SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE 1961 - 1962 SOLA ZA ŽENE » GLEDALIŠKI LIST SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Sezona 1961/62 - Številka 2 SOLA ZA ŽENE Moliere SOLA ZA ŽENE Komedija v 5 dejanjih Arnolf ................................................... -Jože Pristov Agneza, Arnolfova rejenka ................................ VeraPerova Horac, Agnezin ljubimec .................................. Stanko Potisk Alen, Amolfov sluga ...................................... Tone Šolar Žoržeta, Arnolfova služkinja ......................... Marija Goršičeva Krizald, Amolfov prijatelj ............................... Janez Eržen Enrik, Krizaldov svak ................................ Marjan Dolinar Oront, Horacov oče in Arnolfov najboljši prijatelj ....... Janez Škof Notar .................................................... Slavko Strnad Prevod ................................................... Josip Vidmar REŽISER .............................................. JURO KISLINGER Scenograf ............................................ Vladimir Rijavec Kostumografinja .......................................... Mija Jarčeva Lektor ................................................... Janez Žmavc PREMIERA V PETEK, 15. JUNIJA 1962 Inspicient: Cveto Vernik — Šepetavka: Tilka Svetelškova —■ Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Odrski mojster: Franc Klobučar — Razsvetljava: Bogo Les — Slikarska dela: Ivan Dečman — Lasuljar: Vinko Tajnšek — Frizerska dela: Vera Srakarjeva •— Krojaška dela: Amalija Palirjeva in Jože Gobec — Čevljarska dela: Konrad Faktor — Mizarska dela: »Obnova« — Garderoba: Pavla Pristovškova •— Rekviziterska dela: Ivan Jeram — Rekvi- ziter: Rudi Klopotam ' . ■ ’ ■ Zapisek o Molieru Jean Baptiste Poquelin, kasneje kot igravec in komediograf imenovan Moliere, se je rodil pred 340 leti v Parizu. Molierovci se o mar-sikakem dejstvu iz njegovega življenja prepirajo, vendar nam je ohranjenih mnogo podatkov. Rastel je v meščanski, obrtniški družini, šolal pa se je v najboljšem pariškem zavodu Clermont, ki so ga vodili jezuiti, med sinčki velikih gospodov. Tu je spoznal tudi Gassen-dija, duhovnika, enega najbolj drznih liberalnih, materialističnih filozofov XVII. stol., znanega zaradi svoje polemike z Descartesom. Pravijo, da je pri Gassendiju dobil svojo širokogrudnost, »epikurejsko« življenjsko filozofijo. Moliera je že zgodaj pritegnilo gledališče, ki je bilo takrat v Franciji večidel v rokah italijanskih gledaliških družin z njihovo commedia delParte, 21 let star je prevzel ime Moliere (bil je to leta 1623 umorjeni romanopisec) in ustanovil svoj Illustre theatre, pa z njim ni uspel: moral je s svojo igravsko skupino v provinco s trebuhom za kruhom. V dvanajstih letih je preigral ves sodobni repertoar in do dna spregledal življenje. Leta 1658 je prišel v Pariz in tu delal do svoje smrti leta 1673, najprej v Petit-Bourbon, nato pa v Palais Royal. 40 let star se je oženil z 20-letno Armando Bejart, sestro svoje nekdanje prijateljice, soustanoviteljice njegovega prvega gledališča. 1667 se je ločil od nje in zaradi nje neusmiljeno trpel. Moliere je bil izredno delaven. Bil je šef gledališča, igravec glavnih vlog, režiser, če se sme tako reči, in avtor. V 15 letih je napisal več kot 20 del. Bil je sijajen verzifikator. Po značaju je bil turoben, grenak človek, ki mu je bilo do vsega prej kot do smeha. Mnogo se je že napisalo o njegovi bolezni in o njegovem razmerju do zdravnikov. Umrl je tako rekoč na odru, pri sedmi predstavi Namišljenega bolnika, ki ga je pisal skoraj umirajoč. Kot igravca in avtorja komedij ga je preganjala pariška cerkvena inkvizicija. Bil je izobčen iz cerkve. Zanj pa se je zavzemal sončni kralj Ludvik XIV. Moliere mu je protekcijo vračal s ceneno hvalo v manj pomembnih delih. V resnih delih pa se jasno čuti Molierova nejevolja nad samopašnostjo in pokvarjenostjo dvora. Prva njegova dela so bila napisana pod vtisom italijanske komedije, njegov debut pa so Smešne precioze, s katerimi je leta 1659 prodrl pri pariški publiki. Toda že prvo delo je naletelo na zakrinkanega sovražnika, ki ni prenesel resnice. Po 15 dneh je morala stvar z odra. 1661 napiše Solo za žene, svoje prvo veledelo, 1664 Tartuffa, najbolj znano delo, ki ga kralj na zahtevo Ane Avstrijske in pariškega kardinala ni dovolil uprizoriti. Šele po treh letih ga je smel postaviti na oder, z njim pa je dosegel sijajen uspeh. Tartuffe je eno najglobljih del v svetovni dramski literaturi. Po Don Juanu in Ljubezni — zdravniku je napisal svoje največje delo Ljudomrznik, ki je sad njegovih izkušenj v zakonu z Bejartovo. Ni čuda, da so to delo v različnih časih tako različno umevali in ga tudi nič kaj radi imeli. V letu 1668 nastanejo tri velika dela: Amphitryon, George Dandin in Skopuh, v letu 1671 Scapinove zvijače, 1672 pa nadaljevanje Smešnih precioz z naslovom Učene ženske. Z Namišljenim bolnikom se je poslovil od odra in življenja. Moliere je in ostane eden največjih umetnikov vseh časov in narodov. Z vsem svojim delom izpričuje neugnani, zmagoviti človeški duh, ki hrepeni po izboljšanju, po resnici, po večnih humanističnih idealih. Tine Orel Zgodba o šoli za žene Moliere je napisal šolo za žene 1. 1662, ko je spolnil 40 let in se oženil z 20 let mlajšo Armamdo Bejart. Strašno preprosta zgodba: Arnolf, bogat meščan več kot zreldih let, vzgaja svojo varovanko Agnezo v popolni nevednosti, da bi bil z njo po poroki čimbolj srečen. Toda mladost in ljubezen najdeta pot čez Arnolfove pregrade — Agnezo odpelje mladi Horac. Literarni zgodovinarji vedo povedati, da si je zgodbo izposodil pri Italijanu Strapparolu, podobno snov, da sta v noveli obravnavala Scarron in Cervantes. Ne samo ta dva. Cela vrsta jih je. Okoli dela je vstal literarni vihar, ki je imel svoje globoke psihološke in sociološke korenike. V Moliera so se zaganjali literarni teoretiki z namenom, da z očitki o dvomljivi umetniški vrednosti komedije odbijejo delu njegovo nravno, satirično rezilo, napadali so ga z odprtim vizirjem moralisti vseh sort, boječ se njegovega prodirnega očesa, njegove jasne diagnoze, njegove pretresljivo odkrite, poštene človečnosti. Kaj pa je takega povedal s to trikrat preprosto zgodbico o trmastem priletnem možakarju, o zelenokljunem Horacu in sprenevedasti goski Agnezi? Pokazal je, na priliko, Arnolfa kot vzgojitelja, zaverovanega v sebe in v svojo doktrino, v svoj prav, v svojo veliko, čaščeno, plešasto, mehko-nogo osebico. Žena, bolj je nevedna, bolj mu bo prav. Da le moliti zna, da ljubi mene, še šivati, več ne želim od žene. Ugleden meščan je, pa bi se rad še bolj gosposko nosil. Za klobuk bi si rad zataknil še nekak plemiški naslov. Ker Moliere ljubi zamotane značaje, nam ga •— trmoglavca — pokaže kot bojazljivega ljubimca, ki mu je ljubezen manj kot čast, ki pa bi za ljubezen vendarle vrgel na tehtnico tudi čast. Rad bi užival, a tako, da bi ga ne vlačili po zobeh. Kljub neznansko filistrskemu, starčevskemu pogledu na življenje pa odkrito priznava, da je strast do varovanke zasajena globoko v njegovem srcu, da ni samopašna muha preživetega samca. Da ljubim jo, to moja je nesreča! Ni čuda, če ga ima notar za zlobnega bedaka, istočasno ko Arnolf na vsa usta izjavlja, da pozna svet in njegove spletkarije. Kljub tej samozavesti pa ima Arnolf tudi bridke ure, ko se plaši in zdvaja nad »usodo rabeljsko«, ki ji ni verjeti; ko trepeta ob misli, da so morda usodne moči sklenile, kakor vsem, natakniti tudi njemu »rogato zlo«. Kaj je pri tem bolj naravnega, če nam ga Moliere postavi na hladno! Arnolf spozna nenadoma, kakor da se mu je svet podrl na glavo, kako podlo se dobrota plača. Kdo, vraga, vas učil je vsega tega? vprašuje Agnezo, ki mu uhaja iz njegove čudne ječe. Arnolfova dobrota? Amolfov uk? Kolikokrat so že bili Armolfi razočarani in presenečeni nad rezultati svoje vzgoje! In kolikokrat bodo še! Samovšečni, »sebe gvišni« Arnolf mora hočeš nočeš — ali pa nam na ljubo — priznati, da o ljubezni sleherna prismoda ve več od najbistrejšega moža. Kako globoko človeški, čeprav nebogljen in siromašen je, ko Agnezi odpušča. Zmerja jo z zločinko, pa bi jo pritisnil na svoje ostarelo srce, medtem ko bi njegov razum — rožljajoči skelet — suho notiral: Ljubezen slepa, koliko potuhe mi ženskam v svoji dajemo šibkosti, ko vendar vsi poznamo njih slabosti: objest in lahkomiselnost in muhe! ... Nič ni bolj slabo, nič bolj omahljivo, nič bolj nezvesto; a le so nam drage, da vsak bi storil vse za te nesnage. Ni čudno, če se tisti hip zgrozi nad svojimi izjavami! Do kakšnih strast pritira nas izjav! Ni čudno, če se je polilo toliko črnila o tragiki v Molierovih komedijah! V tem je tudi njegova nesmrtnost, umetniška in človeška veličina. Ce bi bil hotel pisati čisto komifco, bi bil moral »izklopiti« srce. Tega na srečo ni storil. Kako prav nam pride Krizaldova ugotovitev in obenem zdravilo za Arnoldovo bolest! Usoda vam zadaja bolečino, a njen ukrep ni krut, kot se vam zdi, ker kdor rogov boji se kakor vi, ostani samec, to je zanj edino. Arnolf ostane kljub težki in trdi preizkušnji z Agnezo in Horacem tak, kakršen je bil. Tak je ostal, kakor izjavlja: preudaren mož trdno na svojem stoj, kaj briga mladega srca ga zmeda! Arnolfi so neizpremenljivi. Še smrt jim ni kos. Zmerom znova se rode. Molierovo delo je dragocena lastnina človeštva. V vseh časih je pomenil oporo za tiste, ki niso rezani iz Arnolfovega lesa, za ljudi svobodne, poštene vesti, duhovne prostosti in napredka. Tisto, kar daje Molieru večno vrednost, je resnica. Sam je nekje zapisal, da ni vsa pisarija nič vredna, če ne upodablja ljudi takih, kakršni so. Ker je imel toliko uma in srca, toliko poguma in stvariteljskega duha, da je to v svojih delih tudi uresničil, ga še danes beremo in gledamo. Nikdar ne bo zastarel. Premagal :je čas, neugonobljivi čas, s svojo naravnostjo in teatraličnostjo, s svojimi značaji, ki jih srečujemo še danes. Poglejmo Ar-nolfa in Krizatda, njegovega antipoda! Mar ne najdemo Arnolfov vsepovsod? »Nagnimo se nad samim seboj«, ali ne bomo ugotovili tudi v nas samih Amolfa? Postavim, njegov vzgojiteljski prijem: koliko je očetov, varuhov in poklicnih vzgojiteljev, ki samovšečno menijo, da je »njim izročena mladost« le trpni predmet njihove vzgoje? Prav nič ne pomislijo, da je mlad človek obenem tudi osebnost s svojim lastnim življenjem. Kaj je bolj navadnega kot tožba mladine, da je ne razumejo ne starši in ne učitelji? Ali ni kar preveč običajno ravnanje staršev in vzgojiteljev po Amolfovem receptu? Kot oče nastopite z oblastjo, mladost je treba voditi trdo, brez straha bi slepo v pogubo drla. Ali imajo potemtakem prav tisti, ki so očitali Molieru, da ruši veljavne avtoritete? Gotovo ne. Saj nam je le pokazal, da Arnolfove maksime pri vzgoji, domači ali šolski, rode sadove, ki nam gotovo niso ljubi in jih najmanj pričakujemo. Življenje rado postreže z Arnolfi, pa tudi kaznuje tako ali drugače njihov napuh, njihovo železno logiko, njihovo slepoto, kratkovidnost in domišljavost. Komedija ima nedvomno vzgojne naloge, zato ni čudno, da so proti Molierovi komediji radi povzdignili besedo taki ljudje, ki so se pečali s pedagogiko (Bossuet, Fenelon, Rousseau), češ Moliere se iz zmot in napak norčuje; preveč smeši svet, pa ga pri tem ne pOboljšuje. Nravni učinek doseže Molierova komedija s prepričevalno resničnostjo svojih značajev. In ker je tako, ni nič čudnega, če je smeh, ki se nam proži ob Molieru, prav posebne vrste: globok, pridržan, malce grenak, pretresljiv. Nihče ni od srca vesel, če mu ogledalo pokaže klavrn, klapoušen obraz. Spravljati v smeh poštene ljudi, je zamotana stvar, je rekel sam Moliere. S po-šteno komedijo, bi pristavili mi. S farso, z burko, to že. Toda tam ni nravne naloge, ampak le zabava. Glejmo torej Moliera s prepričanjem, da nam ima veliko povedati, čeprav so njegove osebne bolečine, iz katerih je zrasla Šola za žene, že davno davno plen požrešne preteklosti. Tine Orel Neizbežna je vzgoja gledavcev-potrošnikov v pravo gledališko publiko. Z izborom teksta, določenim stilom igre kakor tudi s predavanji in z drugimi idejnimi sredstvi pripraviti gledavca za sprejemanje resnice ter ga iz pasivnega uživavca spremeniti v aktivnega sodelovavca. Potruditi se je treba, da postane odrska resnica del gledavčeve resnice, da je ne pozabi, brž ko zapusti gledališče, marveč da jo nosi s seboj ter da ga usmerja in vodi dalje v vsakdanjem življenju. (Paberki s Sterijinega pozorja) Pred gledališko nalogo Kadarkoli in kjerkoli se na Slovenskem igravci in režiser znajdejo pred nalogo odrske ostvaritve kakšnega Molierovega dela, zavrta vanje, mnogo bolj kot pri delih drugih dramskih piscev, vprašanje: — kako??? Moliere nam Slovencem ni toliko domač, ali bolje, pri nas še ni tako udomačen kot Shakespeare. Pri Shakespearu ta »kako« ni tako pereč. Ta ugotovitev velja morda še prav posebej za našo celjsko gledališko hišo. Kljub temu nas čar Molierovih del stalno omamlja in znova nas je zamikalo, da poskusimo — tokrat s »Šolo za žene«. In že smo se znašli pred vprašanjem: kako uprizoriti, kako igrati, da bi to Molierovo delo zazvenelo z odra čimbolj živo in sveže. Med vsemi možnostmi uprizarjanja, od historične rekonstrukcije Molierovih uprizoritev do njegovih del v sodobnih ali njim približanih oblekah (kar so po umetnosti in učinkovitosti dvomljivi prijemi), bi radi našli »Šoli za žene« in nam ter našemu občinstvu najustreznejši način odrske upodobitve, ki bi imel vsaj nadih naše lastne izvirne iznajdljivosti. Uprizoritev naj bi tudi ne vzbujala vtisa, da je našim igravcem med igranjem dela velikega mojstra zaradi svetega spoštovanja pred njim zamrl smeh, ki je vendar njegovo najmočnejše orožje. »Šola za žene« je izrazita karakterna komedija, čeprav vsebuje obilico situacijske komike. Vse dejanje komedije, vsi zapleti in situacije v komediji izvirajo iz značajev oseb v tem delu. Ostra karakterizacija pri odrskem oblikovanju posameznih likov bo torej najbolje izrazila osnovno misel dela. Naš najmočnejši uprizoritveni poudarek bi naj slonel prav na oblikovanju značajev in njihovega razvoja. V ta namen naj bi do kraja izkoristili vsa možna odrsko izrazna sredstva. Poleg igravskih kreacij naj bi to hotenje podprla tudi kostumografija in scenografija. Kostumi naj bi ne bili samo slogovno verna oblačila, temveč naj bi s komičnimi simbolnimi detajli še podprli karakterizacijo nosivca. Skladno z razvijanjem fabule in značaja osebe naj bi se spreminjal tudi kostum. Podobno naj bi bilo s sceno. Nastajala in spreminjala naj bi se pod rokami glavnih akterjev komedije — v skladu z njihovimi značaji. Vsaka oseba spreminja scensko podobo v smislu svojih teženj. Protiigravec podira prej zgrajeno ali prinešeno in postavlja ter spreminja po svoje, ali pa celo kar brezobzirno ruši. Po možnosti naj bi celo trenutna razpoloženja posameznih oseb imela svoj odraz v kostumu in sceni. Na ta način bi lahko dosegli, da bi kostumi in scena živeli in dihali iz igravcev, ga podpirali bolj kot običajno ter stopnjevali učinkovitost odrskega dogajanja. Prav na isti način naj bi bili uporabljeni tudi scenski rekviziti. Naj teh nekaj stavkov zadostuje, kljub skrajni skoposti in kljub nevarnosti, da povedano ni dovolj nazorno. Namenoma pa niso navedeni primeri. Zanje naj služi uprizoritev, ki bo hkrati najbolje pokazala, koliko bodo taka hotenja uspela in ali so umestna. Morda se bo potem izpričalo, da smo dosegli s takim prijemom uprizarjanja Molierove »Šole za žene« vsaj prgišče izvirnosti, ne da bi delali duhu dela silo. Juro Kislinger Scena iz Millerjeve drame »Smrt trgovskega potnika« Kriza gledališča ali ne? O krizi gledališča se bo razpravljalo in pisalo vse dotlej, dokler se bo gledališče tretiralo samo s finančne plati. Ce se končno vendar enkrat ne bomo zavedali, da gledališče samo od sebe ne more živeti in da se nikoli ne bo moglo vzdrževati z lastnimi dohodki, potem je gledališče stvarno v krizi in te krize nikoli ne bo konec. Nikoli in nikjer na svetu gledališča niso bila in tudi nikoli ne morejo biti lukrativna podjetja. S tem seveda še ni rečeno, da gledališče ne bi moglo ustvarjati večjih lastnih sredstev kot jih — če hoče sploh ostati kulturna ustanova •— ustvarja danes. Čim pa stremimo za tem, da bo materialni efekt na vsak način rasel, se mora brezpogojno odreči tistemu, zaradi česar ima gledališče sploh še kakšen smisel — odreči bi se moralo svojemu kulturno-umetniškemu poslanstvu. In tako nastane novo vprašanje: ali nam je gledališče še potrebno? Saj imamo danes film in televizijo — kaj nam bo v času vsesplošne mehanizacije še gledališče, ki je tako draga ustanova in ki živi samo ob visokih subvencijah in dotacijah, ki mu jih poklanja skupnost državljanov. V takem gledanju na sodobno gledališče je po mojem mnenju iskati vzroke za razpravljanja o krizi gledališča in dokler se bo gledalo na gledališče s kriterija finančnega efekta, tako dolgo bo trajala gledališka kriza. Gre torej za kardinalno vprašanje: ali je današnji družbi gledališče še sploh potrebno? Moje mnenje je, da gledališče še nikoli ni bilo naši skupnosti tako potrebno kot prav danes. Mehanizacija sodobnega življenja ubija človeka v človeku, ga uspava in dela iz njega brezčutno, apatično bitje. Iz tega brezčutnega stanja ga more zbuditi edinole umetniška, živa beseda živega človeka — tega pa ne zmore noben film in nobena televizija, to moč ima in jo bo imelo zmerom samo gledališče, ki bo v najožjem kontaktu s svojim občinstvom. Naša družba se mora zavedati, da gledališče kot umetniška ustanova še ne priteguje širokih množic, če hoče ostati resnično kulturna ustanova, da je to zelo počasen, dolgotrajen in drag proces. Toda blagotvornega vpliva kulture na ljudske množice ne smemo meriti s finančnim efektom in s tega stališča sklepati o nadaljnji usodi gledališča. Na festivalu malih scen, ki je bil od 30. marca do 9. aprila 1962 v Sarajevu, se je prav o temi »kriza gledališča« mnogo razpravljalo in je končno obveljala teza, da obstaja kriza izvirnih gledaliških tekstov s sodobno tematiko, nikakor pa ni mogoče govoriti o krizi gledališča. Najti je treba primernega načina za spodbudo piscev sodobnih dramskih tekstov, ki bodo s svojo aktualno tematiko privabljali čedalje večje množice v Talijin hram. Omogočiti je treba avtorjem novih dramskih del čim tesnejše sodelovanje med njimi in med gledališkimi praktiki, režiserji, dramaturgi itd. Ena najvažnejših nalog gledaliških vodstev pa mora biti ta, da pogumno uprizarjajo vsako novo dramsko delo domačega avtorja, ki ima današnjemu človeku nekaj povedati. Evidentno je, da to ne bodo sama vrhunska literarna dela, marsikatero izmed njih bo na odru tudi propadlo, a nič za to: dostikrat je bil očiten poraz vreden za avtorja več kot še tako bučen trenuten uspeh. Treba je le poguma na eni in na drugi strani, kajti kdo bo še pisal dramska dela, če jih nobeno gledališče ne bo uprizarjalo? Če bo znala družba pravilno rešiti novi način financiranja gledališč, če se bodo znali gledališki kolektivi sami s pravilno notranjo reorganizacijo gledaliških vodstev rešiti toge birokratske administracije in ko bo umetniški ustvarjavec za svoje delo prejemal nagrado po učinku svojih stvaritev, ne pa po uradniških plačilnih razredih, pa bodo postala resnična ljudska gledališča. Fedor Gradišnik Prizor iz Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«. Gledališče in repertoar na razpotju Celotna problematika slovenskega poklicnega gledališča postaja zadnje čase tako pereča, da jo bo treba razrešiti umno in z največjo okretnostjo, če bomo hoteli tej umetniški instituciji zagotoviti jasno kulturno in umetniško poslanstvo, katero naj opravlja v našem občestvu. Problemi, ki gledališče najbolj pretresajo, zadevajo predvsem njegovo materialno bazo, upravno in umetniško vodstvo ter položaj gledaliških umetnikov v njem. Gledališče bo treba ekonomsko še vnaprej podpirati, zakaj z lastnimi dohodki se dandanes ne more vzdrževati skorajda nikjer v svetu. V naših razmerah bomo morali iskati načinov, da bodo dosedanjega vzdrževavca (v največ primerih okrajne enote) nadomestile komune, na področju katerih gledališče deluje, poiskati pa bo treba tudi ključ, po katerem si bo moralo gledališče iskati večjih lastnih dohodkov. Po nekaterih znamenjih se bo morala spremeniti tudi predvsem zapletena struktura gledaliških vodstvenih organov, ki jih je zdaj za okretnejše vodstvo gledališč preveč. Seveda bo tako mogoče tudi hitrejše in bolj premišljeno umetniško in gospodarsko usmerjanje gledališča kot celote. Prav dosti problemov z daljnosežnimi posledicami pa bo treba razrešiti v pogledu gledaliških ustvarjavcev, posebej igravcev. Vse večji razmah naše filmske, televizijske in tudi radijske produkcije, ki v njej sodelujejo igravci iz naših poklicnih gledališč, bolj in bolj načenja zložno, načrtno delo gledališča, ker pač iilm, televizija in radio potrebujejo predvsem poklicne igravce, ti pa so službeno vezani na neko gledališko ustanovo. Tako se že kažejo obrisi svobodnega gledališkega umetnika, ki bo lahko poljubno sklepal pogodbe z različnimi umetniškimi ustanovami, ne da bil v katero stalno vključen. To pa pomeni razbitje ansamblov in rojstvo zvezdniškega sistema. Nakazani problemi z vso silovitostjo zastavljajo vprašanje repertoarjev naših gledališč. Nekih jasnih odgovorov nanj v sedanji prehodni dobi ne bo mogoče dajati, pač pa moramo iz dosedanjih izkušenj o marsičem sklepati. Naša gledališča (z izjemo Drame SNG Ljubljana in morda dveh eksperimentalnih skupin) imajo precej eklektičen repertoar, se pravi, da skušajo ustreči okusu in potrebam zelo raznovrstnega občinstva. Recept za sestavo teh repertoarjev zaobsega dolžnino klasični dramatiki, sodobna gledališka dela, tako imenovani lažji žanr (odstotek se v različnih gledališčih različno giblje), vrh tega pa sodobno slovensko in jugoslovansko dramatiko. Gledališka vodstva skušajo to raznorodnost kolikor mogoče uglasiti, a rezultati niso vedno najboljši. Neki napredek, kar zadeva gledališče kot odsev časa, moramo zabeležiti pri odmerjanju vloge sodobne slovenske dramatike. Vsa slovenska gledališča se zares trudijo, da bi s kolikor le mogoče kvalitetnimi domačimi deli (teh pa še vedno ni v izobilju) poskrbela za živ in pristen stik med ustvarjavci in občinstvom. Eklektičnost repertoarjev pa terja tudi eklektičnost gledaliških izraznih sredstev. Naši gledališčniki se morajo spoprijeti tako pogumno kot s kakšnim klasikom tudi z lahkim bulvarnim blagom, igrali naj bi kar se da popolno v stilnih komedijah kot v moderni filozofski drami. To pa so zahteve, ki jim ne zmorejo vrhunsko zadostiti še tako sijajni umetniki. V večjih mestih, kjer je več gledališč, si ta približno razdelijo področja. Okrog sebe Shakespeare — Javoršek: »Iz take smo snovi kot sanje«. zbero tisti del občinstva, ki mu je po volji pač posebna plat gledališke ustvarjalnosti. Tako si gledališča lahko izoblikujejo svojo umetniško fiziognomijo in jo po svojih močeh izpopolnjujejo. Saj imamo že kar v Ljubljani vrsto gledališč, ki vsako streže svojemu občinstvu bodisi s klasično in vrhunsko sodobno dramatiko, bodisi z bulvarom, ljudsko igro, avantgardno dramatiko. V krajih, kjer je zgolj eno gledališče, le-to opravlja kopico poslov, in če mu vendar uspejo tudi zelo dobre predstave, je to že dosežek, vieden posebnega priznanja. Gledališka zgodovina nas uči, da so bila resnično velika le tista gledališča, ki so imela popolnoma jasno zastavljen umetniškoizpovedni program. Za njim so se zbrali ustvarjavci kar se da podobnih estetskih in življenjskih pogledov, zato pa so v kolektivnem, enosmernem naporu uspeli ustvariti najsijajnejše, umetniško popolne uprizoritve. V današnji situaciji, ko se rišejo obrisi prehodne dobe, bo na Slovenskem težko zbrati gledališke zbore, ki bi zmogli takšno kolektivno umetniško voljo, zato pa bo tudi težko voditi repertoarno politiko velikih načel. Po vsej verjetnosti se bodo morala gledališča izven mest, kjer je več gledaliških ustanov in kjer bržčas ne bo povišane fluktuacije gledaliških ustvarjavcev, prebijati skozi sotesko, na katere eni strani bo grozila repertoarna eklektičnost, ki jo bo narekovala heterogenost občinstva, na drugo stran pa vabila možnost, da s kolikor toliko stalnim ansamblom sledi neki jasneje začrtani programski usmerjenosti. Od umetniških vodstev bo odvisno, ali jih bodo preustvarjale v umetniško dognane institucije ali pa jih spremenile v gledališki kaleidoskop. Vsa ta ugibanja pa nimajo prave osnove, če ne upoštevamo še občinstva oziroma tiste skupnosti, ki bo skrbela za svoje gledališče in z njim živela. Od nje bo odvisno, kakšno gledališče bo imela; njeno gledališče bo hkrati tudi legitimacija njene omikanosti in prizadevanja, da se kulturno bogati. Modrost, preudarnost in daljnovidnost, kar zadeva harmonični razvoj posameznika in naše družbe, bodo pač morale narekovati merila, s katerimi bodo skupnosti začrtavale obseg in globino svojih gledališč. Eno vodilo pa bi se za živo in uspešno gledališče dalo zapisati že danes: njegov repertoar naj obsega takšna dela, ki bodo umetniško prepričljivo govorila današnjemu človeku o njegovih življenjskih situacijah in mu jih tudi razreševala. To pa je mogoče predvsem z deli naših dramatikov, ki iz našega človeka govore zanj, s tisto sodobno dramatiko tujih avtorjev, ki ima tudi nam kaj povedati, iz klasične dramatike pa z umetninami, ki so problemsko sinhronizirane z našim časom. Vse, kar pride na oder zaprašenega, muzealnega, lapurlatističnega, zlaganega, gledavcu oziroma posiu-šavcu nima kaj povedati, to je suha veja na deblu žive umetnosti. Veliki pesimisti prerokujejo gledališču črne dneve, če že ne kar pogin, za njegovega grobarja pa razglašajo film in televizijo (oba pa sta navsezadnje odvisna od igravca oziroma od gledališke umetnosti). Hipna situacija morda res riše takšno varljivo podobo. Toda kolikor bo gledališče doživelo zavoljo filma in televizije kakšne pretrese, se bo iz njih izvilo le umetniško bolj prečiščeno in ostreje začrtanih obrisov, to pa mu bo le koristilo. Kakšno bo naše gledališče v prihodnosti, je odvisno od nas samih, ne zgolj od tistih, ki sestavljajo repertoar in ki vodijo gledališke ustanove. Gledališče naše prihodnosti bo takšno, kakršno bomo hoteli in kakršnega bomo vredni. Bruno Hartman Razmišljanje ob zaključku sezone Eden izmed poglavitnih in najpogostnejših pa hkrati najbolj upravičenih očitkov našim gledališčem velja njihovim brezobličnim repertoarnim podobam. Repertoar naj bi bil osnovna skupna umetniška izpoved posameznega gledališkega kolektiva. Rasel pa naj bi iz skupne idejne usmerjenosti in enotnega umetniškega hotenja vsega gledališkega kolektiva, ki se mu morajo podrediti vse težnje posamičnega uveljavljanja in vsi poskusi individualnega koristolovstva. Taka rast pa lahko o-brodi prave sadove šele po večletnem venosmernem načrtnem hotenju. To je stara gledališka modrost, ki je trenutno, žal, tudi naše gledališče ne zmore. Vzrokov je mnogo. Nekaj izmed njih bi želelo zajeti tole gledališko razmišljanje. Želje lete celo še više. Rad bi tudi nakazal način za odpravo kakega takega stvarnega vzroka. Slovenci nimamo velikih mest. Poklicna gledališča imamo znotraj naših meja samo v naših treh največjih mestih, od katerih se niti Ljubljana še približno ne more primerjati po številu prebivavcev s kakšnim pravim velemestom. Res je, da mesta s tako majhnim številom prebivavcev, kot so naša, pri večjih narodih pretežno sploh nimajo stalnih poklicnih gledališč. Tako stanje je sicer razveseljivo, kljub temu pa je skupno število gledališč na celotnem področju našega narodnega ozemlja manjše, kot je število gledališč v enem samem velemestu večjih narodov. Terjamo pa, da ta maloštevilna gledališča zadostijo vsem zahtevam in nalogam, ki si jih večje število gledališč pri večjih narodih lahko med seboj porazdeli in zato tudi laže opravlja. Vsako njihovo gledališče si lahko izbere svoje lastno osnovno enotno usmeritev in se posveti samo njej. Pri tem se mu ni bati, da bi mu Prizor iz Levittovega »Procesa« zaradi enostrane usmerjenosti zmanjkalo občinstva, ker ga je v takem velemestu zanj dovolj. Skratka •— ni potrebno, da zadosti vsem željam občinstva in vsem vrstam občinstva hkrati. Vsako gledališče se lahko posveča samo eni osnovni nalogi in samo tistemu delu občinstva, ki mu taka usmerjenost ugaja. Pri taki specializaciji ,so vse sile posvečene enemu samemu namenu in rezultati so zaradi tega lahko mnogo boljši. Naša gledališča večinoma (tudi naše) tega ne morejo in ne smejo. Vzdržujejo jih mala mesta in rastejo iz njihovega ozkega okvira. Glavnina naših gledališč si širi zaledje z gostovanji po širšem okolju svojih matičnih mest v glavnem iz dveh razlogov. Prvič — zaradi povečanja območja svojega poslanstva, in drugič •— zaradi povečanja zaledja za vzdrževanje gledališča. Kljub temu pa so na ta način razširjena zaledja naših gledališč v primerjavi z zaledjem, ki ga nudi gledališču kako velemesto, še vedno majhna in ne zmorejo zadostne koncentracije občinstva z enako usmerjenostjo. V vsakem kraju, kjer kako naše gledališče gostuje, se sreča z neizenačenim občinstvom vseh vrst. Za vzdrževanje naših gledališč jim njihovo zaledje s svojo ekonomsko močjo nedvomno zadostuje. Duši pa jih zahteva po vsestranosti. Vsako naše mesto s svojim zaledjem zmore, razen Ljubljane, samo po eno gledališče. Od tega edinega gledališča pa terjamo zadostitev vseh najraznovrstnejših gledaliških kulturnih in prosvetnih potreb, ki jim drugod streže več različnih gledališč. Večina slovenskih gledališč se trudi kolikor toliko zadostiti vsem tem potrebam in zahtevam, pa tako postajajo nekakšne gledališke »deklice za vse«. To je po mojem eden izmed poglavitnih vzrokov brezobličnosti repertoarnih podob, ki nastajajo zaradi notranjih in zunanjih zahtev po vsestranosti. Naša gledališča, tudi celjsko, delajo torej po želji, kakor kakšne »umetniško-obrtne uslužnostne ustanove«, in ker počno vse, so njihovi »izdelki«, to so uprizoritve, slabši, kot bi lahko bili pri enotnejši usmeritvi. Sile naših gledališč se cepijo v vse smeri in se ne morejo osredotočiti na en sam enoten cilj ali vsaj na manjšo skupino hotenj z enotnejšim namenom. Izjeme so redka specializirana gledališča, ki pa so vsa po vrsti brez stalnega ansambla in deloma celo brez lastnih odrov. Tako so tudi te gledališke institucije okrnjene v svojih hotenjih. Take gledališke skupine so eksperimentalni odri v Ljubljani, posebna mladinska gledališča in deloma tudi komorni odri, ki so ustanovljeni pri stalnih gledaliških hišah. Tem gledališkim pojavom je enotnost hotenja, ki se izraža predvsem v repertoarju, omogočena; zato pa jih hromi nestalnost. Edino zaznavno vodilo pri sestavljanju repertoarjev rednih gledaliških hramov je, kot že omenjeno, zadoščanje vsem potrebam. Tako najdemo na sporedih vseh naših hiš (razen ljubljanske »Drame«) mladinske igre. V zadnjem času se je celo poskušalo povečati število mladinskih uprizoritev v eni sezoni. Ena sama mladinska uprizoritev na leto namreč ne more zajeti vseh najrazličnejših zvrsti mladinske dramatike, niti vseh starostnih stopenj. Gledališča pa naj bi hkrati z mladinskimi uprizoritvami uprizarjala vsa nova domača in tuja dela, avantgardistična besedila, ljudsko dramatiko, pozabljena dobra dela, rekonstrukcije historičnih uprizoritev, tehtna in manj tehtna zabavna dela, klasična domača in tuja dela in prirejala še proslave in jubilejne prireditve po dnevni potrebi itd. itd. Idealen naj bi bil repertoar, ki bi vse to zajel v eni sami sezoni. Ali res? Postavimo repertoar, ki bi v eni sezoni zajel vsaj samo po en primerek vseh teh želja im potreb. Če hi ga hoteli uresničiti, bi potrebovali teatrsko zgradbo z več odri in ogromnim ansamblom, ki ga praktično ne bi bilo mogoče vzdrževati. Ker pa so le redki umetniki vsestransko uporabni, bi velik del tega kolektiva pretežni del sezone brezdelno in zaradi tega nezadovoljen — postopal. Im še bi verjetno ne zadovoljili vseh im vsega. Zakaj? Vsaki želji in potrebi bi taka gledališka hiša lahko zadostila samo enkrat na leto, kar je vsekakor premalo in hi vsaka posamezna želja ali potreba ostala kljub temu nezadoščena. Edina realna rešitev iz te zagate je v omejitvi prizadevanj na najpomembnejše in najnujnejše. Vsem zvrstem občinstva bo zanimiv pereče aktualen repertoar. Sem sodi predvsem uprizarjanje domače žive in aktualne dramatike. Brez povezave z ustvarjajočimi kvalitetnimi domačimi pisci je vsako gledališče obsojeno na životarjenje. Naše gledališče pa naj bi bilo živo in aktualno, ker ga bo samo potem občinstvo zares goreče obiskovalo. Živ repertoar s sodobno problematiko bo tudi nadomestil privlačnost zgolj plehke zabave ali po krivem za komercialno štete dramatske robe. (Kako moremo govoriti o komercialnosti pri nečem, kar mora biti subvencionirano!) Poleg domačih del bi morala polniti repertoar še sodobna tuja dela, a samo tista, ki imajo tudi nam kaj povedati. Najsi bodo nekatera še tako kakovostna, če so za nas nezanimiva, so za nas nema in zato nepotrebna. Gledališče črpa sokove tudi iz domače in svetovne klasične dramatske zakladnice. Iz te naj bi uprizarjali samo tista dela, ki zvene v danem trenutku najbolj aktualno. Končno sodijo v repertoar tudi »izkopanine« — po krivem pozabljena domača dramska besedila — ki imajo tudi našemu času še kaj povedati. Vsemu ostalemu se velja odpovedati. Številčno naj bi razmerje med uprizorjenimi deli v eni sezoni imelo svoje izrazito težišče na domači (jugoslovanski) dramatiki. Le pol, največ dve tretjini repertoarja bi smelo biti iz tuje in klasične dramatike. Jasno pa je, da tem zahtevam ni vedno lahko ugoditi, zlasti če se upoštevajo stroga kakovostna merila. Možno pa je. Poleg izvengledaliških vzrokov brezobličnosti repertoarnih podob naših gledališč (še zdaleč niso bili omenjeni vsi), pa so mnogi vzroki takega klavrnega stanja tudi v gledališčih samih. Tudi pri nas. Repertoar se sestavlja nepremišljeno naglo, nenačrtno, zakasnelo in v časovnih stiskah, tudi po osebnih željah posameznih pomembnejših ali osebno prodornejših umetniških osebnosti v gledališču in še na najrazličnejše slučajne in nemogoče načine. Kadar take težnje pri sestavljanju repertoarja prodro, a niso v skladu z osnovno usmeritvijo ustanove, ali če take načrtne osnovne usmeritve sploh ni, so to neposredni notranji vzroki za brezobličnost repertoarne podobe posameznega gledališča. Prav uveljavljanje osebnih želja, ki si običajno med seboj nasprotujejo, pa je najpogostejši vzrok pomanjkanja načrtne enotno usmerjene repertoarne politike. Vsak član umetniškega ansambla nekega gledališča bi se moral zavedati, da je bolje žrtvovati kakšno osebno željo kot pa enotnost In načrtnost v hotenju vseh, ki neko gledališko umetniško telo sestavljajo. Škoda, prizadejana temu osnovnemu življenjskemu živcu umetniškega zavoda, se bo maščevala vsakemu posamezniku, torej tudi tistemu, ki jo je povzročil. Juro Kislinger Nagrajenci celjskega gledališča v sezoni 1961-62 Republiški odbor Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je letos že četrtič podelil prvomajske nagrade slovenskim umetnikom. Žirija društva si je ogledala predstave v Trstu in Celju, Maribor pa se letošnjega tekmovanja ni udeležil. Nagrade so namreč namenjene samo gledališčem zunaj republiškega središča. V Celju si je žirija ogledala Proces, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Pravljico o carju in pastirju ter Smrt trgovskega potnika. V Trstu so bili nagrajeni Rado Nakrst, Silvij Kobal in Zlata Rodoškova, v Celju pa naslednji igravci: Volodja Peer za vloge Davidsona v Procesu, notarja v Pohujšanju in Bernarda v Smrti trgovskega potnika III. nagrado. Marija Goršičeva pa je prejela posebno priznanje za izredno uspelo kreacijo Linde v Smrti trgovskega potnika. Nagrada ji ni bila podeljena, ker jo je prejela lani, pravila društva pa ne dovoljujejo, da bi jo prejela dvakrat zapored. Številne nagrade, ki jih vsako leto prejema celjska gledališka hiša, so lepo priznanje ne samo rasti nagrajenih, marveč vsemu kolektivu, njegovi požrtvovalnosti in ustvarjalnim težnjam. Dober teater — (vsaka dobra drama, uprizoritev, igra) — je zmerom eksperimentalen! In memoriam 20. decembra 1961 je po hudem in brezupnem boju za življenje za vedno zatisnil oči nekdanji dramaturg našega gledališča, književnik Herbert Griin. Ob zaključku usodne sezone, ki nam je za vedno iztrgala celo plejado uglednih jugoslovanskih gledališčnikov, se spominjamo Herberta Griina, pišemo besede našega globokega spoštovanja, priznanj in žalosti, pišemo s šibkimi peresi in ne moremo verjeti, saj je še vedno prisoten z vso svojo človeško vsebino, s toplo človečnostjo, s svojo bogato preteklostjo in z obetajočo prihodnostjo. Z njim se je odtrgal od nas del življenja, del nas, del tistih resničnih poosebljenih vrednot, ki dajejo človeku globlji smisel v življenju, mu vlivajo poguma in moči, ga ščitijo v urah tesnobe in plemenitijo življenje. Herbert Griin je odtrgan od nas. Brez hrupa se je pridružil kulturnemu gibanju mesta Celja, spregovoril pa je tako tekoče in jasno, da je moralo vsako uho prisluhniti' v radiu govori Herbert Griin, v gledališču igrajo dramo Njegovo, v rokah držimo knjigo, ki jo je napisal, prevedel ON, in še in še. Govoril je in nenehno pisal, ustvarjal, ocenjeval, opredeljeval in estetsko usmerjal, tako da so se ga Celjani kmalu navadili. Navadili srno se videti luč vso noč v okencu gledališkega bloka, v njegovi delovni sobi, in prijetno nam je bilo, če smo ob poznih večernih urah hodili po cestah in ugotavljali, da tam še dela Herbert Griin, nikoli utrujen, vedno pokončen in uporen. Njegova nesebičnost, smelost in blesteče kultivirana govorica, s katero je znal spregovoriti tudi preprostemu človeku, nas je kulturno osveščala, in bili smo prepričani, da pač mora biti tak: vodilna ustvarjalna osebnost. Iz te sebične vsakdanjosti nas trga misel: da je za vselej pretrgan tok velikega iskanja, da je z njim zakopano razkošje njegovih sposobnosti in lastnosti, ki so dane le redkim ljudem v kulturnih vrstah našega maloštevilnega naroda. Skopa je vsaka beseda, s katero bi se skušali oddolžiti njegovemu življenju. Celoten prikaz njegovega dela še dolgo ne bo do kraja zabeležen. Ali pa bi tudi mogel zaobseči vse, s čimer je živel, za kar je bil pripravljen tvegali in v sebi do kraja uresničiti? Kdorkoli je kdaj z njim delal ali iskal pri njem nasveta (kako nesebično se je razdajali), temu bo nepozabna njegova pripravljenost, da neko stvar dosledno odkrito in pošteno oceni. Za tem moralnim imperativom smo komaj lahko slutili vse ogromno znanje, ki ga je stalno nestrpno kopičil, kakor da bi komaj čakal, da mine vsa ta mladostna zagnanost, ta nepotešena strast za neodkritim, ter ga pripelje do prave podobe sveta. Njegova pot se je začela v Ljubljani 1925. leta. Po hitrem in odličnem šolanju na Akademiji za igravsko umetnost je dramaturgoval v Prešernovem gledališču v Kranju, v Zagrebškem dramskem kazališ,'.i, od leta 1955 do 1959 pa v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Nazadnje je bil urednik kulturnih strani Naših razgledov. Poleg številnih dram in dramatizacij — spomnimo se samo nekaterih: Turandol, Atomski ples, Pernjakovi, Stara pravda, Zločin, Doktor vsega zdravilstva — se je zlasti široko udejstvoval Upravnik gledališča Mr. Fedor Gradišnik se je poslovil od pokojnika v avli našega gledališča. na esejističnem področju: v gledaliških listih, dnevnem časopisju ter v spremnih besedah h knjižnim izdajam. Snov je zajemal iz splošne dramaturgije ter iz vprašanj estetike: v glasbi, likovni umetnosti itd. itd. Kolikšno je bilo njegovo prevajavsko delo iz nemškega in anglosaškega slovstva, je težko premeriti, tako obsežno je in mnogolično. Zdaj je Herbert Griin odtrgan od nas in z njim je odtrgan del tiste celine, ki je bila v mislih Hemingwayu, ko je navedel citat: »Noben človek ni otok povsem sam zase; vsak človek je kos celine... ob smrti vsakega človeka je mene manj, kajti vključen sem v človeštvo: in zato nikdar ne sprašuj, komu zvoni: zvoni tebi. . .« Zvoni tebi in meni, zvoni vsem, ki čutijo in slutijo vrednote tistega dela, za katere je živel vse svoje kratko življenje nepozabni Herbert Griin. Janez Žmavc Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Številka 2, sezona 1961/62. Lastnik in izdajatelj: Slovensko ljudsko gledališče Celje. Predstavnik Mr. Fedor Gradišnik. Urednik Janez Žmavc. Fotografije: Viktor Berk. Vsi v Celju. Naklada 1000 izvodov. Cena 30 dinarjev. Tisk: Časopisno podjetje »Celjski tisk«, Celje 1962. / kaiAi^a-^alaMteci^a Cd^e TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO Lesnina Ljubljana PRODAJALNA CELJE Vam nudi bogato izbiro rseh vrst pohištva, lesa in lesnih izdelkov. Industrijsko gradbeno podjetje »INGRAD« CELJE Ljubljanska 16 K a c •w C ‘NO s svojimi poslovalnicami: 2ELEZNINAR, Stanetova 4 MERKUR, Gubčeva 4 LABOD, Stanetova 21 Poslovalnica v Žalcu Zdravilišče Dobrna VABI NA LETNI ODDIH Trgovsko podjetje 1. junij TRBOVLJE KOVINOTEHNA CELJE Mariborska cesta 17 Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom! Telegrami: KOVIT Trgovsko podjetje čiMa-tniciatto Celit prodaja na debelo in drobno ves električni material, radio aparate in pribor. Poslovalnice maloprodaje na Ljubljanski cesti 10, v Stanetovi ulici 2 iu 3 pa imajo še bogato izbiro vseh vrst gospodinjskih aparatov in pripomočkov. Servisna delavnica za vsa popravila v Razlagovi ulici 3a. »SAVINJA« LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT CELJE NUDI VAM MEHAK IN TRD LES, PLEMENITE IN SLEPE FURNIRJE VSEH VRST, KAKOR TUDI RAZNOVRSTNO EMBALAŽO Prospekt SLG. Izide za vsako premiero. Sezona 1961-62. St. 4. Naklada 1000 izvodov. Cena 10 dinarjev. Lastnik in izdajatelj Slovensko ljudsko gledališče v Celju, predstavnik Mr. Fedor Gradišnik. Naslovna stran: Sveta Jovanovič. Foto Berk. Urednik: Janez Žmavc. Tisk CP »Celjski tisk«. TOVARNA ŽIČNIH IZDELKOV »žična« CELJE Telefon 21-43 proizvaja različne vrste žičnega pletiva, žičnega platna, vibracijska sita, transportne trakove za vse panoge industrije, šlarafija sedeže za avtomobile, kauče itd., ter kovinsko pohištvo. TERMO ELEKTRARNA ŠOŠTANJ »Slovenijales« CELJE Zidanškova 13 lUmunatna fantka Celil s podružnicami v Laiškem, Mozirju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šoštanju, Žalcu in ekspoziturama v Velenju in Šmarju pri Jelšah zbira hranilne vloge in jih obrestuje do 6%. Tovarna tehtnic Gelje Mariborska cesta 1 — Telefon 21-41, 29-27 Proizvaja vse vrste tehtnic. Zahtevajte prospekte in ponudbe! Nov proizvod: tehtnica MAXIMA po licenci Bizerba. Enoletna garancija! POHIŠTVO MIZARSKO PODJETJE Celje, Kersnikova 17 Tekstilna tovarna Šempeter V SAVINJSKI DOLINI TEKSTILA TOVARNA PREBOLD »Apcipcomel« Citil Bežigrajska 13 Kupuje in prodaja vse kmetijske pridelke in gradbeni material. Prodaja in nakup v skladiščih v Celju, Šempetru in Šmartnem ob Paki ter v prodajalnah: Zelenjava, Hruška, Češnja, jabolka, Stojnica, Povrtnina in Višnja. Milan Dokovič MAL 1 O D U B E Z E N Režija: Juro Kislinger Prevod: Fedor Gradišnik Scena: Sveta Jovanovič Drama v i dveh dejanjih Kostumi: Alenka Bartlova Premiera 25. XI. 1961 Inspicient: Bogo Les — Šepetalka: Olga Puncer jeva — Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Odrski mojster: Franc Klobučar — Razsvetljava: Bogo Les — Frizerska dela: Vera Srakar jeva — Slikarska dela: Ivan Dečman — Krojaška dela: Amalija Palirjeva in Jože Gobec — Čevljarska dela: Konrad Faktor. Zgodba naše drame sega v čas obnove in začetke izgradnje v Srbiji. Torej nekako v leta 1948/50. Preprosta je ta zgodba, kot je preprosta resnična ljubezen Danice, junaške partizanke, do Žarka, ki je ne ljubi več. Za njim je čas ljubezni in smrti, zamenjal je puško in gozd s projekti in tovarno. Njegova je bodočnost, njej je ostala le preteklost. Ne najde več poti za njim, ne znajde se v novih okoliščinah, verjela je, da je dovolj, če ostane ljubeča, poslušna žena ... V tempu novega sveta se sreča Žarko z Mileno, intelektualko. Docela ustreza idealom in potrebam njegovega intelekta. Bila bi mu enakovredna partnerica. Tragična zmota: zavrgel je dragoceno, iskreno ljubeče bitje — samo za novo ljubezen. Spoznanje je prišlo prekasno. Peda, dobri prijatelj razočarane in iskrene Milene, obudi vso to zgodbo, obudi jo nam in Mileni, ki je navsezadnje brez krivde kriva. Žarko je sprostil vso njeno ženskost, rešil jo je občutkov manjvrednosti, in zdaj ga kljub tragični zgodbi ne more pozabiti. Bila bi to običajna igra o zakonskem trikotu, če bi ne bila pogojena s kontrastnim srbskim miljejem v posebnih družbeno političnih situacijah. To daje delu še danes aktualno vsebino in svojstveno privlačnost. Milan Dokovič, režiser in dramatik, se je rodil 1908. leta v Beogradu, končal je tam filozofsko fakulteto, bil direktor Drame narodnog pozorišta, napisal pa nekaj dram (Brodolomci, 1932, Voda sa planine, 1938, Raskrsnica, 1950), pripovedk in literarnih ocen; prevaja iz ruščine (Sistem Stanislavskega). TOVARNA CELJE KOCENOVA 4 Telefon 20-12 SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZDELKI! Naš zaščitni znak jamči za kvaliteto Edini izvoznik slovenskega hmelja iz Savinjske doline HMEZAD ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE ZA IZVOZ HMELJA ŽALEC MEHANIČNA TKALNICA CELJE Telefon št. 23-90, direktor 27-89 Brzojavi Metka Celje Izdeluje vse vrste bombažnih tkanin. Bogata izbira! — Kakovost priznano prvovrstna — Cene konkurenčne. I kaiAiM-fatcunteuia Celje TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO Lesnina Ljubljana PRODAJALNA CELJE Vam nudi bogato izbiro vseh vrst pohištva, lesa in lesnih izdelkov. Industrijsko gradbeno podjetje »INGRAD« CELJE Ljubljanska 16 Zdravilišče a c Dobrna •v* C VABI oj -21 NA ^ 'Tu LETNI ‘NO ODDIH s svojimi poslovalnicami: Trgovsko ŽELEZNINAR, podjetje Stanetova 4 MERKUR, Gubčeva 4 LABOD, Stanetova 21 Poslovalnica v 1. junij Žalcu TRBOVLJE KOVINOTEHNA CELJE Mariborska cesta 17 Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom! Telegrami: KOVIT Trgovsko podjetje člektco-tneccatac Cdje prodaja na debelo in drobno ves električni material, radio aparate in pribor. Poslovalnice maloprodaje na Ljubljanski cesti 10, v Stanetovi ulici 2 in 3 pa imajo še bogato izbiro vseh vrst gospodinjskih aparatov in pripomočkov. Servisna delavnica za vsa popravila v Razlagovi ulici 3a. »SAVINJA« LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT CELJE NUDI VAM MEHAK IN TRD LES, PLEMENITE IN SLEPE FURNIRJE VSEH VRST, KAKOR TUDI RAZNOVRSTNO EMBALAŽO Prospekt SLG. Izide za vsako premiero. Sezona 1961-62. Št. 5. Naklada 1500 izvodov. Cena 10 dinarjev. Lastnik in izdajatelj Slovensko ljudsko gledališče v Celju, predstavnik Mr. Fedor Gradišnik. Naslovna stran: Sveta Jovanovič. Foto Berk. Urednik: Janez Žmavc. Tisk ČP »Celjiski tisk« TOVARNA ŽIČNIH IZDELKOV »žična« CELJE Telefon 21-43 proizvaja različne vrste žičnega pletiva, žičnega platna, vibracijska sita, transportne trakove za. vse panoge industrije, šlarafija sedežev za avtomobile, kauče itd., ter kovinsko pohištvo. TERMO ELEKTRARNA ŠOŠTANJ »Slovenijales« CELJE Zidanškova 15 IČ&fnuftalHd franka Celje s podružnicami v Laškem, Mozirju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šoštanju, Žalcu im ekspoziturama v Velenju in Šmarju pri Jelšah zbira hranilne vloge im jih obrestuje do 6%. Tovarna tehtnic © Celje Mariborska češita 1 — Telefon 21-41, 29-2? Proizvaja vse vrste tehtnic. Zahtevajte prospekte in ponudbe! Nov proizvod: tehtnica MAXIMA po licenci Bizerba. Enoletna garancija! POHIŠTVO MIZARSKO PODJETJE Celje, Kersnikova 17 Tekstilna tovarna Šempeter V SAVINJSKI DOLINI TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD »Apcapcamet« Celje Bežigrajska 13 Kupuje in prodaja vse kmetijske pridelke in gradbeni material. Prodaja in nakup v skladiščih v Celju. Šempetru in Šmartnem ob Paki ter v prodajalnah: Zelenjava, Hruška, Češnja, Jabolka, Stojnica, Povrtnina in Višnja. Sani Levitt Chi.pman: Ta dežela, ki krvavi iz vseh ran, te kosti, ki še danes nepokopane bledijo po gozdovih, pa padli vojaki mojega lastnega polka . . . Proces (The Andersonville Trial) Kazenska obravnava v treh nadaljevanjih REZIJA: BRANKO GOMBAČ PREVOD: MAILA GOLOB SCENA: SVETA JOVANOVIČ KOSTUMI: MARIJA KOBIJEVA Henry Wirz, obtoženec................ polkovnik N. P. Ghipman, javni tožilec major D. Hosmcr, njegov pomočnik . Oti« H. Baker, branilec............. Louis Schade, njegov pomočnik general Lew Wallace, predsednik sodišča stotnik WiUiams, dežurni oficir jetnišnice dr. C. M. Ford, j etn iški zdravnik zapisnikar ...................... polkovnik Ch a n dl er ^ ............ dr. John C. Bates | ............ Ambrose Spencer l priče ... . James H. Davi ds on ( ............ Jasper Culver j ............... George W. Gray / ............ . . Janez Škof . Sandi Krosi . Stanko Potisk . Pavle Jeršin . Cveto Vernik . Jože Pristov Branko Gartner / Peter Kušar V Tone Zorko . F ran jo Česa r . Janez Eržen . Slavko Belak Marjan Dolinar . Vol od j a Peer . Franc Mirnik . . Tone Šolar Generali in polkovniki, sodni prisedniki: Oto Cerček, Slavko Galjot, Tone Vrabl, Franc Dolinšek, Maks Bukovec, Ludvik Verk. Vojaki: Konrad! Faktor, Polde Jan, Franc Klobučar, Rudi Kloipotan, Jože Razgor, Ivan Robar, Slavko Vodenik. Davidson: Toliko jih je pomrlo v taborišču. Še zmerom slišim ponoči lajež psov, slišim glasove: kličejo na pomoč. Na pomoč! Baker: ... ni zagrešil drugega, kot da je izpolnjeval dolžnost. Ghipman: . . . oba sva bila v vojski, in videla sva može, ki so držali svoje drobovje v rokah in so se s prestreljenimi nogami še pomikali po tleh. Vzdignili ste roke. Premiera v sobolo 16. X!l. 1961 Inscipient: Cveto Vernik — Šepetalka: Tilka Svetelškova — Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Odrski mojster: Franc Klobučar — Razsvetljava: Bogo Les — Slikarska dela: Ivan Dečman — Krojaška dela: Jože Gobec — Mizarska dela: Jože Hočevar — Čevljarska dela: Konrad Faktor. Slike so z gledališke skušnje. Godi se včeraj in danes v svetu, v katerem živimo. Dramo, ki je napisana po konkretnih zgodovinskih virih, smo iztrgali iz preteklosti; ne gre namreč samo za zgodovinski dogodek, niti ne za številne podobne in še mnogo hujše dogodke po vsem svetu včeraj in danes, marveč za strahotno in sramotno spoznanje, da se kaj takega sploh more zgoditi med bitji, ki se imenujejo ljudje. In predvsem za to gre, da bi se kaj takega ne zgodilo nikoli več; da bi Procesa ne bilo jutra, smo ga iztrgali iz zgodovinskega včeraj in oživeli na odru danes. SAUL LEVITT je že v zgodnji mladosti postal Ncwyorčan, študiral je tehniko, vendar se je kmalu uveljavil kot pisatelj (roman »Sonce molči«, novele, TV in dokumentarni filmi). Med II. svetovno vojno je bil štabni poročevalec za vojaški list, in tako je bil tudi priča osvoboditvi buch-enwaldskih nesrečnikov. »Andiersonvitlski proces« je njegova prva igra, sprva skrajšana za televizijsko uprizoritev 1957. L, kasneje uprizorjena v New Yorku decembra 1959. Videli so jo že na Holandskem in v Nemčiji, Franciji ter v Izraelu. Celjska uprizoritev bo prva v Jugoslaviji. Branko Gombač: Nikoli več vojne in koncentracijskih taborišč! Opomin iz preteklosti — v svarilo prihodnosti. TOVARNA 'cffoJ CELJE KOCENOVA 4 Telefon 20-12 SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZDELKI Naš zaščitni znak jamči za kvaliteto Edini izvoznik slovenskega hmelja iz Savinjske doline HMEZAD ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE ZA IZVOZ HMELJA ŽALEC PifETRči MEHANIČNA TKALNICA CELJE Telefon št. 23-90, direktor 27-89 Brzojav: Metka Celje Izdeluje vse vrste bombažnih tkanin. Bogata izbira! — Kakovost priznano prvovrstna — Cene konkurenčne TOVARNA ŽIČNIH IZDELKOV »šidncs« CELJE Telefon 21-43 proizvaja različne vrste žičnega pletiva, žičnega platna, vibracijska sita, transportne trakove za vse panoge industrije, šlarafija sedežev za avtomobile, kauče itd., ter kovinsko pohištvo. TERMO ELEKTRARNA ŠOŠTANJ »Slovenijales« CELJE Zidanškova 15 IC|N4 >GO posode proizvaja surovo železo, valjaste Celje proizvode, cevi itd. oo Trgovsko podjetje > cc KURIVO cc ^ CELjE IjJ ^ 00 ^ nudi kurivo in o ^ vse vrste c* § nekovinskega gradbenega O bq < >L0 materiala Časopisno podjetje KOVO (Leif^Ll VRANSKO tul se priporoča svojim odjemalcem Celjski tednik Tiskarna Knjigoveznica Kartonaža Klišarna USNJARSTVO Vransko • se priporoča svojim odjemalcem Vsem ljubiteljem gledališča srečno in uspehov polno leto 1962 Hotel SLOVAN Vransko se priporoča želita uprava in kolektiv SLG CELJE cenjenim gostom Boško Trifunovič Igra za mladino v treh dejanjih Režija: JURO KISLINGER Prevod: JANKO MODER Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MARIJA ROBIJEVA Premiera v nedeljo 18.1.1962 Inspicient: Cveto Vernik — Šepet alka: Tilka Svetelškova — Tehnično votlstvo: Franjo Cesar — Odrski mojster: Franc Klobučar — Razsvetljava: Bogo Les — Slikarska dela: Ivan Dečman — Frizerska dela: Vera Srakar jeva — Lasuljar: Vinko Tajnšek — Krojaška dela: Amalija Pa-lirjeva in Jože Gobec — Mizarska dela: Jože Hočevar — Rekviziterska dela: Ivam Jeram — Garderoba: Pavla Pri-stovškova — Rekviziter: Rudi Klopotam. Nastopajo: Car .... Carica .... Carična .... Modrijan . . . Prvi brat . . . Drugi brat . . Tretji brat, pastir Vila-(Stark a . . Prolog .... Osliček .... Rabelj .... Dvorni maršal Poveljnik straže Prvi kmet . . . Drugi kmet . . Kmetica . . . Marijan Dolinar Marjanca Krošlova Vera Perova . . Sandi Krosi . Pavle Jeršin Jože Pristov Stanko Potisk Marija Goršičeva Janez Eržen Volodja Peer . . Janez Škof . Slavko Strnad . . Tone Šolar Slavko Strnad . Franjo Cesar Zora Hudalesova V vlogah drugih kmetov im kmetic, stražarjev, bobnarjev in trobentačev nastopajo še: Vera Srakar jeva, Pavla Pri-stovškova, Franc Klobučar, Janez Robar, Maks Bukovec, Rudolf Klopotan in Slavko Vodenik. Živeli so trije bratje v daljni vasi, najmlajši med njimi pastir. Kar jim po smrti oče je zapustil, brž starejša lakomno razgrabita. Najmlajši, ki jima je služil, se mora zadovoljiti le z osličkom (toda ne navadnim, o, bolj pametnim, kot sta bila hudobna brata!). Tedaj pa prijaha carski sel z važnim naznanilom v vas: »Kdor prinese carju, ki je zgubil glas, čudežno zdravilo figo-dvojčko, ta bo dobil za nagrado carsko hčer!« — Fige-dvojčke?... Saj take rastejo na njihovem vrtu! Starejša brata urno otovorita konja, in na pot! Prvi sreča vilo-staiko, ki ga prosi za miloščino, brezsrčnež pa jo zavrne, češ da ima v vreči same žabe. »Pa naj bodo žabe!« začara vila. Ne, hudobneža nista imela sreče. Preden dospeta na carski dvor, se grozno stepeta, prvi obleži mrtev, drugi pa pred carjem odveže vrečo in — spak! — iz nje poskačejo žabe, fig pa nikjer. Za kazen ga primejo in odženo v ječo. Prav je tako. Pastir prav tako roma z zdravilnimi figami na dvor. Ne odreče miloščine vili, zato prejme v dar čarobno piščalko. No, in tako veselo prispe na cilj, ozdravi carja, in dobil bi tudi carično, če — da, če bi carica se ne uprla. Pastir, pa da bi oženil carsko hčer!? Nikoli! Že si dvomi maršal izmisli pogubno delo. Pastir naj žene sto zajcev na pašo. Ce do večera le eden mu uide, bo ob glavo ! Sto zajcev napasti, otroci, samo naštejte jih: sto urnopetih zajcev! Kdo bi to zmogel? ... Pastir, seve, dobrosrčni pastir s čudežno piščalko. Pa to še ni vse. Ce bi ne bil povrhu še bister in če bi ne imel pametnega oslička, bi ga kaj kmalu ugnali v kozji rog. Carica, carična, car, vsi zapovrstjo se trudijo, kako bi mu izpleli vsaj enega zajčka. Ko uvidijo, da mu ne pridejo do živega, si izmislijo novo ukano. Pastir naj s samim govorjenjem napolni tri sode!... Že se steka peščena ura, že je pripravljen rabelj, da mu odrobi glavo ... Tedaj pa — ne, otroci, pravljica se s tem ne konča. Morda se šele začne. Videti jo morate na svoje oči. Verjemite mi, mnogo bolj vesela je, kot je tale pripoved. In resnična, če pomislite, da grdobije nikoli niso poplačane z dobrim. Urednik TOVARNA CELJE KOCENOVA 4 Telefon 20-12 SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZDELKI Naš zaščitni znak jamči za kvaliteto Edini izvoznik slovenskega hmelja iz Savinjske doline HMEZAD ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE ZA IZVOZ HMELJA ŽALEC MEHANIČNA TKALNICA CELJE Telefon št. 25-90, direktor 27-89 Brzojav: Metka Celje Izdeluje vse vrste bombažnih tkanin. Bogata izbira! — Kakovost priznano prvovrstna — Cene konkurenčne / l<,G,MM.CL-fyalci!AtedlcL Cel'r& TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO Lesnina Ljubljana PRODAJALNA CELJE Vam nudi bogato izbiro vseh vrst pohištva, lesa in lesnih izdelkov. Industrijsko gradbeno podjetje »INGRAD« CELJE Ljubljanska 16 a c • w c ‘NO s svojimi poslovalnicami: ŽELEZNINAR, Stanetova 4 MERKUR, Gubčeva 4 LABOD, Stanetova 21 Poslovalnica v Žalcu Zdravilišče Dobrna VABI NA LETNI ODDIH Trgovsko podjetje 1. junij TRBOVLJE TOVARNA ŽIČNIH IZDELKOV »žična« CELJE Telefon 21-43 proizvaja različne vrste žičnega pletiva, žičnega platna, vibracijska sita, transportne trakove za vse panoge industrije, šlarafija sedežev za avtomobile, kauče itd., ter kovinsko pohištvo. TERMO ELEKTRARNA ŠOŠTANJ » « CELJE Zidanškova 15 H^fnuHdlud fa&nlta Celit s podružnicami v Laškem, Mozirju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šoštanju, Žalcu in ekspoziturama v Velenju in Šmarju pri Jelšah Zbira hranilne vloge in jih obrestuje do 6%. Tovarna tehtnic @ Celje Mariborska cesta 1 — Telefon 21-41, 29-27 Proizvaja vse vrste tehtnic. Zahtevajte prospekte in ponudbe! Nov proizvod: tehtnica MAXIMA po licenci Bizerba. Enoletna garancija! % KOVINOTEHNA CELJE Mariborska cesta 17 Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom! Telegrami: KO VIT Trgovsko podjetje Sleldce-Meccatec Celit prodaja na debelo in drobno ves električni material, radio aparate in pribor. Poslovalnice maloprodaje na Ljubljanski cesti 10, v Stanetovi ulici 2 in 3 pa imajo še bogato izbiro Tseh vrst gospodinjskih aparatov in pripomočkov. Servisna delavnica za vsa popravila v Razlagovi ulici 3a. »SAVINJA* LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT CELJE NUDI VAM MEHAK IN TRD LES, PLEMENITE IN SLEPE FURNIRJE VSEH VRST, KAKOR TUDI RAZNOVRSTNO EMBALAŽO Prospekt SLG. Izide za vsako premiero. Sezona 1961-62. St. t. Naklada 1200 izvodov. Cena 10 dinarjev. Lastnik in izdajatelj Slovensko ljudsko gledališče v Celju, predstavnik Mr. Fedor Gradišnik. Naslovna stran: Sveta Jovanovič. Foto Berk. Urednik: Janez Žmavc. Tisk CP .Celjski tisk« POHIŠTVO MIZARSKO PODJETJE Celje, Kersnikova 17 Tekstilna tovarna Šempeter V SAVINJSKI DOLINI TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD »Afrcapcamct« Celit Bežigrajska 13 Kupuje in prodaja vse 'kmetijske pridelke in gradbeni material. Prodaja in nakup v skladiščih v Celju, Šempetru in Šmartnem ob Paki ter v prodajalnah: Zelenjava, Hruška, Češnja, Jabolka, Stojnica, Povrtnina in Višnja. er Tovarna S Ul cc -J o uj h- emajlirane >IM >CO posode proizvaja surovo železo, valjaste Celje proizvode, cevi itd. oo Trgovsko podjetje > CK KURIVO cc ca CELJE ttj f-n 10 kJ nudi kurivo in O ^ vse vrste X § nekovinskega gradbenega o tu < >00 materiala KOVO Časopisno podjetje CLeifisii ! VRANSKO tltsl se priporoča svojim odjemalcem Celjski tednik Tiskarna Knjigoveznica Kartonaža Klišarna USNJARSTVO Vransko se priporoča svojim odjemalcem Vsem ljubiteljem gledališča srečno in uspehov polno leto 1962 Hotel SLOVAN Vransko želita uprava in kolektiv se priporoča SLG CELJE I cenjenim gostom Kaj ni to znamenje bolezni hude, da sem se s tiho, sramežljivo slastjo napotil v to dolino šentflorjansko? Da sem ti jo pokazal s tako gesto, kot da bd materi nevesto kazal? Da sem pozabil, da ne mislim nič, kako sem jokal po teh belih cestah, kako so me gonili kakor psa in tepli me, otroka, kakor vola pred plugom! Da ne mislim čisto nič, kako sem svojo prvo kri prelil, kako sem stopil prednje s čistim srcem, pokazal jim, umetnik, svoje srce — in so pljuvali nanj! IVAN CANKAR Poliujšanje v dolini šenfflorjanslii FARSA V TREH AKTIH Režiser: Juro Kislinger Scena: Vladimir Rijavec Kostumi: Alenka Bartlova Koreografija: Pino Mlakar Lektor: Janez Žmavc Asistent režije: Stanko Potisk Osebe Krištof Kobar, imenovan Peter . . . . Janez Eržen Jacinta . . . . Vera Perova Župan . . • . Pavle Jeršin Županja . . Marija Goršičeva Dacar . . . . Janez Škof Dacartka . . Marjanca Krošlova Eksipeditorica . . Zora Hudialesova Učiitelj SviJjgoj . . . Marjan Dolinar Notar . . . . . . . Volod.ja Peer Štacunar . . . . Jože Pristov Štacunarka . . . Štefka Jerinova Cerkovnik . . . Slavko Strnad Debeli človek . . . . Anton Šolar Popotnik . . . Stanko Potisk Konkordat . . . . Sandi Krosi Premiera 24. II. 1962 Inspicient: Cveto Vernik — Šepetalka: Olga Puncerjeva — Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Odrski mojster: Franc Klobučar — Razsvetljava: Bogo Les — Slikarska dela: Ivan Dečman — Frizerska dela: Vera Sr alkar jeva — Lasulja r: Vinko Tajnšek — Krojaška dela: Amalija Palirjeva in Jože Gobec — Mizarska dela: Jože Hočevar — Rekviziterska dela: Ivan Jeram — Garderoba: Pavla Pristovškova — Rekvizite r: Rudi Klopotan Narod je moralen; vsaka umetnost pa je nemoralna ... Ce hočeš, da te bodo spoštovali in da ne bo očitne pege na tvoji morali, stopaj z drugimi natanko v istem koraku, glej z njihovimi očmi, misli njih misli. Kar je družba ustanovila, je moralno; kar se ne sklada z njenimi zakoni, je nemoralno ... Umetnost pa hodi žalibog za sto korakov pred družbo, kaže ji v jasnem ogledalu njen spačeni obraz, v drugem ogledalu pokrajino, ki je še daleč in ki jo sluti samo umetnik. To početje je nemoralno ... (Cankar, Gospa Judit) ... kot umetnika ga domovina le zasmehuje In preganja, pač pa ga časti in se mu hlapčevsko uklanja kot »razbojniku«, in le kot takemu mu tudi uspe, da prisili rojake k počastitvi genija svojega »lepšega in višjega življenja« (—svoje umetnosti) — Jacinte. Včeraj je bila komedija še lepša nego v soboto; prispele so namreč kritike. Tisto v pobožnem »Slovencu« si bom spravil za vse večne čase. Mož se peni od srda; vsaka druga beseda je psovka. Kritik »Sl. Naroda« je pametnejši; hvali, da skrije svoj srd, čeprav je po premieri izjavil z zardelim obrazom; »To ne gre! To je preveč!« (Cankarjevo pismo) V vseh (tipih) od prvega do zadnjega se predstavlja predvsem lenoba in zabitost gotovega milje-ja... Tista lenoba je to, tista ošabna in bedasta lenoba, ki si igra narod, igra družbo, igra kulturo, igra mecenatstvo in igra svoje dolžnosti do vsega tega ... (VI. Levstik) Resnično, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drži matere za krilo; tudi te nisem ljubil kakor solznomeščanski vzdihovalec, ki ti kadi v lice sladke dišave, da te skele uboge oči; ljubil sem te s spoznanjem, videl sem te vso, v nadlogah in v grehih, v sramoti in v zmotah, v ponižanju in v bridkosti; zato sem z žalostjo in s srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto, ljubil jo stokrat globlje in stokrat višje od vseh tvojih trubadurjev. (Cankar, Bela krizantema) Zmerom sem bil prepričan, da je umetnika edini poklic kritika in boj. Morda je moj posluh drugačen od posluha drugih ljudi, morda je pokvarjen: že v najtišji, najslajši lirski pesmi slišim obtožbo; izvila se je iz življenja kakor vzdih. Edino, kar sem podedoval iz tistih lepih časov, je prepričanje, da umetnik, ki se prilagodi, ni več umetnik. TOVARNA CELJE KOCENOVA 4 Telefon 20-12 SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZDELKI Naš zaščitni znak jamči za kvaliteto Edini izvoznik slovenskega hmelja iz Savinjske doline HMEZAD ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE ZA IZVOZ HMELJA ŽALEC MEHANIČNA TKALNICA CELJE Telefon št. 23-90, direktor 27-89 Brzojavi Metka Celje Izdeluje vse vrste bombažnih tkanin. Bogata izbira! — Kakovost priznano prvovrstna — Cene konkurenčne / kaMtia-fralahteciia. Cdfe TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO Lesnina Ljubljana PRODAJALNA CELJE Vam nudi bogato izbiro vseh vrst pohištva, lesa in lesnih izdelkov. Industrijsko gradbeno podjetje »INGRAD« CELJE Ljubljanska 16 a c • w c O) <4* ‘NO s svojimi poslovalnicami: ŽELEZNINAR, Stanetova 4 MERKUR, Gubčeva 4 LABOD, Stanetova 21 Poslovalnica v Žalcu Zdravilišče Dobrna VABI NA LETNI ODDIH Trgovsko podjetje 1. junij TRBOVLJE / kaMiia-falciintecLta, Celit TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO Lesnina Ljubljana PRODAJALNA CELJE Vam nudi bogato izbiro vseh vrst pohištva, lesa in lesnih izdelkov. Industrijsko gradbeno podjetje »INGRAD« CELJE Ljubljanska 16 Zdravilišče a c Dobrna c j VABI N r^i ^ NA Pvi rv) LETNI Si/ NA/ NO ODDIH KOVINOTEHNA CELJE Mariborska cesta 17 Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom! Telegrami: KO VIT Trgovsko podjetje čJUkUa-miccaUc Cd{t prodaja na debelo in drobno ve« električni material, radio aparate in pribor. Poslovalnice maloprodaje na Ljubljanski cesti 10, v Stanetovi ulici 2 in 3 pa imajo še bogato izbiro vseh vrst gospodinjskih aparatov in pripomočkov. Servisna delavnica za vsa popravila v Razlagovi ulici 3a. »SAVINJA* LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT CELJE s svojim i poslovalnicami: ŽELEZNINAR, Stanetova 4 MERKUR. Gubčeva 4 LABOD, Stanetova 21 Poslovalnica v Žalcu Trgovsko podjetje 1. junij TRBOVLJE NUDI VAM MEHAK IN TRD LES, PLEMENITE IN SLEPE FURNIRJE VSEH VRST, KAKOR TUDI RAZNOVRSTNO EMBALAŽO Prospekt SLG. Izide za vsako premiero. Sezona 1961-62. Št. 3. Naklada 1500 izvodov. Cena 10 dinarjev. Lastnik in izdajatelj Slovensko ljudsko gledališče v Celju, predstavnik Mr. Fedor Gradišnik. Naslovna stran: Sveta Jovanovič. Fotomontaža Berk. Urednik: Janez Žmavc. Tisk CP >Celjski tisk«. TOVARNA ŽIČNIH IZDELKOV »žična« CELJE Telefon 21-43 proizvaja različne vrste žičnega pletiva, žičnega platna, vibracijska sita, transportne trakove za vse panoge industrije, šlarafija sedeže za avtomobile, kance itd., ter kovinsko pohištvo. TERMO ELEKTRARNA ŠOŠTANJ » CELJE a Zidanškova 15 ksHnuHalna banica Celit s podružnicami v Laškem, Mozirju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šoštanju, Žalcu in ekspoziturama v Velenju in Šmarju pri Jelšah zbira hranilne vloge in jih obrestuje do 6%. Tovarna tehtnic © Celje Mariborska cesta 1 — Telefon 21-41, 29-27 Proizvaja vse vrste tehtnic. Zahtevajte prospekte in ponudbe! Nov proizvod: tehtnica MAXIMA po licenci Bizerba. Enoletna garancija! POHIŠTVO MIZARSKO PODJETJE Celje, Kersnikova 17 Tekstilna tovarna Šempeter V SAVINJSKI DOLINI TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD »Apcofteunel« Celit Bežigrajska 13 Kupuje in prodaja vse kmetijske pridelke in gradbeni material. Prodaja in nakup v skladiščih v Celju, Šempetru in Šmartnem ob Paki ter v prodajalnah: Zelenjava, Hruška, Češnja, Jabolka. Stojnica, Povrtnina in Višaja. Osebe: FADIL HADŽIČ HOTEL ZA NORCE Komedija v treh dejanjih Premiera 10. XI. 1961 Osebe: Molčeči......................... Ljubeznivi ..................... Tečncž ......................... Viljem Kres, diplomat........... Melita, njegova žena............ Matko, upravnik majhnega hotela Olga, sekretarka na dopustu . . Mladenič, ki študira pravo . . . Marija, ženska srednjih let • • . Verica, ženska srednjih let . . . • . . . Jože Pristov . . . . Janez Eržen . . . . . Tone Solar . . . . Pavle Jeršin . . . . Vera Perova .......... Janez Škof . . Zora Hudalesova . . . . Volodja Peer . . Marija Goršičeva Marjanca Krošlova Čas dogajanja — od danes do negotove prihodnosti Kraj dogajanja — manjši planinski hotel nekje pri nas Režija: Mirč Kragelj k. g. Prevod: Fedor Gradišnik Scena: Svela Jovanovič Kostumi: Majolka Šukljetova Lektor: Janez Žmavc Inspicient: Cveto Vernik — Šepetalka: Olga Puncerjeva Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Odrski mojster: Franc Klobučar — Razsvetljava: Slavko Galjot — Garderoba: Pavla Prist-ovškova — Slikarska dela: Ivan Dečman — Frizerska dela: Vera Srakarjeva — Krojaška dela: Amalija Palirjeva in Jože Gobec — Mizarska dela: Jože Hočevar Rekviziterska dela: Ivan Jeram. TOVARNA CELJE KOCENOVA4 Telefon 20-12 SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZDELKI! Naš zaščitni znak jamči za kvaliteto Edini izvoznik slovenskega hmelja iz Savinjske doline HMEZAD ZADRUŽNO TRGOSKO 1’ODJEJTE ZA IZVOZ HMELJA Ž A I. E C MEHANIČNA TKALNICA CELJE Telefon št. 23-90, direktor 27-89 Brzojav: Metka Celje Izdeluje vse vrste bombažnih tkanin. Bogata izbira! — Kakovost priznano prvovrstna Cene konkurenčne. / kcuA.Lto.CL-fycila,tAteuj,CL Celj.e TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO Lesnina Ljubljana PRODAJALNA CELJE Vam nudi bogato izbiro vseh vrst pohištva, lesa in lesnih izdelkov. Industrijsko gradbeno podjetje »INGRAD« CELJE Ljubljanska 16 a c c ‘NO s svojimi poslovalnicami: ŽELEZNINAR, Stanetova 4 MERKUR, Gubčeva 4 LABOD, Stanetova 21 Poslovalnica v Žalcu Zdravilišče Dobrna VABI NA LETNI ODDIH Trgovsko podjetje 1. junij TRBOVLJE KOVINOTEHNA CELJE Mariborska cesta 17 Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom! Telegrami: KO VIT Trgovsko podjetje ČUldM-fneccatoc Cdfc prodaja na debelo in drobno ves električni material, radio aparate in pribor. Poslovalnice maloprodaje na Ljubljanski cesti 10, v Stanetovi ulici 2 in 3 pa imajo še bogato izbiro vseh vrst gospodinjskih aparatov in pripomočkov. Servisna delavnica za vsa popravila v Razlagovi ulici 3a. »SAVINJA« LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT CELJE NUDI VAM MEHAK IN TRD LES, PLEMENITE IN SLEPE FURNIRJE VSEH VRST, KAKOR TUDI RAZNOVRSTNO EMBALAŽO Prospekt SLG. Izide za vsako premiero. Sezona 1961-62. Št. 2. Naklada 1500 izvodov. Cena 10 dinarjev. Lastnik in izdajatelj Slovensko ljudsko gledališče v Celju, predstavnik Mr. Fedor Gradišnik. Naslovna stran: Sveta Jovanovič. Inicialka: inž. Bojan Kovač. Foto Berk. Urednik: Janez Žmavc. Tisk CP »Celjski tiski. TOVARNA ŽIČNIH IZDELKOV »iidnes« CELJE Telefon 21-43 proizvaja različne vrste žičnega pletiva, žičnega platna, vibracijska sita, transportne trakove za vse panoge industrije, šlafarija sedeže za avtomobile, kauče itd., ter kovinsko pohištvo. »Slovenijales« CELJE Zidanškova 15 lio-mimatna banka s podružnicami v Laškem, Mozirju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šoštanju, Žalcu in ekspoziturama v Velenju in Šmarju pri Jelšah zbira hranilne vloge in jih obrestuje do 6%. Tovarna tehtnic ^ Celje Mariborska cesta 1 — Telefon 21-41, 29-27 Proizvaja vse vrste tehtnic. Zahtevajte prospekte in ponudbe! Nov proizvod: tehtnica MAXIMA po licenci Bizerba. Enoletna garancija! TERMO ELEKTRARNA ŠOŠTANJ POHIŠTVO MIZARSKO PODJETJE Celje, Kersnikova 17 Tekstilna tovarna Šempeter v SAVINJSKA DOLINI TEKSTILIJ A TOVARNA PREBOLD »Afrcaptahtd« Cd{t CELJE, Bežigrajska 13 Kupuje in prodaja vse kmetijske pridelke in gradbeni material. Prodaja in nakup v skladiščih v Celju, Šempetru in Šmartnem ob Paki ter v prodajalnah: Zelenjava, Hruška, Češnja, Jabolka, Stojnica, Povrtnina in Višnja. Sl Slovensko ljudsko gledališče W. Shakespeare - J. Javoršek Iz take smo snovi kot sanje Režija Branko Qombač Celje 1961/62 L I ODER Iz vsebine TOVARNA JAZ (kralj Lear): Pihajte vetrovi, da vam poči lice! Tulite! Vijte! Plohe in nalivi, zalijte stolpe s petelini vred! M A William Shakespeare - Jože Javoršek IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE Krstno uprizoritev so pripravili režiser Branko Gombač, po prevodih Otona Zupančiča, Mateja Bora, Janeza Menarta in Jožeta Javorška, scenograf Sveta Jovanovič, kostumografinja Marija Kobijeva, skladatelj Marjan Vodopivec, koreograf dr. Henrik Neubauer in lektor Janez Žmavc. ON: Veter je največji zaljubljenec, prav vsako rožo poljubi! ONA: In modrina neba se z belimi prsti dotika gričev. ON: to so minute popolne radosti. JAZ: Pa jih izživi do kraja! Nastopajo ON — SANDI KROSL ONA — VERA P KROVA JAZ — JANEZ ŠKOF Premiera 4. XI. 1961 Inspicdent: Cveto Vernik — šepetalka: Tilka Sveteltškova — Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Odrski mojster: Franc Klobučar — Razsvetljava: Bogo Les — Frizerska dela: Vera Srakar jeva — Slikarska dela: Ivan Dečman — Krojaška dela: Amalija Palirjeva in Jožo Gobce — Garderoba: Pavla Pristovškova — Rekviziter: Ivan Jeram — Čevljarska dela: Konrad Faktor — Mizarska dela: Jože Hočevar. hakespearov večer je pri nas prvi poskus, kako bi predstavili ves pesnikov opus v ubrani vsebinski celoti. Zanimivo romanje skozi njegove knjige je prireditelj stkal v krhko dragotino, nežno občuteno hvalnico vsega živega in celo smrti. Veliko bolj kot pri drugih avtorjih se to ponuja pri Shakespearu, čigar življenjsko delo je organska celota, življenje človeka od rojstva do smrti, v vseh njegovih trpkih in radostnih spoznanjih, zapeljanostih, zločinu, ljubezni, v uporu zoper krivico, zločin, in zoper smrt, to zanikovavko in buditeljico vsega večnega. »-Toda to so globine, do katerih moramo priti ...« Poleg poskusa, kako bi predstavili vsega Shakespeara, — kajti nemogoče je, da bi prevedli in uprizorili vsa njegova dela, za to bi potrebovali obdobje cele generacije, — uvajamo z njim šolo žlahtne besede, tako za igralce kot za gledalce. Mnenja smo, da se nobeno gledališče ne bi smelo izživljati samo ob repertoarju. Gledališče ni samo tribuna idej, marveč tudi hram lepe besede, ki ji prav danes ne posvečamo dovolj pozornosti. Celo določeno nazadovanje je opazno. Zato bomo še to sezono, če ne bo hujših zaprek, ponovili nekaj podobnega s Cankarjevim večerom. Sliki sta z gledališke skušnje PRVI DEL — NARAVA Kakor vam draigo, II -— 1, Vojvoda Vikar, IV — 1, Irida Romeo in Julija, II — 3, Brat Lorenzo Kralj Lear, lil — 1, Kent, Vitez Kralj Lear, III — 2, Lear Kralj Lear, I — 2, Gloucester Kralj Lear, I — 2, Edmund Hamlet, I — 1, Kora ti o Othello, V — 2, Othello Julij Cezar, I — 3, Kaska Julij Cezar, II — 2, Katpurnija Beneški trgovec, V — 1, Lorenzo-Jesisica Zimska pravljica, TV — 3, Perdita — Foliksenes DRUGI DEL — LJUBEZEN Romeo in Julija, I — 5, Romeo Romeo in julija, I — 5, Romeo-Julija Dva gospoda iz Verone, I — 1, Valentin-Protej Dva gospoda iz Verone, II — I, Valemtin-Svrk Štiriindvajseti sonet Romeo in Julija, II — 2, Romeo-Julija Romeo in Julija, III — 2, Julija Romeo in Julija, III — 5, Julija-Romeo Othello, III — 3, Jago-Otliello Zimska pravljica, I — 2, Leontes Stoenaintrideseti sonet Cymbeline, II — 5, Postumus Hamlet, 1 — 2, Hamlet Othello, IV — 3, Emilija Othello, V — 2, Othello TRETJI DEL — SMRT Kakor vam drago, II — 7, Jaques Šestinšestdeseti sonet Triinsedemdeseti sonet Rihard III, I — 2, Ana-Glostcr Mera za mero, III — 1 Rihard III, I — 4, Ciarence-Ilrtikenbnrv Hamlet, IV — 3, Hamlet-Kralj Hamlet, V — 1, Hamlet-Horatio Julij Cezar, II — 2, Cezar Romeo in Julija, V — 3, Romeo Othello, V — 2, Othello Hamlet, V — 2, Hamlet Hamlet, III — 1, Hamlet Vihar, V — 1, Prospero Kakor vam drago, II — 7, Jaques Vihar, I — 2, Ariel CELJE KOCENOVA 4 Telefon 20-12 SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZDELKI! Naš zaščitni znak jamči za kvaliteto Edini izvoznik slovenskega hmelja iz Savinjske doline HMEZAD ZADRUŽNO TRGOSKO PODJEJTE ZA IZVOZ HMELJA ŽALEC MEHANIČNA TKALNICA CELJE Telefon št. 23-90, direktor 27-89 Brzojav: Metka Celje Izdeluje vse vrste bombažnih tkanin. Bogata izbira! — Kakovost priznano prvovrstna — Cene konkurenčne. TOVARNA ŽIČNIH IZDELKOV žična celje Telefon 21-43 proizvaja različne vrste žičnega pletiva, žičnega platna, vibracijska sita, transportne trakove za vse panoge industrije, šlarafija sedeže za avtomobile, kauče itd., ter kovinsko pohištvo TERMO ELEKTRARNA ŠOŠTANJ Prospekt SLG. Izhaja za vsako premiero. Sezona 1961-62. Št. 1. Naklada 1500 izvodov. Cena 10 dinarjev. Lastnik in izdajatelj Slovensko ljudsko gledališče v Celju, predstavnik Mr. Fedor Gradišnik. Naslovna stran: Sveta Jovanovič. Foto Berk. Urednik: Janez Žmavc. Tisk ČP »Celjski tisk«. V Zelezninar CELJE s svojimi poslovalnicami: Zelezninar, Stanetova 4 MERKUR, Gubčeva 4 LABOD, Stanetova 21 Poslovalnica v Žalcu * Zdravilišče Dobrna Trgovsko podjetje 1 iunii VABI NA LETNI ODDIH I. JUU1J TRBOVLJE PEHTINA PESEM Pehta tu in Pehta tam, naj bo noč, naj beli dan! Skriti se ji pač ne da, pa če greš na rob sveta. Če te zgrabi teta Pehta, ti ne uide huda žehta. Tam pri njej in pri Skazetu konca hudemu ni letu. Pehta tu in Pehta tam, naj bo noč, naj beli dan! KEKEC IN MOJCA IGRA ZA MLADINO V PETIH DEJANJIH Po motivih mladinske povesti Josipa Vandota »Kekec na volčji sledi« napisal za oder Milan Stante. Režija: Žarko Petan k. g. Scena: Uroš Vagaja Kostumi: Alenka Bartlova Glasba: Marjan Vodopivec Lektor: Janez Žmavc NASTOPAJO: Kaj bi žalostno le piskal, kaj bi smrkelj ček cedil, rajši bom čez hribe vriskal KEKČEVA jn za soncem se podil. PESEM Kaj bi se pred Pehto tresel, kaj Skazeta bi se bal, rajši bom oba spodnesel, se obema v brk smejal. Juhej, juhej, juhej, juhejsasa. Kekec je možak, juhe, Kekec je junak, juhe, ni naš Kekec mila Jera, polne žepe smeha ima, peti kot škrjanček zna, vriska od jutra do večera. Vse otroke rad ima, z vsemi se prav rad igra, mu neznana je zamera. Kdor veselja si želi, k nam naj večkrat pohiti, Kekec naš ga razvedri. Kekec ........................Volodja Peer Tinka, Kekčeva sestra . . . Duška Škofova Mati Kekčeva........... Marija Goršičeva Korošec..........................Tone Šolar Koroščeva..............Marjanca Krošlova Rožle, sin Koroščevih .... Jelko Peer Mojca, hči Koroščevih .... Vera Perova Pehta.................... Nada Božičeva Skaze.........................Jože Pristov Prisank ................... Pavle Jeršin Gostilničar.....................Janez škof Kmet.....................Marjan Dolinar Premiera Inscipient: Cveto Vernik — Šepetalka: Olga Puncer jeva — Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Razsvetljava: Bogo Les — Garderoba: Pavla Pristovškova — Slikarska dela: Ivan Dečman — Frizerska dela: Vera Srakar jeva — Krojaška dela: Amalija Palirjeva in Jože Gobec — Mizarska dela: Jože Hočevar — Rekviziterska dela: Ivan Jeram — čevljarska dela: Konrad Faktor 1. X. 1961 ob 15.30 Tekslilna tovarna Šempeter v Savinjski dolini Kovinotehna CELJE Mariborska cesta 17 Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom Telegrami: Kovit /X) »SAVINJA« Tekstilna LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT CELJE tovarna nudi vam mehak in trd les, Prebold plemenite in slepe furnirje vseh vrst, kakor tudi raznovrstno embalažo TOVARNA ŽIČNIH IZDELKOV w ■ w »zicna« CELJE Telefon 21-4-? proizvaja različne vrste žičnega pletiva, žičnega platna, vibracijska sita, transportne trakove za vse panoge industrije, šlarafija sedežev za avtomobile, kance itd., ter kovinsko pohištvo. TERMO ELEKTRARNA SoStanj »Slovenijales« CELJE Zidanškova 15 fC&muMUtCi’ bctnUa Celic s podružnicami v Laškem, Mozirju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šoštanju, Žalcu in ekspoziturama v Velenju in Šmarju pri Jelšah zbira hranilne vloge in jih obrestuje do 6%. Tovarna tehtnic Celje Mariborska cesta 1 — Telefon 21-41, 29-27 Proizvaja vse vrste tehtnic. Zahtevajte prospekte in ponudbe! Nov proizvod: tehtnica MAKIMA po licenci Bizerba. Enoletna garancija! KOVINOTEHNA CELJE Mariborska cesta 17 Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom! Telegrami: KOVIT Trgovsko podjetje CtcUtec-lflcccatcc Celic prodaja na debelo in drobno ves električni material, radio aparate in pribor. Poslovalnice maloprodaje na Ljubljanski cesti 10, v Stanetovi ulici 2 in 3 pa imajo še bogato izbiro vseh vrst gospodinjskih aparatov in pripomočkov. Servisna delavnica za vsa popravila v Razlagovi ulici 3a. > S AVIN J A < LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT CELJE NUDI VAM MEHAK IN TRD LES, PLEMENITE IN SLEPE FURNIRJE VSEH VRST, KAKOR TUDI RAZNOVRSTNO EMBALAŽO Prospekt SLG. Izide za vsako premiero. Sezona 1961-62. Št. 9. Naklada 1000 izvodov. Cena 10 dinarjev. Lastnik in izdajatelj Slovensko ljudsko gledališče v Celju, predstavnik Mr. Fedor Gradišnik. Naslovna stran: Sveta Jovanovič. Foto Berk. Urednik: Janez Žmavc. Tisk CP »Celjski tisk« Celje POHIŠTVO MIZARSKO PODJETJE Celje Kersnikova IT Tekstilna tovarna Šempeter V SAVINJSKI DOLINI TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD »Apcapcatnet« Celic Bežigrajska 13 Kupuje in prodaja vse kmetijske pridelke in gradbeni material. Prodaja in nakup v skladiščih v Celju, Šempetru in Šmartnem ob Paki ter v prodajalnah: Zelenjava, Hruška, Češnja, Jabolka, Stojnica, Povrtnina in Višnja. Tovarna 5 £ ui oc Ul 1— emajlirane ►M >CO posode proizvaja surovo železo, valjaste Celje proizvode, cevi itd. 00 Trgovsko podjetje > CZ KURIVO cc kj CELJE oo nudi kurivo in O ^ vse vrste a: § nekovinskega gradbenega O LlJ < materiala Časopisno podjetje KOVO C/eljčkl \ VRANSKO tiisL se priporoča svojim odjemalcem Celjski tednik Tiskarna Knjigoveznica Kartonaža Klišarna USNJARSTVO Vransko se priporoča svojim odjemalcem Lesno podjetje Lava - Celje IZVRŠUJE Hotel SLOVAN Vransko se priporoča cenjenim gostom VSA PARKETARSKA DELA Z MATERIALOM, STRUŽI PAR K ETE IN' NUDI VSE VRSTE REZANEGA. LESA Slovensko ljudsko gledališče Marcel Franck Sreča na upanje Sandi Krosi Celje 1961/62 MARCEL FRANCK O SEBI ... Rodil sem se v začetku stoletja. Več deset let sem čakal, preden sem začel pisati gledališke igre, kajti prva sega v 1948. leto. Gospodarske omejitve in črna borza so mi navdihnile »Mojstre plavače« ... V Parizu so jih igrali 638-krat; v notranjščini države in v tujini so se tudi ogreli zanje. Po njih je bil posnet film. Uspeh me je nevarno ohrabril, pa sem napisal novo igro, tokrat o politikih. Dal sem ji naslov »Kričači«. Nisem jim namenil posebnih simpatij... o tej gospodi je bilo že toliko povedano in brez dvoma bolje, kot sem to storil jaz. Skratka, igra je bila popolna polomija. Zato pa sem imel zadoščenje s »Kongresom v Clermont Ferrandu«, jedko satiro na zakon, ali vsaj na nekatere njegove nasledke, tako glede na odnose med zakoncema kot na življenje otrok. »Kongres« so igrali v Parizu 712-krat. Od takrat dalje ga v notranjščini države in v tujini kar naprej igrajo. Tudi po njem je bil posnet film. Imam otroke, ki imajo, hvala bogu, močne glasove in so zelo živahni. Njim se imam zahvaliti za svoje zadnje delo »Otroci po želji«, ki je posmehljiva kritika preobljudenosti, za svoj največji uspeh. V Parizu je bilo 1200 predstav, v tujini jo —■ kot »Kongres« — redno igrajo. Oddajali so jo po francoski televiziji in tudi po njej je bil posnet film. In nazadnje »Sreča na upanje«... To pot sem poskusil združiti gospodinjske umetnosti z gledališko umetnostjo, prodajo hladilnika na kredit z njegovim nakupom, in računal, da bo stvar nudila dve uri zabave. Iz tega nenavadnega križanja se je rodila »Sreča na upanje«, lahkotne čirečare, s katerimi Gabrijela nepremišljeno podpisuje obroke, ki naj zagotove srečo njeni hčeri, in ki bodo, upam iz vsega srca, zabavale in pritegnile tudi jugoslovanske gle-davce... MARCEL FRANCK Sreča na upanje Gabrijela Katarina . . Jerome . . Denise . . Adrien Rams Valerija . . Premiera 16. V. 1962 . Zora Hudalesova Marjanca Krošlova . . Volodja Peer . . Vera Perova . . . Tone Solar . Marija Goršičeva Inspicient: Vlado Kalapati — Sepetalka: Olga Puncer-jeva — Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Odrski mojster: Franc Klobučar — Razsvetljava: Bogo Les — Slikarska dela: Ivan Dečman — Frizerska dela: Vera Srakarjeva — Lasuljar: Vinko Tanjšek — Krojaška dela: Amalija Palirjeva in Jože Gobec — Čevljarska dela: Konrad Faktor — Mizarska dela: »Obnova« — Garderoba: Pavla Pristovškova — Rekviziterska dela: Ivan Jeram — Rekviziter: Rudi Klopotan. » Oreča na upanje« spada v zvrst s poznavanjem odra pisanih bulvarnih aktualk. Njena vsebina je norčevanje iz sistema potrošniških kreditov. Razen te poglavitne tarče svojega norčevanja pa je avtor Marcel Franck v tej svoji komediji izpostavil porogu še kup drugih problemov in problemčkov sodobnega življenja (mar res samo francoskega?), kot na primer: stanovanjsko stisko, življenjski standard, baharijo s predmeti, ki so pridobitev moderne tehnike v gospodinjstvu, nesmotrno gospodarjenje gospodinj, trgovske zastopnike, družinske težave in razburjenja mladih zakoncev ter vmešavanje najbližjih »dobrohotnih« sorodnikov —- tašč — v zgode in nezgode mladoporočencev. Vso to problematiko je zapletel v komične konflikte in situacije dveh mladih in njunih mater, oziroma tašč — vdov, a za nameček dodal še sodobnega lovca kupcev na kredit.. . »Ta kvintet nam v lepo tekoči, zabavni komediji odpira oči, kako je malomeščanska — in ne samo ta —• baharija, preletavanje svojega bližnjega, neumno trapanje za novotarijami, tiranija nad otroki, bedna karikatura pravega življenja in da zanj vesta le mlada dva, ki se iz našopirjenosti in lažnega sijaja rešita z odkritosrčnostjo in delom ...«, kakor piše v svoji razčlembi dramaturg SNG Maribor, prof. Bruno Hartman. Poglavitni povzročiteljici zmede in komičnih zapletov v tej komediji sta materi — tašči, Gabrijela in Denise. Vsaka bi rada ustvarila pri nasprotni vtis petičnosti. Na ta način bi se radi povzdignili nad tekmico in nad njo trium-firali in briljirali. Radi bi se milostno zviška ozirali druga na drugo. Pri tem pozabljata na koristi svojih otrok dn skušata vse podrediti svojemu osebnemu prestižu. Spustita se v brezglavo tekmo v »oboroževanju« s hipermodernimi gospodinjskimi stroji, pohištvom in avtomobili ter podobnim. Vse to lahkomiselno nabavljata na kredit in obročno odplačevanje. Obroke naj bi seveda odplačevala mlada dva, čeprav jima vse te reči vsilita kot »darila«, pod krinko skrbne dobronamernosti. Obe imata otroka — edinčka, ki ju razvajata bolj, kot je tema otrokoma ljubo. Vsaka skuša svojega otroka obdati z lažnim sijajem, da bi ga tako povzdignila nad drugega. Te njune karakterne napake so dovolj hude, a človeško razumljive. Obe sta osamljeni ženi-vdovi, ki sta se z vsem srcem preveč navezali na svoja otroka. Ljubosumni sta na bodočega zakonskega partnerja svojih edinokov. Bojita se, da ju bosta s poroko izgubili ali pa morali svoje ljubljeno »detece« popolnoma prepustiti bodočemu možu, oziroma ženi. Bojita se osamljenosti. Ti nagibi povzročajo med njima »hladno vojno« na račun otrok. Ko začneta le-ta ubirati svoja pota, se nesrečnici znajdeta v enakem položaju, se zbližata v »nesreči« in postaneta prijateljici. Obe sta pač hoteli imeti v svojem otroku nadomestilo za svoja umrla moža in ne razumeta, da želita mlada dva živeti svoje lastno življenje. Izrazitejša in aktivnejša je v komediji Gabrijela. Ona predstavlja glavni motor vsega dogajanja. Avtor ji je naklonil še posebno potezo •— flirt s trgovskim zastopnikom Ramsom. Prvotno ga skuša omrežiti predvsem iz koristolovstva, ker je prepričana, da mora. biti mož za ženo predvsem dobra molzna krava. Kasneje pa se prično pri njej oglašati zanj tudi nežnejše in pristnejše strune. Katarina je normalno, zdravo dvajsetletno dekle. Materino razvajanje je ni uspelo pokvariti. Ni tip razvajene hčerke —- edinke, ki samo lenari in čaka, da ji pečene piske same letijo v usta. Tudi materini nauki o tem, kako je treba ravnati z možem, se je niso preveč prijeli. Mnogo ljubše ji je, če lahko vse odkritosrčno prizna. Tudi Jeroma ni materino razvajanje preveč pokvarilo. Njena sleparija z avtomobilom ga toliko pekli, da je ves blažen, ko končno lahko vse odkritosrčno razkrije svoji ljubljeni ženkici. Na kredit nabavljeno luksuzno opremljeno stanovanje občuti le kot breme in ne kot potrebo. Z vsem srcem hrepeni po domači kuhinji z navadnim štedilnikom. Gnusijo se mu jedila, ki so prišla iz hipermodernega hladilnika in bila pripravljena s pomočjo infrardečih žarkov. TOVARNA CELJE KOCENOVA6 Telefon 20-12 SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZD REKI Naš zaščitni znak jamči za kvaliteto Edini izvoznik slovenskega hmelja iz Savinjske doline HMEZAD ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE ZA IZVOZ HMELJA ?, A I. E C MEHANIČNA TKALNICA CELJE Telefon št. 23-90, direktor 27-89 Brzojav: Metka Celje Izdeluje vse vrste bombažnih tkanin Bogata izbira! — Kakovost priznano prvovrstna Cene konkurenčne Celic TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO Lesnina Ljubljana PRODAJALNA CELJE Vsem nudi bogato izbiro vseh vrst pohištva, lesa in lesnih izdelkov. Industrijsko gradbeno podjetje »INGRAD« CELJE Ljubljanska 16 V- a .c c ‘N O s svojimi poslovalnicami: 2ELEZNINAR, Stanetova i MERKUR, Gubčeva i LABOD, Stanetova 21 Poslovalnica v Žalcu Zdravilišče Dobrna VABI NA LETNI ODDIH Trgovsko podjetje 1. junij TRBOVLJE J. K. TOVARNA ŽIČNIH IZDELKOV »žična« CELJE Telefon 21-43 proizvaja različne vrste žičnega pletiva, žičnega platna, vibracijska sita, transportne trakove za vse panoge industrije, šlarafija sedežev za avtomobile, kauče itd., ter kovinsko pohištvo. TERMO ELEKTRARNA ŠOŠTANJ »Slovenijales CELJE Zidanškova 15 « iCtonuftatfto- banica Ctl{c s podružnicami v Laškem, Mozirju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šoštanju, Žalcu in ekspoziturama v Velenju in Šmarju pri Jelšah zbira hranilne vloge in jih obrestuje do 6%. Tovarna tehtnic Celje Mariborska cesta 1 — Telefon 21-41, 29-27 Proizvaja vse vrste tehtnic. Zahtevajte prospekte in ponudbe! Nov proizvodi: tehtnica MAXIMA po licenci Bizerba. Enoletna garancija! KOVINOTEHNA CELJE Mariborska cesta 17 Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom! Telegrami: KO VIT Trgovsko podjetje Elddca-MeuaUc Cd[t pro-daja na debelo in drobno ves električni material, radio aparate in pribor. Poslovalnice maloprodaje na Ljubljanski cesti 10, v Stanetovi ulici 2 in 3 pa imajo še bogato izbiro vseh vrst gospodinjskih aparatov in pripomočkov. Servisna delavnica za vsa popravila v Razlagovi ulici 3a. »SAVINJA« LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT CELJE NUDI VAM MEHAK IN TRD LES, PLEMENITE IN SLEPE FURNIRJE VSEH VRST, KAKOR TUDI RAZNOVRSTNO EMBALAŽO Prospekt SLG. Izide za vsako premiero. Sezona 1961-62. St. 8. Naklada 1200 izvodov. Cena 10 dinarjev. Lastnik in izdajatelj Slovensko ljudsko gledališče v Celju, predstavnik Mr. Fedor Gradišnik. Naslovna tiran: Sveta Jovanovič. Foto Berk. Urednik: Janez , Žmavc. Tisk CP »Celjski tisk« Celje POHIŠTVO MIZARSKO PODJETJE Celje, Kersnikova 17 Tekstilna tovarna Šempeter V SAVINJSKI DOLINI TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD »Afrcapcamd* Cdfr Bežigrajska 13 Kupuje in prodaja vse kmetijske pridelke in gradbeni material. Prodaja in nakup v skladiščih v Celju, Šempetru in Šmartnem ob Paki ter v prodajalnah: Zelenjava, Hruška, Češnja, Jabolka, Stojnica, Povrtnina in Višnja. Tovarna 5 £ lil BS —1 O UJ 1— emajlirane >|S4 >CO posode proizvaja surovo železo, valjaste Celje proizvode, cevi itd. oo Trgovsko podjetje KURIVO CC CELJE oo nudi kurivo in O ^ vse vrste o: § nekovinskega gradbenega O hj materiala Časopisno podjetje KOVO (Leljubl VRANSKO tiub se priporoča svojim odjemalcem Celjski tednik Tiskarna Knjigoveznica Kartonaža Klišarna USNJARSTVO Vransko se priporoča svojim odjemalcem Vsem ljubiteljem gledališča srečno in uspehov polno leto 1962 Hotel SLOVAN Vransko se priporoča želita uprava in kolektiv SLG CELJE cenjenim gostom Američan Arthur Miller se je kot sin revnih avstrijskih priseljencev rodil ,1915. 1. v N.Y., mladost pa je kot večina ameriških pisateljev prebil po tovarnah, na posestvih in kot pristaniški delavec. S težavo se je dokopal do univerze in tudi kot pisatelj razmeroma kasno stopil na svetovne odre. Prvi večji uspeh mu je prinesla drama »Vsi moji sinovi« (1947), v kateri je obsodil vojne dobičkarje. Pozna se ji še vpliv Ibsena in dramatske šole J. P. Baker a, ki je dala že nešteto dramatikov. »Smrt trgovskega potnika«, 1952. »Lovna čarovnice« takoj za tem, protest proti proslulemu m^kartizmu, ter enodejanki »Spomin na dva ponedeljka« in »Pogled z mostu«, od katerih bi lahko prvo primerjali s pesniško vizijo kakšnega Čehova, druga pa spominja v risanju praelementarnih strasti na usodne antične drame. Če odštejemo bolj ali manj posrečen skok v pisanje zvezdniškega filmskega scenarija, lahko bržčas že kmalu spet pričakujemo novo gledališko umetnino. ARTHUR MILLER Smrf trgovskega potnika NEKAJ ZASEBNIH POGOVOROV V DVEH DEJANJIH Z REKVIEMOM Režija: BRANKO GOMBAČ Prevod: Janko Moder Glasba: Bojan Adamič Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: fundus SLG Lektor: Janez Žmavc Willy LonLan . . Linda ............... Biiff ............... Happy ............... Bernard ............. Zenska Charley.............. Stric Ben............ Howard Wagner . . Stanley.............. Gospodična For.sythova Letta................ Natakar ............. Jože PristoT Marija Goršičeva . . Janez Eržen . . Stanko Potisk . . Volodja Peer . . Vera Perova . Marjan Dolinar . . Tone Solar . . Sandi Knoisl . . Slavko Strnad Marjanca Kros lova . Zora Hudalesova . Rudi Klopotan Premiera P rvo Millerjevo delo, ki ga v Celju uprizarjamo, je obšlo domala že vse svetovne odre in povsod želo uspeh in priznanja, videli pa smo ga že tudi v odlični filmski realizaciji. Kaj in kako nam pripoveduje Miller o svojem trgovskem potniku, ki je simbol ameriškega malega človeka, odvisnega od dobre ali zle sreče, od svoje sposobnosti, kako se bo obdržal na negotovih tleh kapitalistične džungle. Zgodba je preprosta. W,ii'ly se vrne s potovanja strahotno utrujen in izčrpan, nihče več ne kupuje od njega, provizije pa so njegovi edini dohodki. Domov se je vrnil tudi starejši sin Biff, ki v življenju ni še nič dosegel. Med materjo, sinovoma in očetom pride do neslutenih im tragičnih obračunavanj, kajti v njihovi hiši niso nikoli govorili resnice. Oče si je nenehoma utvarjai, da bosta sinova prekosila vse svoje vrstnike, z njima je kompenzirali svoj neuspeh, svoje razočaranje nad svetom, ki ga je prikrajšal za vse tisto, kar je po ameriški poslovni morali pogoj za srečo: materialno bogastvo in uspeh, pa naj bo za kakršno koli ceno. Vso to zmedeno samoveidčje, v katerem se prepletajo teptane etične norme in mrzlično iskanje ključa za popoln uspeh, ves ta grad v oblakih, slepilo o nenadni sireči pa postane kruta resnica, ko mu delodajavec odpove službo in ko sim zabrede v fcrajoi. Pred žalostno stvarnostjo se Wdily zateka v spomine, v romantično iluzijo o pokopanem harmoničnem, patriarhalnem svetu (kapitalizmu); z vso močjo samoprevare beži nazaj, nazadnje pa v smrt, to najbolj varljivo zanikovavko izgubljenega življenja. Saj z njo prav ničesar ne razreši. 20. IV. 1962 Godi se v hiši in na vrtu WiUyja Lomana in na raznih krajih isodobneiga New Yorka in Bostona, ki jih je ta obiskal. Inspicient: Cveto Vernik — Šepetalka: Tilka Svetelškova — Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Odrski mojster: Franc Klobučar — Razsvetljava: Bogo Les — Slikarska dela: Ivam Dečman —• Frizerska dela: Vera S r a k a rj e v a — Lasuljar: Vinko Tajnšek — Krojaška dela: Amalija Palirjeva — Garderoba: Pavla Prisitovškova — Rekviziterska dela: Ivan Jeram — Rekviziter: Rudi Klopotan. Pač. Ne razreši za svojo družino (družino kot čustveni simbol), razreši pa za nas, gledavce. Stari Wllly Loman se vse življenje bori zase, toda na koncu se ta nujni, eksistenčni boj zase, ta biološki egoizem sprevrže v visoko moralno dejanje, v boj za sočloveka. Njegova borba nas potegne za seboj, privede do spoznanja in osveščenosti. Ce bi bil konflikt v »Trgovskem potniku« samo borba med očetom in sinom za spoštovanje 'in odpuščanje, bi to zmanjšalo vrednost te drame. Toda ker presega družinski okvir in posega v družbo, v vprašanja družbenega položaja in družbene časti in spoštovanja, se dvigne iz sfere nekega posebnega primera v sfere človeške usode nasploh, v tragedijo. Spomini, ki se jim predaja trgovski potnik, so del njegovega resničnega življenja, živijo z njim naprej, pomembno posegajo in odločilno uravnavajo njegova dejanja. Tu ni nič protinaravnega ali izjemnega. Človekova notranjost se ne manifestira le v besedah in kretnjah, še veliko bolj živi sama. zase in sproža nenadne duševne reakcije. Zato ta drama ni nič manj stvarna kot druge historično realistične smeri, ki jih označujemo z imenom realizem kot stil. Tudi če avtor razbije enotnost kraja, so ignoriranje glavnega prizorišča, sprehodi skozi stene še vedno del tehnike spomina, ki prav tako z močjo domišljije podira čas in razdalje. V tem je Miller izvrsten obnavljavec evropskega ekspresionizma in angleškega iluzionističnega odra, le da je ostal na trdnih tleh moderne realistične dramaturgije. V veliki meri mu pomaga sodobna tehnična oprema odrskega prostora. ž- Marija Goršičeva, Janez Eržen, Jože Pristov In Stanko Potisk na skušnji TOVARNA CELJE KOCENOVA * Telefon 20-12 SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZDELKI Naš zaščitni znak jamči za kvaliteto Edini izvoznik slovenskega hmelja iz Savinjske doline HMEZAD ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE ZA IZVOZ HMELJA ZALEG MEHANIČNA TKALNICA CELJE Telefon št. 23-90, direktor 27-89 Brzojar: Metka Celje Izdeluje vse vrste bombažnih tkanin. Bogata izbira! — Kakovost priznano prvovrstna — Cene konkurenčne 7 (ccun-itt-a - (^alaihteufa Cdfe TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO Lesnina Ljubljana PRODAJALNA CELJE Vam nudi bogato izbiro vseh vrst pohištva, lesa in lesnih izdelkov. Industrijska gradbeno podjetje »INGRAD« CELJE Ljubljanska 16 Zdravilišče v. a c Dobrna • w C VABI NA LETNI ‘N O ODDIH s svojimi poslovalnicami: Trgovsko ŽELEZNINAR, podjetje Stanetova 4 MERKUR, Gubčeva 4 LABOD, Stanetova 21 Poslovalnica v 1. junij Žalcu TRBOVLJE