IX. letni tečaj. 10. 11. 12. št. 1913. okt. nov. dec. NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA Zmožna Gosp& Vogrska. POBOŽEN MESEČEN LIST Vrejiije ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Crenslovcih Klekl Jožef: Bratovčina karmelskoge škapulera BI. D. Marije. Klekl Jožef : Zivlenjespis sv. Treze. Z tema knižicoma so tekočega leta vsi listi naročnikom do rok dani. Ki žele prišestno leto Marijin list meti, naj pošle dve koroni do osmoga decembra toga leta na naslov: Klekl Jožef plebanoš v, pokoji v Čerensovcih. Cserfold, Žalam. Amerikanci platljo 3 korone. K listi vsaki naročnik dobi eden kalendar brezplačno. Za vse živoče naročnike se bo služila vsaki mesec edna sveta meša. Od druge nedele oktobra, šteri den se sveti god Dev. Marije Zmožne Gospe Vogrske, do 8-ga decembra to je do prečistoga poprijetja Dev. Marije dneva se oprosi vsaki naročnik, ki nameni list k leti meti, naj naprej dolplača za njega 2 k, i šteri den ga plača, naj tisti den zmoli dve zdravimarji, edno na čast sv. Štefani, vogrs komi krali, edno pa na čast Prečistoj Dev. Mariji, Zmož-noj Gospej Vogrskoj za razširjanje dobrih spisov na Vogrš-kom. To je jako potrebno v našoj miloj domovini, kje skoro ves tisk žjdovje, slobodnozidarci i drugi nasprotniki matere cerkve v rokaj majo. Po prošnji sv. Stevana nam naj Dev. Marija pomaga nesramnim i nevernim spisom Božo čast iskajoče proti postaviti. To je veliko zaslužno delo, molite zato i naročite si list Marijin vsi verni vogrski Slovenci. Na znanje VIII leto 11. st. 1912. November. RED1TEL: BASSA IVAN plebAnos Vu Bogojini (Bagonya, Žalam.) Prihaja vszaki meszec. Cena 2 koroni, v Ameriko tri. NEVTEPENO POPRliETA DEVICA MARIJA ZMOZSNA GOSZPA VOGRSZKA. - POBOZSEN NIESZtCSEN LISZT Miloscse szi puna. f Bog je vido, z velkim veszeljom je mogeo viditi, kak mirovno je bi. D. Maria sztopila na egyptomszko po-tuvanje. - Gvusna je bila, ka de jo tiszti Bog, na šteroga szkrb sze je opirala, 'csuvao po njenoj poti, pa je ne zavrzse tam tudi, kama jo odpela. Sto bi dvojio, ka je Bog na njo pazo i na dete, stero je na njo zavupao? Ne sze je mela bojati niti od nocsi, stera je pekli prijazna, niti od dneva, vu sterom sze narodje voj-szkiijejo. Angelom szvojim je zapovedao Bog, naj jo csuvajo po njenih potaj, naj odsztranijo od nje vszo nevarnoszt, i csi je potrebno, jo naj noszijo na szvoji rokaj. Csi je zemla, vu stero potuje, puna divjih zverin ino csemčrnih ftic, sze szpuni nad njov, ka je Bog vernim szluzsabnikom szvojim obecsao rekocs: „Po aspis-kacsi ino baziliskusi bos hodo ino razgazis oroszlana ino po-zoja." (Ps. 96, 6. 11. 13.) Veszeli sze tiidi moja diisa, ka je Bog tak obcsuvao Marijo po vszeh njeni potdj. Bog ma szkrb na pravicsne. Vu vnogih mesztaj szvetoga piszma je obecsao to, ka je vzeme pod szvojo obrambo, ki sze viipajo vu njem. Zato, diisa moja, kaj stecs ti zapovej Bog, ne bodi nikdžr za toga volo nemirovna; viipaj sze vu njem, pa de ti on pomagao. V kakso stecs nevolo bi te prineszia tvojo bogav. noszt, csi bi v najvekso neszrecso priseo zato, ka szi Boga poszliihno, ne zgubi z&to viipanja nikdar, Bog de szkrb meo na tebe, „ar je pomocs pravicsnih od Gosz-podna, ki je njihova mocs i zmozsnoszt vu vremeni ne-vole-" (Ps, 36, 39.) Pa csi te za volo tvoje vere, zvesztoszti ino bogav-noszti szmej hudobnih, ogrizavanja i zsaluvanja doszeg-nejo; ne zapiiszti sze, ar „vu dnevi sztiszka de ti zavitje Goszpod." (Ps. 30, 39.) Viipanje, stero pravicsni vu Bogi majo, njim- je gvtisno porocsenje njegove obrambe ; csi je li vcsaszi na videnje zaen csasz zavrzse, na szlednje njim li na pomocs pride pa Jim podeli, naj najdejo mir szvoj." (Ps. 54, 23.) Prebivalci Betulia varosa szo zse miszlili, ka sze je Bog njihovi ocsakov zse z cela szpozabo z njih, pa ravno tisztoga hipa sze je najbole szkrbo za nje, kda je po- bozsno Judito poszlao, naj vraori neprijatelszkoga vojvodo Holofernesa. Ne. sze je szpozabo Bog z neduzsnoga Jozsefa, ki je vu temnici z lancom na kotrigaj zdihavao k njemi ; kda bi zse viipanje meo zgubiti, szo sze odprla vrata njegove temnice, naj bi sze podigno na visziko ino taonik gratao ■csaszti krala Egyptoma. Pa te vnoge pelde, tak vnoga obecsavanja bozsa, tak vnoga szvedocsansztva bozse szprevidnoszti nebi dojsla meni, ka sze tiidi na vekse viipanje podignem ? Zgodi sze, ka Bog ne odszlobodi pravicsnoga od vszega sztraha i nevarnoszti pa sze ne posztkrbi za njega vszik-dar i vu vszem tak, kak bi szi on zselo ino proszo ; pa szo njegove poti zato li csiidovitne i molbe vredne, csi je resi neszrecse, ali pa dopiiszti, naj tiidi pravicsen trpi en csasz od krivicsnih. Taksim te Bog podeli vu njihovoj nevoli miloscso potprlivoszti pa z tem vecs vcsini za nje, kak csi bi njim najobilnese dobrote delio. Glejte prave verne krscsenike, steri szkoro vu vszem zmenkavajo pa sze nam li tak vidi, kak csi bi vszega obilno meli, tak szo zadovolni z szvojim szt&lisom! Zato li bla-goszlavlajo Boga pa ne bi menjali z szrecsnimi toga szveta ! Zato sze obrni, liibi cslovek, k Bogi vu vszoj tvojoj nevoli. Vu njem sze viipaj popunoma. Pa csi ti njegova pomocs ne bi vcsaszi k redi sztala, ali ocsiveszna bila, zato ne bode mensa ne vu mocsi pa ne vu tolazsbi. Bog vszikdar pomore pravicsnim. Bassa Ivan. Miszijonszka duzsnoszt. „Ite i vcsite vsze narode i krsztite je". Ta bozsa zapoved je ne szarao apostolom Krisztusovim dana. Ar szo apostolje mrtelni liidje bili i tak szo vszeh narodov ne mogli vcsiti. Zato szo po szmrti apostolov njihovo miszi-jonszko duzsnoszt driigi mogli prekzeti. Vu bozsi plaau zvelicsanja szo vszi narodje, vszi liidje vszeh csaszov i vszeh krajov notri szklenjeni. Zatogavolo Krisztusovi apostolje na szvejti vszikdar morejo meti naszlednike, steri njihovo delo dale oprdvlajo, steri szpunjavajo to bozso zapoved: „Ite i vcsite vsze narode i krsztite je". Zato szo szi apostolje szkrblivo szpravlali vucsenike, stere szo z miszionszkim duhom napunili, naj tak nje naszlediijejo vu szpunjavanji miszijonszke zapovedi. Tak szo vucseniki i naszledniki apostolov noszilci Krisztusove miszijonszke zapovedi. I kde takse poverjene naszlednike apostolov najdemo, tam je pr&vo krscsansztvo, tam je pravo Krisztusovo va-dliivanje; i tam tiidi vszikd&r mora biti razumnoszt i zvesztoszt za miszijonszko duzsnoszt. Naszledniki apostolov szo vu katolicsanszkoj Cerkvi, ar jedino katolicsanszka Cerkev zna dokazati szvoj zacsč-tek od apostolov i szvojo prigodbo od denesnjega dneva nazaj gori do apostolov. Zato je po szrarti apostolov tudi cela miszijonszka duzsnoszt katolicsanszkoj Matericerkvi gori nalozsena. Katolicsanszka Cerkev je ta prava orocsnica Jezusa, njegovih navukov, njegovih szakramentov, njegove obla-szti i njegovih namenov. Jedino ona je mogocsa dokazati, ka je njeni nasztaviteo Jezus Krisztus; jedino njena szve-docsansztva ali piszma szegajo nazaj do Jezusa; jedino ona je osztala v nepretrgnjenoj zvezi z apostolami; jedino ona ma celo krscsansztvo, celi evangelium — nepokvarjeno, neoszkrunjeno. Ali toj szlavnoj prednoszti katolicsan-szke Cerkvi szo tiidi one velike duzsnoszti prikapcsene, stere je Zvelicsiteo szvojoj pravoj Cerkvi gori nalozso sz temi recsmi: „Ite i vcsite vsze narode i krsztite je". I tak katolicsanszka Cerkev ma veliko duzsnoszt proti celomi cslovecsansztvi, proti vszem liidem, najmre duzsna je za to szkrbeti, naj vszi liidje szpoznajo Krisztusove navuke i doszegnejo Krisztusovo miloscso. To je osztra duzsnoszt katolicsanszke Cerkvi; ar zato je nasztavlena, naj vsze liidi pripela na szpoznanje Kri-sztusovih navukov, k pravoj veri. „Ki de vervao ino sze okrszti, zvelicsa sze; ki pa ne de vervao, szkvari sze", to pravi vekivecsna pravica, Jezus Krisztus. Ali csi je to isztina, te tudi vszi liidje morejo priliko dobiti na to, ka do vervali; i to priliko njim je duzsna dati katolicsanszka Cerkev, najmre duzsna njim je vszem predgati evangelium, to je njena miszijonszka duzsnoszt. Z&to je katolicsanszka Cerkev pred Bogom odgovorna za vsze liidi. Ar Jezus je njo ne zaman posztavo za szvetloszt szvejta, nego naj zaisztino szvejti vszem liidem z navukami prave vere; ne jo je zaman posztavo za szvojo naszlednico i namesztnico, nego naj vu isztini bode liidem pot, pravica i zsitek, naj njim bode dobra paszterica, stera zoblodjene ovcsice k njemi pripela. Tak je Jezus teh nebeszkih talentov szvojoj Cerkvi ne za lepotijo dao, nego naj zs njimi liidi v nebčsza pripela. Nadale mi povdarjamo, trdimo, ka je nasa Katoli-csanszka Cerkev jedino zvelics&vna. To niti nemre inacsi biti, ar je ona jedino prava Krisztusova Cerkev; bozsa miioscsa vu lazsi, vu krivom navuki ne poszveti liidi. Ali csi jedino katolicsanszka Cerkev zvelicsa, te je tiidi duzsna gledati, naj vsze liidi zvelicsa. Sto drugi de szkrbo za to, csi ona ne ? Vszi liidje sze morajo ino sze scsejo zvelicsati; i vu tom velikom dugovanji szvojega zsitka vszi potrebujejo jedino zvelicsavno Cerkev; ona je pa duzsna vszem na pomocs biti vu iszkanji zvelicsanja. Za vszakoga csloveka, escse za toga najbole zavrzsenoga pogana vu ednom nepoznanom koti szvejta je to najvčkse pitanje szrecsna ali neszrecsna vekivecsnoszt. Sto de mogo prenašati odgovornoszt za neszrecsno vekivecsnoszt szamo edne duše ? I kak de mogla katolicsanszka Cerkev nosziti odgovornoszt za jezer pa jezčr million diis, sterih zveli-csanje je Jezus vu njene roke polozso, kda je pravo : Idi i vcsi vsze narode i krszti je, pelaj je v nebesza ; tii mas kliicse nebesz, niscse drugi jih neima ! — Kak velika je miszijonszka duzsnoszt katolicsanszke Cerkvi! Nadale vszaki cslovek je duzsen vu pravo Cerkev notrisztopiti. Ki to duzsnoszt szam rad zamudi, szi veki-vecsno kastigo szpravi. Ali ravno tak osztra je tiidi duzsnoszt prave Krisztusove Cerkvi, naj sze vszem liidem szpoznati da, naj vszi majo priliko njoj sze pridruzsiti, njene kotrige poszt¬i. — „Ite i vcsite vsze narode" — to zapoved more szpuniti katolicsanszka Cerkev, tak do vszi liidje meli priliko njoj sze pridruzsiti. Szveti Paveo apostol to duzsnoszt etak szvedocsi: „Kak do vervali v tisztom, od koga szo ne csiili ? Kak do pa csiili brez predgarov ? Kak do pa predgali, csi jih ne poslejo ?" (Rim. 18. 14.) Koga duzsnoszt je pa poszlati predgare ? Tisztoga duzsnoszt, komi je Jezus to pravo : „Ite i vcsite vsze narode". To je pa Jezus szvojim apostolom, szvojoj Cerkvi pravo. Tak je Krisztusova Cerkev cluzsna poszlati miszi-jonare po čelom szvejti, k vszem narodom. To miszijonszko duzsnoszt je katolicsanszka Maticer-kev tiidi vszikdar szpunjavala. Apostolje szo vmrli, na njihovo meszto szo drugi miszijonarje sztopili. Zse vu driigom sztoletji po Krisztusi vidimo goszte krisztjanszke obcsine vu vszeh orsz&gaj okoli Medzemszkoga Morja. Vu zacsetki strtoga sztoletja je pa zse tak veliki del rimszkoga caszarsztva krscsanszki bio, ka je Konstantin caszar 313-ga leta zakon vodao, poleg steroga sze krscsanszka vera za drzsavno vadliivanje szpozna. Krisztusovi navuki szo sze ne szami od szebe tak hitro razsirjavali, nego sli szo na vsze kraje pobozsni miszijonarje, ki szo poganom pred-gali evangelium. Teda szo ne szamo popevje bili miszijonarje, nego drugi krisztjani szo tiidi za szvojo duzsnoszt drzsali bozse kralesztvo razsirjavati. Vszem je gorela vu szrci recs Jezusova: „Ite i vcsite vsze narode". Poglavarje szo predgali szvojim podlozsnikom, kak na priliko szveti Domiter, oszkrbnik Grcskoga orszaga, ki je zatogavolo manternisko szmrt gorizeo. Oficerje szo predgali szvojim vojakom, kak na priliko szveti Szebescsan general, szveti Maurus polkovnik. Proszti vojacje szo vcsili na krscsanszko vero szvoje tivarise ali kamerade, kak na priliko szveti Theodor, szveti Florian. Szluge szo predgali szvojim go-szpodarom, szliizsbenice deci szvoje goszpč. Kelikokrat sze je zgodilo, ka szo ednoga krisztjana vu vozo zaprli, i on je tam vsze poganszke voznike na krscsanszko vero preobrno ? To je bozse szvedocsansztvo katolicsanszke Cerkvi, ka je ona prava Krisztusova Cerkev, ar je mogocsa bila cele poganszke narode na krscsansztvo preobrnoti. Cslo-vecsa mocs, cslovecsi trud i cslovecsa modroszt bi nikdar ne prineszla toga velicsanszkoga szadii. Katolicsanszka Cerkev je pa brez orozsja, brez zemelszke modroszti, szamo sz predganjom evangeliuma krotke, ponižne, liibeznive, trezne i csiszte krisztjane napr&vila iz divjih germdnov, iz grozovitih vogrov, iz prekanjenih gallov, iz neszmilenih gorszkih i morszkih roparszkih plernenov. Iz krvolocsnih, groznih poganov szo nasztanoli kraszni krscsanszki na-rodje, steri szo nebeszam jezer pa jezer szvetnikov d&li. Tei izobrazseni krscsanszki narodje szo szijajno szvedo-csansztvo za to, ka je katolicsanszka Cerkev vu isztini zmozsna narode pokrisztjaniti, izobraziti i lice szvejta pre-meniti, i szamo ona je mogocsa to vcsiniti ar je to du-zsnoszt i zmozsnoszt Bog szamo njoj gorinalozso. Zato je katolicsanszka Cerkev miszijonsztvo vszikdar za szvojo glavno nalogo drzsala. Poganom miszijonare posilati, nje na krscsanszko vero preobracsati, to je edna glavna du-zsnoszt katolicsanszke Cerkvi, stere csi nebi szpunila, tak bi szlednjo volo, zapoved Jezusovo zanemarila. Katolicsanszki ludje morejo znati, ka je miszijonsztvo ne kakse zaszebno delo nisterih pobozsnih liidih, nego javno opravilo katolicsaszke Cerkvi. Miszijonarje neidejo szamo z liibavi do poganov k njim, nego zato, ar je to duzsnoszt katolicsanszke Cerkvi. Zato katolicsanci miszi-jonsztva ne szmejo za kakse tiijinszko delo drzsati, nego morejo je za szvoje lasztno delo drzsati. Zato sze vszi katolicsanci morejo brigati za miszijonsztvo, ar miszijon-szka duzsnoszt je duzsnoszt cele katolicsanszke Cdrkvi. I ka je cela katolicsanszka Cerkev? Vszi katolicsanci sz szvojitni cerkvenimi poglavarami vkiip. Tak miszijonszka duzsnoszt ne tezsi szamo rimszkoga papo, pilspeka i mi-szijonszke pope, nego vsze katolicsance navkiip. Ali eden zaszeben katolicsanec je za miszijonsztvo ne odgovoren. Ar szveto Matercerkev od Boga nasztavleni poglavarje ravnajo i tak szo tiidi tei poglavarje odgovorni zato, kak sze szpunjava duzsnoszt katolicsanszke Cerkv1 proti poganom. Apostolje szo bili ti prvi poglavarje katolicsanszke Cdrkvi. Pa csi szo ravno vszi apostolje od Krisztusa dobili puno oblaszt predgati evangelium vszem narodom, itak je med njimi szveti Peter zacsno ravnati miszijonszko delo, on je ob prvim zacsno predgati poganom i on je ob prim zeo gori pogane med krscsenike i na njegovo povelje szo szi apostolje razdelili poznani szvejt. Od onoga vremena pa, kak je Peter v Rimi goriposztavo szvojo sztolico, szo szkoro vszi miszijonarje z Rima voprisli, z Rima poszlani bili. Szveti Peter je dobo od Jezusa zapoved, naj bode najvišji pasztčr vszeh miszijonarov i vszeh Krisztjanov. Trikrat ga je pitao Jezus: »Simon, szin Jon&sa, jeli liibis mene bole, kak ovi?" I kda je Peter trikrat potrdo: »Goszpodne, ti znas, ka liibim tebe," te njemi je pravo Jezus: »Paszi agnjece moje, paszi ovce moje." To je: da ti mene bole liibis, kak ovi apostolje, zato tebe posztavim za najvišjega pasz-tera moje csrede, vszeh n&rodov, ar szo oni vszi moja csreda; csi lilbis mene bole, kak ovi apostolje, pokazsi to sz tem, ka bos verno, zveszto paszo mojo csredo, ka bos szkrben paszter za vsze n&rode! Szveti Peter vu szvojem naszledniki, vu rimszkom pdpi dale zsivč. Nasz-lednik szvetoga Petra, najvišji paszter narodov, on je odgovoren za miszijonsztvo poganov. I naszledniki szvetoga Petra, rimszki papovje szo miszijonszko duzsnoszt zveszto i verno noszili, Csi bi Jezus zdaj znovics pitao naszlednika szvčtoga Petra: Jeli liibis mene ? — nebi trbelo njemi szamomi odgovoriti, ar bi naprej sztopili katolicsanszki ndrodje od vszeh krajov szvejta ino bi odgovorili : Da Goszpodne, on liibi Tebe; on nam je poszlao miszijonare, steri szo nam prineszti veszele navuke Tvojega evangeliuma; on nasz je pripelao vu Tvoje kralesztvo, vu szveto Matercerkev; mi vszi szvedocsimo, ka on lubi Tebe, ar szpunjava Tvojo szlednjo volo, vcsi vsze narode. (Dale.) Szakovics Jozsef. Szpominajmo sze sz purgatorjumszkij diis ! Duše tisztij preminocsij, ki szo v bozsoj miloscsi pre-minoli sz toga szveta, pa szo za szvoje grehe v zsivlenji nej zadoszta vcsinili, pridejo v purgatorjum, ge sze prle ocsisztijo pa te idejo v nebeszko kralesztvo. Ocsicsavlejo sze pa po grozni mokaj pa velkom trplenji, v sterom trplenji morejo osztati tak dugo, pokecs sze njim zevszema ne zbrise kazen, stero njim je odmerila bozsa pravicsnoszt. Szveti ocsacje nasz vcsijo, ka szo v purgatorjumi velke moke. Lakoto pa zsejo pa ogen morejo tam diise trpeti. Znano nam je tiidi, ka csloveki v szmrtnoj včri pretecse csasz zaszliizsenja, pa szi po szmrti vecs nikaj nemre zasz-ltizsiti za dušno zvelicsanje. Zato szi diise, stere szo v purgatorjumi, szame tiidi vecs nemrejo pomagati, ka bi sze njim olejsalo pa prekratilo trplenje. Pomagamo njim pa lejko mi, ki szmo scse v zsivlenji. Szveta maticerkev nasz na to vecskrat opomina pa nam davle za to prilike. Vszaki vecser po zdravojmarji csiijemo, ka pozvoni z malim zvonom. Sz tem pozvonjen-jom nasz opomina, ka bi molili za preminocse. Podelila je vnoge odpiisztke, steri sze lejko darujejo za purgator-jumszke diise. Vcsi nasz tiidi, naj poravnamo za pokojnimi, csi szo kaj duzsni osztali; naj za nje dariijemo szveto meso, csi nam je znano, ka szo jo gda po laszt-noj krivdi zamudili eli ta piisztili itd. Najbole nasz pa opomina szveta maticerkev na den # Vszej vernij dus, ka bi molili za duše nasij preminocsij. Szpominajmo sze zato na te den z preminocsij, nej szamo sz tem, ka njim okincsimo grobe pa vvizsgemo na njij szvecse, liki sze szpominajmo zs njij v molitvaj. Molmo za njij diise, stere szo znabiti v purgatorjumi, ka sze hit-rej odszlobodijo trplenja pa pridejo v nebesza, ge do sze te one tudi za nasz molile. Da sze pa naj nebi sto najseo med našimi cstevci, ki bi dvojio v purgatorjumi, zato napišemo tli eden dogodek z novesij csaszov, steri dogodek nam jaszno posz-vedocsi ka jč purgatorjum, pa ka diise v njem trpijo velke moke. Escse nej davno, ka je mrla pobozsna redovnica pa je prišla v purgatorjum; naszkori po szvojoj szmrti je pa pokazala, kak sztrasno trpi. Zgodilo sze je to oktobra 16 leta 1859. v Folinji na Taljanszkom. Liidje szo ze vszej krajov odili gledat pa pozvedavat po tom dogodki; visesnja cerkvena oblaszt je tudi dala te dogodek szpreglednoti pa je potrdila, ka sze je reszan vsze tak zgodilo, kak je tu popiszano. V szamosztani tretjega reda szvetoga Frančiška v Folinji je zsivela szesztra Trezija Geszta ; rojena je bila v Basztiji na Korziki leta 1797, pa je v szamosztan prišla februara leta 1826. Vecs let je bila vucsitelica malim no-vicijam, pa je tudi na szkrbi mela tiszto malo perilo, kak je majo szesztre po szamosztanaj. Szesztra Treza je bila vszem zglčd v gorecsnoszti pa v liibeznoszti do szvojega blizsnjega. Njeni szpovednik je vecskrat pravo, ka sze nikaj nebi csudivao, csi bi Bog po szmrti zs njov kakso csiido vesino. Oktobra 4. leta 1859. je nanagli mrla ; vdaro jo- je bozsi zslak. Meszto preminoese Treze je zaj mogla szesztra Ana Felicitasz meti na szkrbi perilo. Dneva 16. oktobra, to je 12 dni po Trezinoj szmrti, je sla szesztra Ana Felicitasz v tiszto klet, ge je bilo perilo. Ravno je štela notri szto-piti, gda zaesuje milo zdihavanje, stero je prihajalo vo sz kleti. Malo sze je presztrasila pa je hitro sztopila v klet, szamo ka nej vidla nikoga. Zaj sze je znova zacsiio zsa-loszten jocs; szesztro, stera je inda nej bila bojeesa, jo je zaj obhajala groza. „Jezos, Marija — je zakriesala — ka je to Komaj je to povedala, pa zse pravi nikak z milim glaszom: „0 moj Bog, kelko trpim;" Presztrasena szesztra je zaj vcsaszi szpoznala glasz szesztre Treze. Klet je zaj napuno go szti din, tenja szesztre Treze je pa sla kre zida prti dveram. Gda je do dver prišla, je pravila z mocsnim glaszom: „Tu je znamenje bozsega szmilenja !" Gda je to pravila, je vdarila z dlanjov po dveraj, pa je te preminola. Na vržtaj je pa osztao szled njene pr&ve roke, kak da bi ga sto z zserčcsim zselozom zsezsgao v lesz. Szesztra Ana Felicitasz je vsze drevena gratala od szamoga sztraha. Zacsala je kricsati pa na pomocs zvati. Edna szesztra je vcsaszi pribezsala k njoj v klet, druga za njov, na szo v kratkom csaszi vsze szesztre tisztoga szamosztana tam bile. Vsze szo csiitile diij zsezsg&noga lesza pa szo presztrasene pitale, ka sze je zgodilo. Szesztra Ana Felicitdsz njim je povedala vsze, ka je vidla, pa njim je pokazala tiidi znamenje na dveraj. Vsze szo naednok szpoznale roko szesztre Treze, od stere szo znale, ka je mela cilo malo roko. Bezsale szo nato sz kleti v cerkev, ge szo celi dčn pa celo nocs molile za pokojno szesztro, za njo szo delale pokoro pa na drugi den za njo darii-vale szveto precsiscsavanje. Po meszti sze je hitro razširilo, ka sze je zgodilo pri franciskankaj, pa szo po drugi szamosztanaj tiidi zacsali moliti za pokojno Trezo. Gda je pa 18. oktobra vecser szesztra Ana Felicitasz sztopila v szvojo szobico, ka bi sla pocsivat, jo nikak zazove po imeni; szpoznala je glasz szesztre Treze. F tisztom hipi sze je prikazala blescsecsa szvetloszt, ka je bilo v szobici tak szvetlo kak vudne, pa je Ana cstila, kak je szesztra Treza z veszelim glaszom pravila : „Mrla szam v petek, na dšn trplenja Goszpod-novoga, pa je zaj pa petek, gda idem v nebesza. Noszi verno szvoj krizs, boj mocsna v trplenji pa liibi szir-mastvo!" Zatem je scse veszelo pravila: „Z Bogom, szre-csno!" — Obdao jo je beli szveteo oblak, sla je prti ne-beszom pa je preminola. Dneva 23. oktobra szo zacsnoli te dogodek preiszka-vati. Odkopali szo grob szesztre Treze ; primerjavah szo njeno roko z tisztim zsezsganim znamenjom, ka je bilo na dveraj, pa szo dognali, ka je to zsezsgano znamenje napravila roka preminocse szesztre Treze. Pisz&teo, sz šteroga knige1) je te dogodek zeti, je poszlao piszmo piispeki v Folinji. pa ga je proszo, naj njemi napise, kak sze je vsze zgodilo. Piispek njemi je piszao dugo piszmo pa njemi je poszlao tudi kep, na šterom je dol bilo zeto znamenje, stero sze nahaja na dve-raj. V piszmi je piispek tiidi napiszao, zakaj je mogla szesztra Treza telko trpeti. Gda je pravila : „Moj Bog, kelko trpim," je dosztavila, ka sze je v nisterni rečsaj pregrešila proti szirmastvi, stero zapovedavlejo szveta redovna pravila. Dve resznici lejko cstemo sz te zgodbe: oprvim je isztina, ka je purgatorjum, pa ka diise v njem reszan sztrasne moke trpijo, bole sztrasne kak szi je mi miszliti moremo ; drgocs pa t& zgodba pravi, ka bozsa pravica tudi male grehe osztro kaznuje v purgatorjumi. Dragi cslevec, ki szi to precsteo, szpominaj sze goszto z diis v purgatorjumi, szl&szti pa na den Vszej vernij diis ; boj. sze pa tiidi, ka ne prideš szam gda v purgatorjum, zato sze ogibli, nakelko je li mogocse, vszakoga greha ! Die Lehre vom Jegfeuer. P. F. R. X Escse kaj od szvetkov. nogi szo sze izda ne pomirili za volo zbriszanja szvetkov, csi li, ka njim je zadoszta raztolma-cseno bilo celo delo. Pa mo je mi duhovnicje drzsali, csi vi verni pridete; — zakaj pa te telko gucsa ? Ki pa drugi poszel ma, koncsi ne bode greha meo, csi ne bode szvetio, to je pa znam tiidi kaj? Pa znate, ka je najbole csiidno ? Ka sze ravno tiszti liidje jocsejo najbole za zbriszane szvetke, steri szo naj-vecs gucsali proti te, kda szmo oglaszili okrozsnico p&povo od gosztoga precsiscsavanja! Jeli, ka je csiidno to. Ki vszaki den k szv. precsiscsdvanji pride, on vszaki den szvetek, velki-velki szvetek ma, ar on vszaki den za-rocsenje Jezusovo obszluzsavle z szvojov diisov. Pa ki vszaki tjeden koncsi ednok sztopi k sztoli Goszpodovomi, on vu tjedni ednok koncsi napravi szebi velki szvetek, velko diisno veszelje ! Jeli, ka szo te nas papa meli jus zbriszati 7—8 szvetkov, steri szo nam dopiisztili vszaki den szi tak velki szvetek napraviti! Inda szveta szo bila vu vszakoj obcsini driizstva, cehi i t. d., stera szo dala vecskrat vu leti szv. meso szlii-zsiti pa szo te vsze kotrige sle eden vecser prle k szpo-vedi, drugi den pa pod szvojov zasztavov k szv. mesi ino precsiscsavanji. Zdaj scse tiidi szo cehi, marij&nszka, skapulerszka, rozsnovenszka, szv. Alojzia, szv. Orsalie driizstva; szo bra-tinsztva Oltarszkoga szvesztva, szrca Jezusovoga, je III. red szv. Ferenca, pa sto bi vsze znao eti popiszati. Pa vsza eta obcsinsztva dajo szv. meso szliizsiti, szamo ka je pri tej mešaj cerkev prazna pa kotrig driizstva niti pri szpo-vednici, niti pri precsiscsdvanji ne viditi. Vej pa csi sto tak rad szveti, kde je on na ete szvoje szvetke? Inda szo liidje obdrzsavali szvoj rojsztni den, obdrzsali szo god szvojega krsztnoga i fermanszkoga patrona, obszlii-zsavali szo god szmrti szvojih pokojnih pa szo na vsze ete gode k szv. mesi sli, szo sze szpovedali ino precsisztili. — Kde szo pa zdaj tej liidje? Diisa krscsanszka, sz pametjov szliizsi Bogi, pa sze te k tomi vszemi nazajprivadis, pa ti te ne bode zsao za to, za stero je szv. ocsi papi szarnomi tudi zsao, ka szo prisziljeni bili za volo szlaboga szveta nisterne szvetke zbriszati, ar szi te ti napraviš szvetek vszikddr, kda ga tvoja diisa zselna grdta pa csi ti prijatli pri deli osztanejo na ete tvoje szvetke ino ti zsena szamo krumple szpecse, dr ne ima csasza za volo dela szvetesnjega obeda priprav-lati, bos ti li szvetek meo vu szrci, ar bos celi den csiito vu szebi, ka szi sze znova blizse prikapcso z diisov k tvojemi Bogi. (bi.) Nezmerna lepota preszv. Szrca Jezusovoga. scse to naj na krači omenim, kak je Jezusovo milo Szrce do szvojih zveszto v trplenji nesz-recsi, ge sze lejko naj lepše pokazse prijatel-szka zvesztoba. Tu dela Jezus, kak nieden drugi prijateo. Navadni prijatelje le trostajo, tanacsivajo to i ovo, tu pa tam tudi kaj pomagajo, csi njim je mogocse-Jezus je pa zeo krizs na ramo, ga neszeo na goro Kal-varijo ar je na njem mro, v nedopovedlivi bolecsinah, i tak je szam prčsztao, ka je pri trplenji naj hujšega i szam szpio ka je naj britkejsega: za druge je osztalo ka je lejko i szladko. Da de pa sto razmiti mogeo i szkusziti ka szan ravno zdaj napiszao, more biti szam Jezusov zvoleni prijateo. Brezi racsuna je taksi, ki to zse iz lasztivne szkiisnje znajo. Szv. Treza je dosztakrat zazvala: »Trpeti ali pa mrejti"; edna druga szvetnica je pa scse celo pravila: „Ne mrejti liki trpeti." Szmrtne tezsave je Jezus szam presztao v neizmerni grozovitoszti, njegovi prijatelje govorijo na zadnjo včro: „Nigdar nebi vervao, da je mrejti tak szladko," Szv. Francsisek imennje szmrt szvojo sze-sztro i vu szlavnoj szuncsnoj peszmi szpevle: „Bodi po-csaszten, o Goszpod, za naso szesztrico, telovno szmrt" itd, Pitaj teda tiszte ki szo szami sz taksov szladkosztjov szkiiszili, kak milo je Jezusovo Szrce szvojim prijatelom ; ali scse bole, szkusaj szam priti do zvisene Jezusove lubezni ar tiidi tebe zsele med szvojimii prepricsao sze bos szam. Pa med tem, gda liibleni Jezus szkazsuje takso od-licsno liibezen szvojim obranim zvesztim diisam, ne pozabi tiidi na szvoje vucsenike nizse vrszte. Vsze tiszte, ki vnjega [verjejo i njemi szluzsijo, tak lepo imeniije szvoje ovce, szamoga szebe pa dobroga pasztera; pa tiidi Agnjeca sze da imentivati, da bi tem lezsi vszi szpoznali milobo njegovoga Szrca. I kak milo sze csiije glasz predobroga pasztera, gda ma viipanje novo ovco privabiti vu szvojo ovcsdrnico. Nikodemus pride v kmicsnoj nocsi knjemi i vcsaszi ga zacsne vcsiti. Pa kak prizaneszlivo je njegovo vcsenje. Kak krotko odgovarja na njegovo dvojlivo pitanje, da bi ga do pravice pripravo. Pri Jakopovom sztiidenci najde Szamarijanko gres-nico. On zna za njene grehe, zna pa tiidi za iszkro dobre vole, stera scse je v njenom gresnom szrci. Zacsne sze zsmetnoga dela, szpreobrnoti zasztarano gresnico. I kak raho kak prizaneszlivo! „Csi bi proszti duhovnik", pise eden pobozseu pisz&cs, „meo mogocsnoga vladavca pripe-lati k szpoznanji pravice i k pobolsaoji zsivlenja, nebi mogeo ravnati bole prizaneszlivo i bole szpostlivo, bole milo i szkrbno, pravo bi szkoro, bojazleveise, kak ravna Goszpod nebesz i zemle, Bog i cslovek, v neizrecslivih lubezni szvojega Szrca z nevoluov zsenov z Szihara," vsze sze tii godi brezi siimenja i kricsanja. Vucsenicje szo odisli vmeszto po jeszti; szkrma jo scse opomniti njeni grehov ka nade ocsiveszno oszramotena, da sze njoj ne kr&ti dobro ime, csi ga scse kaj ma. I potom jo po mali pripravi do szpoznanja i zsalti-vanja. Naj prvle jo proszi on vodo, ki ma obl&szt nad vszemi sztudenci i potoki, pri tom pa miszli na njeno grešno dušo; »vodo mi daj" veli, miszli pa szvoje navadno »moj szin moja hcsi, daj mi szvoje szrce?" I na njeni odgovor: »kak moreš prosziti mene vodo ti, ki szi Zsidov?" ma Jezus le krotke recsi nebeszkoga ndvuka i nebeszkih oblub, tak dugo da jo nazadje pripela do pravoga szpoznanja ar njoj naravnoszt pove: »Jaz szam Mesijas, ki szteboj govorim"! I tak szi je pridobilo najmi-leise Szrcč predobroga pasztera novo ovco i po njoj scse doszta drugih. Tak szi pridobiva scse gnjesz dčn vedno nove ovce te nebeszki paszter. Gviisno szte zdaj radovedni, kak sze je to najmileise Szrce oponašalo med neprijateli i hiidobnezsi. Csi sto posz-lusa ali cste osztre recsih, ki jih je vecskrat govoro fa-rizeusom, bi szi zna biti na prvi pogled vtegno miszliti, ka do szovrazsnikov pa Szrcč Jezusovo ne bilo tak priza-neszlivo. Ali premiszlite bole na tenko. Jezus je vszemogocsni Bog, ki ma vszo nebeszko i szvetovno mocs, vu szvojej oblaszti, vu szvojih rokah, kak nam je to poganszki sztotnik po domacse ovak, ali oszup-livo dobro razlozso. Miszlo je naimre, kak more vojak priti, ali pa oditi, csi njemi zapove povelnik, ali pa hlapec vcsiniti brezi zgovora, ka njemi veli vert: tak more bogati tudi naj veksega Goszpoda vszaka bolezen i vszaka druga sztvar. Premiszlite teda, keliko pripomocskov i sztrasnih kas-tig na szvoje szovrazsnike je meo Jezus na ponudbo. Sztrel iz nčbe bi jih lehko pozsgao, zemla bi je lehko pozsrla, csi bi le migno, vszaka bolezen bi je lehko pozsrla csi bi le migno, vszaka bolezen bi je lehko szkoncsala, stero bi szi zvoliti steo. Pa ne, Jezusovo premilo Szrce szi je zvolilo tiidi do> szvojih szovrazsnikov raj mileiso skčr na szveti,: prepri-csavne recsih. Poberali szo kamenje da bi vnjega liicsali, pa ar je nikaj ne recs pomagala, je bezsao i sze szkrio on, ki grmenji i bliszkanji zapovedavle. V Szamariji ga vednom kraji neszo šteli szprijeti; apostolje szo zvali ogen z nebesz, Jezus je pa pravo : „Vi ne vete kaksega diiha szte" — pa je so vdriigi kraj. Pred szodom ga hudoben hlapec vdari szpesznicov, onbi ga bar lehko vdaro szcsarnov szmrtjov, pa za takso vnebo krecsecso krivico le ma krotko recs: »Csi szan krivico govoro poszvedocsi, csi szan pa pravico zakaj me bijes Gda je na krizsi viszo v naj hiijsi bolecsinaj. szo sze scse celo njegove karajocse resznobne recsih od prvle szpremenile v ponižno molitev: „Ocsa odpiiszti njim, ar nevejo ka delajo Csi scse premiszlite, da szo sze njemi scse naj veksi szovrazniki szrca milili, tak, da je celo jokao za volo njih, zato ar je naprej vido kak grozovito bodn pokoucsani : mi bote gvtisno vervali, csi pravim, da nasz szovrazs-niki Jezusovi szkoro scse bole prepricsavno vcsijo kak njegovi naj bolsi prijatelje, da je bilo Jezusovo Szrce isztina zmed vszeh naj mileise. Milo csiitenje Jezuzovoga Szrca sze nam nazagnje scse prav lepo kazse, csi ga gledamo nazocsi zsalosztnih i trpecsih. Zse po naturi je njegovo Szrce tak dobro (Hebr. 2. 17.): ali lasztivna szkusnja — po cslovecse szoditi — ga nam je vcsinila scse mileisega. Vej szi szkoro nemremo miszliti nevole i britkoszti i zsaloszti, da je njegovo Szrcš nebi obcsiitilo vnajveksoj meri. I szrce, stero szamo szkuszi, zna ka sze pravi trpeti ; szrcč stero je szamo noszilo te-zsave, nemre osztati brezi csiidenja, gda vidi, da ga no-szijo drugi : trplenje je najbolsa sola za szrcsno csiitenje. Sto nebi bio genjeni, gda cste pri szv. Janosi (Jan.. 11), kak sze je bozsi Szin pri grobi szvojega prijatela „v 'duhi zgrozo" i z jokajocsima szesztraraa i zsalujocsimi prijatelmi pokojnoga Lazara tudi szam milo razjokao, da szo nazocsi pravili: »Kak ga je venda liibo!" Kak veli-esasztno sze nam kazse Jezusovo Szrce o tisztom hipi, gda je sztrosta punimi recsmih: »Zsena ne jocsi!" naj-mszkoj dovici jedinoga szina palik zsivoga zrocso! I keli kokr&t. sze v evangeliumi cste da je bilo od szmilenja genjeno njegovo Szrce ! Zdaj vtipam, da szi do cela prepricsan da je Jezusovo Szrce naj mileise. Bog daj, da bi ii to cstenje palik poveksalo tvojo liibezen do bozsega Szrca ! Disc. Krscsanszka mati. Prva le j ta. Zgojitev sze more szigdar nanašati na naravo deteta,, na njegove lasztnoszti pa zmozsnoszti, stere sze pri vsza-kom csloveki locsijo. Nisterna deca szo brzna nagla, druga szo pa pocsaszna pa nemarna. Dobra mati more to vsze pred ocsmi drzsati, zato ka sze po tej ldsztnosztaj ravnd tiidi zgojitev. Paziti more zato : 1. Kakse je dete, kak sze oponaša, gda sze njemi kaj zapovej, gda kaj dela pa gucsi. Pri tom razlocsimo štiri vrszte. a) Nisterna deca szo jako na vsze navrzsena pa szo nagla, vsze vidijo pa csiijejo, szigd&r sze szmejejo pa no-rije delajo, vsze je veszeli. Mati more szigdar odgovarjati, zakaj to pa kak to. Csi dete kaj lepoga vidi, pozabi na vsze drugo. Navrzseni szo na vsze dobro, vsze radi za-csnejo. Pa taksa deca szo navddno površna, to je ka delo opravijo szamo sz toga vekšega. Ka szo sze hapili delati,, tiszto te hitro t& pusztijo, vcsaszik sze vszega zadovolijo, sztanovitnoszti nemajo. Takse vrocsekrvno dete lejko ba- rata ze vszemi, mati je ma rada, pa tudi rado boga. Ednok bo zs njega dobro dete, csi mati njegovo lejkomisle-noszt, povrsnoszt pa zslabranje po pameti zatira. Taksemi deteti nigdar neszmi dopUsztiti, ka bi zacsnjeno delo po-vrglo. Tudi radovednoszt pa brbravoszt njemi more v pravoj meji ohraniti. Gda scse vsze delati, sze njemi more delo pametno odlocsiti. Nej dobro, csi dete kazse velko veszelje do kaksega dela, pa je te od toga po szili krej odvrnemo. Neszmimo pa nigdar nalagati deteti taksega dela, ka preszega njegove mocsi. Mati naj pazi, ka nede pri taksem deteti prevecs nepotrpliva eli pa osztra. To bi bilo kak szlana za mlado szrce. Kem bole je dete na vsze navrzseno, tem bole naj bo mati merna. Nigdar sze neszmi vdati detecsoj radovednoszti, stero szigdar scse kaj novoga csUti pa zvediti. Zavolo igracs sze delo neszmi zamuditi. Csi sze za mlada vszega hitro zadovoli, te szled-kar nigdar nede vecs za delo. V soli dosztakrat. vidimo takso deco, od stere szmo naj vecs csakali, pa da je mati njuvi lasztnoszti nej znala na haszek obrnoti, zato je nej posztalo zs njij to, ka szmo csakali. b) Drugi szo batrivni, vsze vUpajo, sztanovitno delajo, pa sze radi kregajo, szigdar scsejo, ka bi vsze po njuvorn bilo, vszem scsejo zapovedavati pa povszedi scsejo biti prvi. Zse za mlada sze drzsi zavelko takse dete, je szvo-jegiavno pa csasztizselno, csaszi tudi neszmileno proti drugim. Taksa deca rada mantrajo zsivino pa vsze koncsajo, ka szamo morejo. Pri taksoj deci szi naj mati ohrani merno odlocsnoszt. Vszeli more materina recs valati. Pazi naj na tovarsijo pa na drugo deco, s sterov sze zmenjajo. Csi je to dobro, te sze vnoga hiba ta puszti. Pa da takse dete rado dela, njemi mati more davati delo, najbole ga pa naj vcsi zatajuvanja z lasztnim zglčdom. Naj ga navcsi zaran delati zavolo Jezosa Krizsanoga. Naj njemi pravi : „Jezos je bio tak ponižen, v tak velkom trplenji, pa je bio Szin bozsi! Boj njemi reko ti podoben". Tudi navuk od matere Marije tu vnogo haszni. Vcsi ga naj zse v mla-doszti, ka je zmaga szamoga szebe pa l&sztne pozselivo-szti reszan najzsmetnesa, pri Bogi pa zaszliizsi najveksi najem. c) Zsmetno je ravnati z decov, stera sze za niedno recs ne brigajo, szo nemarni pa za vsze mlacsni. Za delo takse dete ne mara, csi sze njemi kaj obecsa, osztane mlacsno. Najvecskrat pa scse te roditelje zanemarijo takse dete, gda zse nemajo vecs vupanja, ka bi prinjem mogli kaj doszegnoti. Ovak szo pa taksa deca potrpliva pa pametna ; roditelje lejko baratajo zs njimi, csi je szamo pri meri piisztijo. Zs njimi sze ne da opraviti nej doszta do-broga pa nej szlaboga. Takso deco more mati szigdar g deli nagovarjati. Takse dete naj pomaga doma, naj sze vcsi, naj hodi v solo szkrbno, csi njemi je sola ravno nej prijatelica. Mati njemi naj doszta pripovedavle, pa naj gleda, ka dete sole ne zamudi. d) Nesterna deca szo pa prevecs zamislena, szkoro szigdar tuzsna, ne razmijo nikse norije, szo rada szama, scse nancs materi jako rada ne zavupajo, za vsze szo jako obcsutlivi, vecskrat tudi nevoscsčni pa nezavuplivi. Csi taksem deteti sto kaj pravi, te vsze zameri, sze rado jocse, pa je najraj ge szamo. Takse dete je pomiluvanja vredno, je najvecskrat betezsno Csi scse te mati zs njim hiido ravna, csi sze dere nad njim pa ga bije, ga v malom csaszi szpravi v grob. Do takšega deteta more meti mati velko lubezen, more vecskrat prinjem biti, pa more kazati prti njemi veszelje pa potrplivnoszt. Ne dopiiszti, ka bi ti sto takse dete ponikoj meo pa sze zs njega norca delao, zato ka szo taksa deca na telo gledocs najvecskrat szlaba, pa sze najdejo vcsaszi liidje, ki miszlijo, ka sze za toga volo szlobodno zs njij sengarijo. Szkusaj taksemi deteti obiditi zaviipanje, ka ti nikaj nede zakrivalo. Csi ti szamo povej, ka njemi je, de zse vcsaszik bose. Ne delaj sze norca zs njegovij neszpametnij miszli pa szkrbi, zato ka ti drgocs te nikaj ne zaviipa. Pa pri deci je navadno niedno nej takse, ka bi lejko od njega pravili, ka ravno v to eli pa v ono vrszto szpada. Ma pa szkoro vszeli glavna znamenja edne eli druge vrszte, z drugij pa vecs eli menje zmejszi. Mati naj szkrbno pžzi na szvoje dete szlaszti pri lodingi pa gda zdriigimi gucsi, z&to ka sze njoj te dete n&jbole pokazse, kakse je, pa te naj po tom szpoznanji ravnd szvoje delo. Vszako dete pa ma doszta lepij zakladov pa tudi doszta zdjov. Vszako dete ma vecs dobrij zmozsnoszti, stere naj mati goji pa poveksavle, ma pa tudi doszta szlaboga, ka more mati včtrebiti. 2. »Kaksi je ocsa, taksije szin, kaksa mati, taksa hcsi". Velkoga pomena je zdto pri deci,- kakse narave szo roditelje. Najvecskrat szo deca podobna roditelom na telo gledocs, v hodi, v zadrzsdnji, v ocsej, na glavi, na obrazi, na vlaszej, dosztakrat tudi v betegaj, stere szo od rodite-lov podediivali. Deca szo n&vadno sztarisom v dobrom pa v szlabom podobna, szamo ka sze szlabo raj pa bole go-szto prime dece, kak pa dobro. Vej pravimo: „Szad ne szpAdne delecs krej od dreva". Eli pa zato vidite, roditelje, kak potrebno je, csi vsze szlabe navade odpravite, pa sze dobrij navadite. Kak szmo zse ednok zapomlili, sze deca pijanij sztarisov najvecskrat szlabotni, k pijacsi pa k ne-csisztoszti nagnjeni. Grozne naszledne majo tiidi nislerni neszramni betegi. Gda deca dorasztejo, posztane szama najvecskrat betezsna, vcsaszi tudi norcsaszta. Zato szi pa more vszaki dobro premiszliti, sz kem naj sztopi v hizsni zakon. Kakso mocs ma materino duševno sztdnje na dete, stero pod szrcomi noszi, szmo zse ednok povedaii. Eden duhovnik, steri je scse med nami, je meo v soli dete dobrij sztarisov, bilo je pa tak csemčrno pa k preklinjanji nagnjeno, ka je vecskrat vsze škripalo z zobmi. Pri naj-mesoj priliki je potegnolo vč nozs pa je štelo szmeknoti szvojega naszprotnika. To sze je jako csiidno vidlo duhovniki, kak more to dete takse nav&de biti, pa je pitao ednok njegovo mater. „ Povejte mi reko, kak szta vtiva zsivela z vašim mozsam, gda je to dete bilo poprijeto pa rojeno". Mati odgovori nato: „Goszpod, miiva szva bila v tisztom csaszi v najhtisem szovrasztvi, szva sze preklinjala pa szovrazsila. Jesz szam te mozsa szkoro nancs vi-diti nej mogla". Zaj je te plivanos znao, odked szhajajo zsalosztna znamenja pri neszrecsnom deteti. — Szletkar je zse takse podeduvane eli poprijete hibe jako tesko popraviti. Naj sze zato koncsi te zatere vszaka sztraszt., naj bodo csemerje, zsaloszt elipa razburkanoszt, pa naj sze varujeta ocsa pa mati vszake opojne pijacse, gda sze vpliv roditelov na deci najbole pozna. 3. Navada. Zgojitev dece sze more zacsnoti zse vecs let prle, kak dete v solo ide. Mati zacsne dete vcsiti, sze krizsati, navadne molitvice moliti, pa je karati, gda kaj lagojega dela. Vnoga mati miszli, ka sze hibe pa szlabe navade, stere sze pri deteti pokazsejo v prvi letaj, ka sze te hibe szletkar odpravijo. Pa je nej tak. Deca zacsnejo zse v solszki letaj materi nezaj gucsati, szledkar sze pa za njene recsi zse nancs vecs ne brigajo. Tu pri taksij je zse zgojitev zamujena. Vnoge matere komaj te z&csajo zgajati deco, gda bi zse zgojitev prav za prav mogla dokoncsana biti. Vecskrat miszli mati, ka je scse dete premalo za vcsenje, pa nerazmi. Pa ravno prva leta sze polagajo ti glavni te-melszki kamli za szledkasnje dobro eli pa szlabo zsivlenje. Ka je dobroga v deteti, sze more szkrbno gojiti, ka je pa szlaboga, sze more zse rano votrebiti. Dete sze mora na red, na pokorscsino itd, zse zaran navaditi; sz tem sze najvecs doszegne. Doszta bose pa je, csi sze zse dete prle navadi ria dobro, kak more prerazmiti, zakaj je tak dobro, kak pa csi je vcsimo szletkar, gda sze nam zsi nescse vecs vigibati. Vszaka mati zna, kak je zse dosztakrat malo dete szvojeglavno pa okorno. Vcsdszi kresi, vcs&szi uesese jeszti eli sze brani szpat iti zato, ka bi sze njemi szamo dalo ka sese meti. Tu more mati zse prve meszece zaesnoti dobro voditi volo deteta. Dete te hitro zeme v pamet, ka z jocsom pa sz kriesanjom pri materi vsze doszegne, njegova vola pa szvojeglavnoszt je veksa, kak materina pamet. V zibeli zaesne jokati, pa je mati vo zeme. Sto drugi je noszi, pa je more materi dati, gda ona doszta dela ma, eli njemi pa da igraese szlacsice, naj sze szamo dete vtoli. Mati njemi podvori, ka je sese reksi malo pa neszpametno; mati tudi vecskrat nema csasza, ka bi le szlabij navad odvadila. Csasz mine, pa je prava zgojitev zamujena. To sze dosztakrat zgodi. Mati more kak z najveksov potrplivnosztjov odvaditi dete tej hib. V prvi letaj je more vesiti na dobro ; hrano njemi naj davle v dolocseni voraj, pa nej vszeli, gda sze dete hapi breesati. Toga reda sze more osztro drzsati. Dete sze more navaditi, ka de ttiho pa pri mčri. Csi je dete zdravo, ma sziiho posztelico, pa je nej lacsno, te lejko merno lezsi v zibeli. Csi sze hapi jokati, je nej trbej vcsaszi na roke zeti. Gda z jocsom henja, te je zemi na roke. To sze more vecskrat ponavlati, pa dete hitro szpre-vidi, ka z jocsam nikaj nemre doszegnoti. Szamo pametna, odlocsna materina liibezen doszegne szvoj cio. Da mamo gnjeszden telko razviizdane mladine, stera ne mara nej za bozse pa nej za cslovecse zapovedi, szo krve tiidi neszpa-metne matere, stere szo szvojo deco v mladoszti nej navadile na pokorsesino. Ravno na te naesin sze more dete navaditi sznajzsno-szti, stere pa, škoda, mati szama vecskrat ne pozna. Cslo-veki je zsmetno pri szrci, gda hodi po tiiji krajej pa tam vidi szirmaske hizse, pa szo vsze tak lepe, csiszte, vsze lepo osznajzsene pa pometene, r&vno tak sztoli pa klopi szo goszto oprani pa zribani. Pri nasz je pa pri vnogoj hizsi vsze tak grdo zam&zano, hizsa szmetnata, ka sze-csloveki mrzi v njo sztopiti. Domacsi pravijo : »Vsze je razvlecseno, zato ka doszta dela mamo." Mati szama nema redu, pa te dece tudi nevcsi, ka bi meli vsze v rčdi pa v sznagi Kelko je pa vredno za szledkasnje zsivlenje, csi pazi na vsze pa ohrani vsze v lepom redi. Matere pazte tiidi na to, zato ka moremo szami szebe pozdignoti, pa szi moremo szami szebi pomagati. Csi dete kaj lagojega vcsini, more szvojo hibo vcsaszik popraviti. Ravno tak sze more tudi za vszaki dar zahvaliti. Presziljeno je pa, pa tudi neopacsno, csi mati kazse zsvoje dete driigim, kak reksi zna gucsati pa sze lepo zahvaliti. Sz taksim ravna-njom goji mati v deteti gizdoszt. Vnoga mati, gda vidi szlabe navade pri deteti, sze tolazsi, vej je reksi scse dete pa sze zse odvadi szlaboga, gda zraszte. Pa dete od szlaboga odvaditi je szledkar jako zsmetno, vcsaszi tiidi nemogocse. Do petoga leta more zgojitev natelko priti, ka dete vszeli pa vcsaszik boga szvojo mater. Pripetilo sze je ednok, ka je edna mati bila betezsua, pa je mogeo osztžti mozs duzse csasza pri deci. Matere szo prle deca nigdar nej štela bogati, szo razbijala pa kricsala, csi je ravno poleg njij sztala. Zaj pa, ka je ocsa bio prinji, je bilo vsze tiho, vszako dete je vcsaszik bogalo, ka je ocsa zapovedao. Pitamo zaj: Ge je bio zrok toj csiidnoj szpremembi ? — Deca szo v pamet zela, ka pri ocsi sz kricsanjom nikaj ne doszegnejo. Njegovo moško oponašanje je je pomerilo. Znala szo, ka on zaisztino za-povej, ka ednok zapovej, pa szo ga te vcsaszik bogala.. — Mati, delaj ti tiidi tak. 4. Zgled. Lejko je dete na dobro navaditi, csi ma vszeli dober zgled pred ocsmi. Deteti je zse prirojeno, ka szkusa vsze tak delati, kak vidi pa csiije od driigij. Szame recsi nedo doszta pomagale, csi mati sz&ma nede kazala, ka sze more-zapovedano tiidi szpuniti. Dete szigdar jako pazi, ka sze- okoli njega godi. Csi vidi mater, ka potrplivno prenaša najvčkse tezsave pa potrpi z mozsom v vszej nevolaj, te szkusa dete tiidi naszlediivati szvojo mater. Dete vidi, kak aldiije mati zavolo njega eli pa zavolo drtigij domacsij szvoje szpanje pa szvoj pocsinek, premaga csemere pa noszi dobrovolno bolecsine; to pa nadig&vle dete, ka de tiidi tak delalo. Matere, stere szo velke krizse pa tezsave dobrovolno prenašale, do mele takso deco, stera napravijo pa doszegnejo velke recsi v szvojem zsivlenji. Escse doszta vecs, kak sze z lepim zgledom doszegne, sze lejko sz szlabim zgledom pokvari. Pazi zato, mati, na szebe, pa pazi na szvoje dete. Po A. OM. Tretji Red Szvetoga Frančiška. Navuk za november. Ocsanas .... Zdrava Marija . . . Jezusovo preszmek njeno Szrce resi uasz vsze poszvetnoszti! Marija, kralica reda menjsih bratov, proszi za nasz. Tretjerednik neszme nigdar pleszati. II. poglavja §. 2. sze glaszi, Plesov in nespodobnih gledaliških iger, kakor tudi pojedin, naj se jako skrbno varujejo.« Gledajmo dnes prepoved o plesi. Vszaki plesz je tretjeredniki prepovedani. Zrok je ocsividen pred vszakim, ki kolicskaj razumi o pleszi, ki je szamo nistere karajocse recsi csiio proti njemi iz szve-toga piszma, to je od szamoga dobroga Boga i od szvet-cov. Gse sze vszaki na pazko opominja proti njemi, kak sze ne bi tretjeredniki, ki szo szi zvolili za szvoje i tuje grehe pokoro csiniti. Morebit sze z pleszom scses pokoriti ? Z pleszom, steri je napelao Heroda, da je mozsa najszvetejsega, szv. Ivana moriti dao, steri je na milijone neduzsnoszti pokopao, zakonov prelomo, diis pogubo ? Z pleszom bi scseo pokoro delati, za steroga je Jezusa tak mocsno mucsila trajava korona, tak neszmiieno razmesza-rili bicsi po čelom zsivoti ? Tiszto scses ti delati, kaj je nieden angel ne delao, kaj je vszaki cslovek obzsaluvao, ki je zvelicsani, csesza je prekuno i preklinjao bo na vecsne csasze pogiibljenec ? Szveti Francsisek, tvoj ocsa redovni Jezusove rane ma na nogah, rokah, na szrci, naj more zsnjimi kem bole pomiriti Jezusovo razzsaljeno Szrce, ti pa dete njegovo te tvoje telovne kotrige potopis v tiszto razveszeljavanje, za stero sze on na petih mesztah tela cseszto krvavi? Ali gledajmo, kaj pravi szveto piszmo o pleszi ? „Nji-liovi mali hodijo vil kak csrede, i njihova deca pri igrah szka-csejo; majo boben i citre i sze veszelijo pri glaszi pisal. Szvoje dne' v clobrom prezsivejo i v ednom hipi szpadnejo v pekel." (Job. XXI. 11—-13.) Hitro, naglo sze pogrozijo v pekel ki szo szvoje veszelje v pleszi iszkali, ki szo szvojo" deco po pleszi puscsali. „Z pleszalkov sze ne mudi tudi je ne poszliisaj, da kje ne prejdes po njenov jalnoszti" (Sir. IX. 4.) nasz opomina Duh szveti. Ki sze toga karanja ne drzsi, prejde. Kak? Tak, ka ma szamo edno necsiszto miszel, ali zselo med pleszom, pa to tudi szamo en hip szamovolno. Tak ta edna miszel je tak gvusna pot v pekel, ka nigdar na njej i dol zsnje ne moreš zabloditi. Zato pa, ki nescse zpeklenszke poti dolzavdariti, naj li plese, pa naj li da svojoj deci priliko na plesz pa naj njim li veliko gosztu-vanje da szluzsiti, gde do tretjeredniki v pleszi pokoro delali, Marijini csasztivci po pleszi njej veszelje szpravljali, mirajocsi sze na dobro szmrt z poszkakanjom pripravlali, Jezušovoga szrca pomiritelje z pleszom Nje tolazsili, deca szv, Jozsefa z pleszom njega naszleduvali. Neszpametnjaki! Pa ne szpoznate, ka szo to szamo zanke, szamo szlepila od hiidoga diiha nasztavljena, gda csiijete zavrnitev: na gosztiivanji je szlobodno! Te je na gosztiivanje drugo telo, kak v krcsmi na pleszi ? Te na gosztuvanje ne ve vrag? Te prek praga gosztiivancsarszke hise miszlite ne sztopijo neszpodobne miszli, zsele, szmehi i gucsi? Bar bi tak bilo, ali zsali bog ne je tak. Dnesz den je vsze edno poszebno pri našem narodi, plese sto na gosztiivanji, ali v krcsmi, nevaren je oboji plesz zato ka je mocsna prilika na szmrten greh. Dnesz den je v veri i jakosztah tak oszlabljen cslovek ka je plesz escse med rodom nevaren, kak nam zsalosztni szpadaji v necsisztoszt med personami vecskrat v blizsnjem rodbinsztvi sztojecsimi mocsno szvedocsijo. Naj omenin escse nisterih szvetnikov recsi. Szv. Ambrož pravi „Edne hudobne matere hcseri lehko plešejo, dobro dogojene i csiszte device sze pa bodo plesza szkrbno varvale. Bevojka, stera rada ma plesz, nema rada CSiSZ-tocse." Szveti Oremus pa pise „ To je zsalosztna poszkusnja, ka lubezen do Boga i molitve v tisztoj meri jemlje dol, v steroj zselenje po pleszi gor. Sv. Frančišek Szaleski nam szledecse da premiszliti: 1) Bokecs szi pleszao, je vnogo diis gorelo v pekli zavolo grehov stere szo pri pleszi ali zavolo njega vcsinoli. 2) Vnogo dobrih diis je v tom csaszi Boga hvalilo. O na keliko bolse szo oni szvoj csasz obmoli. 3) Gda szi ti pleszao, szo vnogi mirali drugi pa velike bo-lecsine trpeli. Za tebe bo tudi prišlo vremen, gda bos ti je-csao, drugi pa bodo pleszali. 4) Nas Goszpod Jezus Krisztus najszvetejsa Bevica vszi angelje i szvetniki szvetniki szo te vidili, gda szi pleszao. O kak szo te pomiluvali. 5) Gda szi pleszao, je csasz mino i szmrt je blizse prišla. Szvetnik dokoncsa te opomine z temi le recsmi: »Te tocske za premislavanje ti predposztavim; vecs i bole razs-nih ti pa bo Goszpod Bog navdehno, cse njegov a bojazen prebiva v tvojem szrci.