JL^ ^EIJE, 13. JULIJA 1972 - §TEVIIJCA JHT — LETO XXVI — CENA 1 DIN glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, SLOVENSKE konjice. šentjur, šmarje pri jelšah in žalec NIČ MIMO LJUDI NAJVEČJE TEŽAVE SO OKOLI SAMO- UPRAVNEGA POLOŽAJA DISLOCIRANIH OBRATOV iVa seji komiteja ZK v Šent- jurju so nedavno od načelnifi razprav o uresničevanju ustavnih dopolnil šli za kre- pek korak naprej. Ob skrb io izdelani analizi o obstoječih samoupravnih odnosih v vseh delovnih organizacijah so za vsako podjetje predvideli tudi bodočo organizacijo, oziroma možnosti samoupravnega or- ganiziranja v skladu z. ustav- nimi dopolnili. Ker so pred- logi šele stvar razprave in odločitve v kolektivih samih, se raje pomudimo ob treh •poglavitnih sklepih, ki obve- zujejo vse komuniste. Prvi sklep je bil, da mora hiti pri vsaki konkretni od- ločitvi pri ustanavljan-ju te- meljnjih organizacij združene- ga dela izključno prevladujo- ča volja večine delovnih lju- di, kajti tudi v tej občini niso neznani poskusi, da bi odločali in obračali posame- zniki, oziroma majhne sku- pine. Po drugem sklepu bo aktiv- nost komunistov usmerjena v boj za samoupravni položaj tistih delovnih kolektivov, ki so obrati večjih delovnih or- ganizacij s sedeži izven obči- ne. Le-te nimajo pravega po- sluha. da bi se razmere ure- dile; tudi sedaj ne, ko ustav- no dopolnilo jasno nakazuje oblike in vsebino. V Šentjurju so konkretno omenjali s tem v zvezi zdravstvo, gozdno go- spodarstvo, Merx, Žično in še nekatere. Sklenili so, da bi na jesen o teh vprašanjih razpravljali na zboru delov- nih skupnosti. Do takrat pa je sindikatu naložena naloga, da poveča politično delo in aktivnost v teh organizacijah. O tretjem spletu proble- mov, ki se vežejo na uveljav- ljanje samoupravnih sporazu- mov, v Šentjurju še niso iz- rekli zadnje besede, ker ana- liza ni bila popolna, vendar pa bo treba z besedo na dan v septembu, kajti pojain v gibanjih osebnih dohodkov so opaženi ekstremi bezljanja navzgor in zadrževanja na meji komaj znosne eksisten- ce za precejšnji del zaposle- nih. Sodeč po teži, ki jo pripi- sujejo v Šentjurju dislocira- nim obratom, kakršne pa so ob različnih priložnostih izna- šali tudi v drugih občivMh v naši regiji, bi morda kazalo poblem obravnavati na regij- ski ravni, morda sindikat in ZK združeno? J. KRASOVEC v w Sentjur-Smarje ^ Konec prejšnjega tedna je ■ šentjursko in šmarsko občino ' obiskala posebna republiška delegacija, ki jo je vodil dr. - Jože Brilej, V njej so bili ■ člani republiške skupščine iz- ^ Vršnega sveta in najvidnejši zastopnik republiškega cest- V nega sklada. Tako že ta sesta- ; va govori, o čem so tekli raz- govori. Gostje so skupaj s predstav- ' "iki domačih občin in gospo- darskih organizacij obiskali v Šentjurju kolektiva Alposa in Tolo, medtem ko so se v šmarski občini zadržali v A- tomskih toplicah in se tamkaj pogovarjali o aktuamRi pro- blemih tega območja. Osrednja točka razgovora v šentjurski in šmarski občini je veljala gospodarskim vpra- šanjem in v tem izvajanju zakona o pomoči manj razvi- tim območjem. REGIJA . GOVORI, REPUBLIKA MOLČI Člani predsedstva občin- skega sindikalnega sveta in izvršnega odbora občin- ske konference SZDL so se v preteklem tednu do- menili za potek javne raz- prave v delovnih organiza- cijah in samoupravnih skupnostih glede izenačit- ve zdravstvenega varstva delavcev in kmetov. Pobude za izenačitev zdravstvenega varstva kme- tov in delavcev so dosegle svoj vrh in računajo, da se bo prvi del razprav okoli tega vprašanja us- pešno zHiključil z jesen- skim referendumom. V Celju ocenjujejo izenači- tev zdravstvenega varstva delavcev in kmetov ne le za nujen socialni ukrep, ampak tudi ekonomski. Kažejo se že tudi posledi- ce neenakega varstva zla- sti pri zdravju kmečke mladine, zato je tembolj čudno, da se republika o tem perečem vprašanju še ni zjasnila . Na dvom, ali bo zdrav- stvena služba zmogla do- datno obremenitev, so od- govorili zdravstveni delav- ci, ki so obljubili, da bodo v okviru svoje službe sto- rili vse, da ne bo imela izenačitev zdravstvenega varstva daljnosežnih posle- dic. V predlogu za javno raz- pravo v delovnih organi- zacijah in samoupravnih skupnostih je ostalo še ne- kaj nerešenih vprašanj. Mednje spada tudi samo- upravna organiziranost zdravstvenega zavarovanja. Ali se bosta ohranili dve skupščini zdravstvenega zavarovanja in dva sklada ali pa bi oboje združili? Po premisleku se bodo od- ločili na podlagi racionali- zacije dela, pa tudi na ičinkovitosti samouprav- nega delovanja. Z. S. V čas, ko smo proslavljali 30. obletnico ustanovitve enot slovenske partizanske vojske, sta sovpadia tudi dva občinska praznika, v laški in žalski občini. Zat^adelj so bili letošnji prazniki toliko bolj povezani z revolucionarno preteklostjo Čas mineva, za jubileje in jubilante in pušča svoje sledove, sledove revolucije v našem razvoju, toda tudi sledove, na obrazih, na s srebrom prepletenih laseh nekdanjih borcev. Kakorkoli že nadloge težijo nekdanje partizane, kakor se že red- čijo njihove vrste — vedno znova se radi spet snidejo. Zaradi te naše rasti, zaradi svojih mladih, pogumnih razboritih let. Bilo je takrat... Tako se navadno začne pogovor. Takrat, ko so bili tudi tile možakarji, pripadniki II. bataljona VDV bri- gade cvetoči fantje in možje. Pred dnevi so se znova zbrali pod svojim pravkar razvitim praporom v Brezah, kjer so jim kozjanske občine podelile domicil. (Foto: J. Krašovec) Žalec ODSLEJ REDNO IZOBRAŽEVANJE Po večmesečnih pripravah, v katerih so zlasti aktivno de- lovale nekatere družbenopoli- tične organizacije, so minuli četrtek v Klubu družbenopoli- tičnih oroanizacij v Žalcu, podpisali družbeni dogovor o družbenopolitičnem izobraže- vanju. Predstavniki delovnih orga- nizacij in njjJiovih samo- upravnih organov, so skupaj z vodstvi občinskih družbeno- političnih organizacij podpi- sali družbeni dogovor o druž- l:>enopolitičnem izobraževanju delavcev v delovnih kolektivih širom žalske občine. Nedvo- mno predstavlja podpis tega sporazuma velik politični do- godek, saj bo sam sporazum v bodoče predstavljal trdno osnovo za organiziranje naj- različnejših oblik družbeno- političnega izobraževanja de- lavcev v žalski občini. Tudi doslej so bili na tem področ- ju dosežem pomembni rezul- tati, vendar družbenopolitič- ne organizacije z doseženim nikakor niso bile zadovoljne. Razumljivo, saj sleherni dan ugotavljamo, da je znanje članov samoupravnih organov in vodstev družbenopolitičnih organizacij v delovnih skup- nostih čestpkrat ix>manjklji- vo, ta pa predstavlja ugodna tla za uresničevanje teženj, ki niso popolnoma v skladu s prizadevanji pri celokupnem razvoju naših družbenoeko- nomskih odnosov. Odslej bo usposabljanje in izobraževanje članov samoupravnih orga- nov, vodstev družbenopolitič- nih organizacij in drugih de- lavcev postalo še bolj orga- nizirano, predvsem pa bo na območju celotne občine izha- jalo iz enotno postavljenih izhodišč ter začrtane smeri razvoja. Podpis družbenega dogovo- ra o družbenopolitičnem izo- braževanju delavcev v žalski občini, predstavlja pomemb- no pridobitev, ki bo omogo- čila, da bodo dosežki na lern polju prizadevanj v bodoče še večji. B. STRMCNIK NA 14. STRANI REPORTAŽA ČEZ PARTI- ZANSKE DOBROVUE V BELO LJUBLJANO v uredništvu te dni čutimo -posledice počitniškega obdobja. Ne le zato, ker je fc morju odrajžal glavni urednik^ marveč tudi zato, ker vse pogosteje zaman sučemo telefone in pritiskamo na kljuke vrat — zaželenih občanov, ki bi nam mogli povedati, pojasniti to aH ono, je na delovnih mestih vse manj. Trudimo se, kolikor le gre, da bi vsemu nakljub ostali na nivoju. Ta teden je Novi tednik izšel v znamenju pravlcar minulih in pri- hajajočih praznikov. Reševalce križank moramo potolažiti, da iz ob- jektivnih razlogov še nismo opravili žrebanja dveh, da pa bomo to v najkrajšem času storili. Tisti, ki jim je žreb naklonjen, ne bodo prikrajšani. Prihodnja številka bo ob dnevu vstaje in prazniku celjska občine spet bolj zajetna in upamo, tudi zanimiva. Vsem, ki odhajate na do- puste, prijetne počitnice in srečno vožnjo! UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK St. 28 — 13. julija 197^ PREHITRO Z MOTORJEM FRANC PEZDEVŠEK, 24, iy Senovice pri Šmarju, se je peljai z motorjem proti Rogatcu. V Šmarju ga je na desnem ovinku zaneslo, tako da je padel. Vozil je s hi- trostjo približno 50 kilometrov na octeeku, kjer je hitrost oimejena na 30 kilometrov zaradi del na cesti. Pri nesreči se je hudo poškodovala sopotnica ANICA PEZDEVŠEK. PREČKANJE PRED TOVORNJAKOM JOŽE LONČAR, 48, 1« Jelc pri Slivnici, je hodil po levi strani ceste Šentjur—Kozje. V Podtumu je za njim pripeljal s tovornim avtomobilom ŠTEFAN FRECE, 22, iz Liboj. Lončar je prečkaj cesto z leve na desno pred tovornjakom, ki ga je zadel. Zaradi hudih telesnih po- škodb so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. USTRAŠILA SE JE ANA FLORJANC, iz Loikovice pri Šoštanju, se je pe- ljala s kolesom od doma po klancu navzdol po sredini ceste. Nasproti je pripeljal, prav tako ix) sredini cestišča, voznik osebnega avtomobila FRANC MENIH, 26, iz Loko- vice. Ker se je kolesarka Ustrašila, je za,peljala s ceste v jarek in se poškodovala. NEOSVETLJEN VOZ FRANC OZU, 47, iz Male Pristave, je vodil vprego z voeom polnim sena iz Grobelnega proti Šmarju. Voz ni bil osvetljen, čeprav je vozil ponoči. Za njim je pripeljal voznik neregistriranega mopeda JOŽE ZIDANSKI, iz Šmarja, ki se je zaletel v zadnji del voza. Pri trčenju se je teže poškodoval. KOLESAR POBEGNIL ALOJZ KRAJNIK, 18, iz Rifengoada, se je peljal z mo- pedom iž štor proti Celju. V bližini križišča za Eukovžlak je prehiteval neznanega kolesarja, ki je v trenutku prehi- tevanja zavil na levo. Krajnik se je zaletel v prednje kolo dvokolesa. Oba sta padla. Kolesar je takoj po nesreči pobegnil, na- kraju nesreče pa pustil kolo. Krajnik se je laže poškodoval. NENADNO PREČKANJE ANTON ZAGER, 46, iz Celja, je vozil z osebnim avto- mobilom pK) Mariborski cesti proti Celju. Na Hudinji je nenadoma prečkala cesto pred avtomobilom NEVENKA CONFIDENTI, 24, iz Celja in tako zaprla pot vozniku, ki jo je kljub zaviranju zadel. Zaradi pretresa možganov so jo odpeljali v celjsko bolnišnico. MOPEDIST HUDO POŠKODOVAN JOŽE FILIPCIC, 45, iz Celja, je vozil z osebnim avto- mobilom po Cesti na grad iz smeri Teharske ceste proti križišču s Plečnikovo ulico. Na križišču je zavijal v levo in pri tem izsiljeval prednost vozniku neregistriranega mopeda JOŽETU PUNGERŠKU, 42, iz Celja, ki je pripe- ljal nasproti kljub večernemu času brez luči in po levi polovici desnega vozišča. Pri padcu je dobil mopedist hude telesne p>oškodbe. TRČENJE NA KRIŽIŠČU JOŽE DROBE2, 23, iz I>rešinje vasi, je vozil z oseb nim avtolobilom iz Celja proti Žalcu. Na križišču Ljub- ljanske ceste in Čopove ulice mu je izsiljeval prednost z leve strani voznik osebnega avtomobila IVAN ŠEPEC, 55, iz Celja. Pri trčenju so bili poškodovani voznik Sepec ter sopotnika ANTON PERTINAC, iz Obrežja, in ALOJZ MIRNIK, iz Drešinje vasi. škode na vozilih je za 5.000 dinarjev. HITROST IN PO SREDINI CESTE JANEZ VOZELJ, 40, iz Slovenskih Konjic, je vozil iz Zeč proti Zrečam, ko mu je pripeljal nasproti SLAVKO PINTAR,.40, iz Zg. Zreč. Pri srečavanju sta osebna avto- mobila zaradi prevelike hitrosti in vožnje po sredini ceste trčila. Voznik Pintar je bil prt nesreči laže poškodovan. UNION: od 13. do 16. julija ameriški barvni film »Prgišče svinca« od 17. do 19. julija je ameriš- ki barvni film »Šerif v New Yorku« METROPOL: od 13. do 16. julija ameriški barvni film »Afera Thomasa Crowna« od 17. do 18. julija ameriški barvni film »Dvoboj pri Diab- lu« od 19 . julija dalje jugoslo- vanski barvni film »žarki« DOM in LETNI KINO: od 13. do 14. julija angleški barvni film »Feribot za Hong Kong« od 15. do 16. julija ameriški barvni film »Jugozahodno od Sonore« od 17. do 19. julija ameriški barvni film »Pot na zahod« DOBRNA: od 15. do 16. julija ameriški barvni film »POT NA ZAHOD« S CELJSKE TRŽNICE Tudi ta teden je bila celj- ska tržnica izredno dobro o- skrbljena. Zelo veliko je bilo zelenjave in sadja. Pri cenah ni bistvenih sprememb. Grah je bil po 5 din, stročji fižol med 7 in 8 din, paradižnik po 7 din, paprika med 8 in 10 din, solata med 3 in 5 din in ku- marice med 6 in 8 din. Krom. pirju se cena ni spremenila. Največ je bilo na trgu bre- skev, po 8 do 10 din. Priča- kujejo, da se jim bo cena prihodnji teden znižala. Ma- relic iz Srbije je že skoraj zmanjkalo, njihova cena pa je bila 10 din. Kupili smo lah- ko tudi slive po 6 din, bo- rovnice med 12 in 15 din, ja- gode po 15 din in maline po 20 din. Gob ni manjkalo, lisičke so še vedno*po 20 din ajdovke po 30 din. Cena jajc se je dvignila na 0,90 din. Dovolj je bilo skute in smetane. Cvetja je bilo mnogo, po- sebno rdečih nageljnov po 1,20 din. D. J. CEUE Alojz Cvetrežnik iz Košnice in Marija Sredovnik iz Celja. SU)VENSKE KONJICE Janko Bračko, 22, Ličenca 9 in Magdalena Pa j, 18, Selški vrh 2; Janez Ahačič, 34, Le- sično 16 in Vida Podgoršek, 19, Sojek 20; Franc Kropej, 28, Zg. Zreče in Marija Jančič, 30, Dobrava pri Konjicah 30. ŽALEC Anton Vodeb, 27, Kasaze 49 in Matilda Dobrotinšek, 18 Globoče 8;Jože Kreže, 21, Pre- boj^, 74 in Marija Vuzem, 21, Kapla 9. CELJE 23 deklic in 23 dečkov. SLOVENSKE KONJICE 2 deklici in 3 dečki. Frančiška Lopan, 79, Celje; Katarina Ulaga, 69, Ojstro; Marko Davidovac, 77, Celje; Ivan Slekovec, 67, Novo Celje; Marija Cander, 75, Šentjur pri Celju; Stjepan Posilovič, 81, Stojno selo 66;Anton Reberni- šek, 74, Podbrežje — Zagreb; Ana Dobovičnik, 69, Klane; Genovefa Poličnik, 66, Kompo- le 116. SUHENSKE KONJICE Jožef Kapnik, 87, Žiče 31; Ivana Koprivnik, 41, Koroška vas; Leopoldina Kolar, 50, Sp. Grušovlje 24; Frančiška Nago. vnak, 85, Vitanje 56; Avgust Kolar, 68, Slovenske Konji- ce, Partizanska c. ŠMARJE PRI JELŠAH Ana Petek, roj. Motoh, 74, Rogatec 47; Tereza Oglajner, roj. Kotnik, 70, Pecelj 22; Av- gust Anderluh, 25, Topole 10; Franc Žumer, 58, -ŽaJienberc 18; Ana Kr-obat, roj! Romih, 30, Šmarje pri Jelšah 37. ŽALEC Franc Dolinar, 84, kmet, Pongrac 23; Martin Grobin, 62, upokojenec, Gotovolje 127; Helena Cijan, roj. Žohar, 71, šešče pri Preboldu 16; Ivan Uranjek, 76, kmet, čmova 3; Frančišek Sorčan, 65, upoko- jenec, Rakovlje 5; Alojz Ne- mivšek, 74, kmet, Marija Re- ka 67. POPRAVEK V zadnji številki Novega tednika je bil tiskarski škrat spet pridnq na delu. Tako je med drugim v vesti o otvoritvi sejne in spominske sobe pri celj- ski podružnici Ljubljanske banke prekrstil dire'k- torja Zdravka Trogarja v Pudgarja, Razen tega je pod fotografiji delegatov občinskih gasilskih zvez celjskega območja na slovenskem gasilskem kon. gresu podpisal D, Medveda, namesto Franja Mauerja. Prizadetima naše opravičilo. Franc Perovec v sredo, 5. julija smo se številni prebivalci Šo- štanja in okolice za vedo poslovili od 79-letnega družbenega delavca in biv- šega uslužbenca sodišča v Šoštanju, Franca Perovca. Pokojni je komaj pred dobrim mesecem obhajal zlato poroko s svojo zve- sto življenjsko družico Marijo. Že od leta 1912 je bil aktivni telovadec Soko- la v Šoštanju in se je iste- ga leta udeležil tudi I. vseslovanskega sokolskega zleta v Pragi. Vsa leta svo- jega življenja v Šoštanju je posvetil petjw, saj je sodeloval pri številnih pev- skih zborih tako pri DPD Svoboda kakor kasneje tu- di pri društvii upokojen- cev, pri katerem je bil več let član upravnega in nad- zornega odbora. Soštanjča- ni in okoličani pa se ga bodo spominjali predvsem kot izredno živahnega vlo- veka, ki je odigral kar preko 60 različnih vlog na odrskih deskah v Šoštanju in okolici. Na pokopališču v Pbd- kraju so se od njega po- slovili številni domačini in 4 govorniki, ki so mu iz- rekli zahvalo za njegovo kulturno in družbeno delo- vanje. Mešani pevski zbor pa mu je ob zadnjem slo- vesu zapel več žalostink. Tako smo se poslovili od moža in prijatelja, ki nam bo vsem ostal v najlep- šem. spominu. Viktor Kojc KAM PO OSNOVNI ŠOLf? Mitja Umnik (14) Obljuba dela dolg — za- to danes informacije o možnostih izrednega študi- .ja oziroma šolanja na viš- jih in visokih šolah ter v okviru sprejetega progra- ma izobraževanja DU Ce- lje. Ce bo dovolj prostora, pa še o nekaterih možno- stih splošnega izobraževa- nja. V tem sestavku bo pred- vsem govora o možnostih izobraževanja na nasled- njih višjih in visokih šolah pri nas. To so: visoka eko- nomsko-komercialna šola Maribor, višja pravna šola Maribor, višja šola za or- ganizacijo dela Kranj, viš- ja tehniška šola Maribor in fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA: V okviru DU Celje deluje center za izredni študij na tej šoli, študenti pa imajo možnost poslušati preda- vanja tako na I. kot tudi na II. stopnji. Študij je organiziran za naslednje smeri: I. stopnja: dva od- delka in sicer: ekonomsko finančni in ekonomsko ko- mercialni oddelek. Na dru- gi stopnji so štirje oddel- ki in sicer — ekonomsko komercialni, ekonomsko fi- nančni, ekonomsko orga- nizacijski oddelek in teh- niško ekonomski oddelek z dvema smerema, komer- cialna in organizacijska smer. Študij je organizi- ran v obliki seminarjev, predavanja so v {Opoldan- skem času, po opravljenih predavanjih pa opravljajo slušatelji v sporazumu s šolo izpite. Na I. stopnjo se lahko vpiše kandidat, ki je z uspehom končal štiri- letno srednjo šolo. Vpiše se lahko tudi tisti, ki ni končal srednje šole in ima najmanj štiriletne delovne izkušnje v komercialni ali finančni službi in, če us- pešno opravi sprejemni iz- pit. Na drugo stopnjo se lahko vpiše tisti ki je kon- čal študij na I. stopnji ekonomske fakultete ali višje ekonomske, višje ko- mercialne oz. višje finanč- ne šole ali druge visoke ali višje šole, ki ustreza študiju ustreznega oddelka I. stopnje VEKŠ Prijavne pole za vpis (dobijo se na Delavski univerzi Celje) morajo kandidati poslati do 31. julija na VEKŠ v Maribor. VI.^^JA PRAVNA SOLA: Študij je organiziran v ob- liki seminarjev za posa- mezne predmete, predava- nja so v popoldanskem ča- su in ob sobotah. Pogoji za \rpis so naslednji: no končana gimnazija, pe- dagoška gimnazija, eko- nomska oz. administrativ- na šola, srednja šola za notranje zadeve, intendant- ska vojaška akademija ali srednja pomorska šola — navtični oddelek. Na šolo se lahko vpišejo tudi ab- solventi drugih štiriletnih strokovnih šol, če pred- hodno opravijo preizkus- ni izpit. Poleg tega se lah- ko na to šolo vpišejo tudi tisti, ki niso končali šola- nja na nobeni izmed našte- tih šol in sicer po obve23ii osnovni šoli, da so bili najmanj štiri leta zaposle- ni na ustreznem delovnem mestu ter so z uspehom opravili preizkusni izpit. Prijave za vpis morajo kan- didati poslati do 15. avgu- sta na Višjo pravno šolo v Ma.ribor VIŠJA ŠOLA ZA ORGA- NIZACIJO DELA: Tudi ta šola ima ob zadostnem številu prijavljencev odde- lek za izredni študij. Študij je organiziran podobno kot pri ostalih dveh šolah. Vpi- šejo se lahko vsi tisti, ki so končali štiriletno sred- njo šolo — brez preizkus- nega izpita. Kandidati, ki so uspešno končali trilet- no srednjo šolo in imajo najmanj tri leta prakse na delovnih mestih, ki so po- vezana z organizacijo dela in uspešno opravijo preiz-' kusni izpit iz matematike, svojega jezika, družbene ureditve SFRJ, fizike, ke- mije in zgodovine, se prav tako lahko vpišejo v šolo. Prijave morajo kandidati poslati do 31. julija na Viš- jo šolo za organizacijo de- la v Kranj. VIŠJA TEHNIŠKA ŠO L.A: To je oddelek Višje tehniške šole h. Maribora, obsega pa naslednje smer! študija: strojna, elektro tehniška, gradbena, kemij- ska in tekstilna smer. Po- goj za vpis je končana srednja tehniška šola ustre- zne smeri, gimnazija ter ustrezna prakga. Kandida- ti, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo opraviti izpit iz matematike, fizike in kemije, študij je podob- no organiziran kot pri prejšnjih šolah Podrobne informacije dobijo kandi- dati na Višji tehniški šoli Maribor Omenim naj še VIŠJO ŠOLO ZA GEODE- ZIJO, ki je organizirana pod pedagoškim vodstvom Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Po- goj za vpis je končana srednja tehniška šola, smer geodezija m tri leta prak- se v geodetskem poklicu. St. 28 — 13. julija 1972 NOVI TEDNIK 3. stran [sjedavne korekture cen nekaterim proizvodonn celjske Cinkarne so sicer prispevale k trenutni izboljšavi razmer v tem kolektivu, vendar še zdaleč niso omogočile normalnega poslovanja. Dispariteta med surovinami in končnimi izdelki je še,vedno problem, ki tare kolektiv. Omejevanje pro- izvodnje nerentabilnih artiklov je s stališča kolektiva edino možen in racionalen ukrep, čeprav pa je s strani nacionalnega gospodarstva prav gotovo škodljiv. Toda to pa ni več problem Cinkarne, temveč širše druž- bene skupnosti. Nihče ne more siliti kolektiva v to, da proizvaja z izgu- bo. vprašanje je le, če smo res toliko bogati, da si lahko privoščimo ve- liko dražji uvoz enakih proizvodov, ki jih proizvaja kolektiv Cinkarne? Izgradnja obrata titanovega belila gre v zaključno fazo, in pričakovati je, da bo koncem leta že stekla poskusna proizvodnja. Podjetju trenutnö naj- bolj primanjkuje obratnih sredstev, kar jih zelo ovira pri normalnem po- slovanju. Temeljni problem, ki tre- nutne! najbolj tare Cinkarno je še vedno hudo pomanj- kanje obratnih sredstev Kljub temu, da so nekateri v svojih ekspertizah dokazo- vali, da C nkarno v sedanji faai ne potrebuje dodatnih dveh milijard starih dinarjev obratnih sredstev, je več kot očitno, da bi - ravno ta sred- stva pomenila pomembno injekcijo, ki bi kot tra,ino po- živilo vplivala na nadaljnjo gospodarsko rast tega Kolek- tiva. .Stalna blokada, velike terjatve do kupcev in seveda tudi obveznosti do dobavite- ljev, so problemi, ki bi jih bilo možno, vsaj nekatere med njimi, uspešno r^išiti z dodatnim kreditom za obrat- na siredstva. P(^,leg tega, da so se vsaj delno korigirale cene nekate. rim pomembnejšim proizvo- dom, kar je omogočilo kolek- tivu, da zopet posluje brez tekoče izgube, pa je imajo na internem seznamu še vedno precej finančnih pro- izvodov, ki zaman čakajo na ustrezno odobrenje Zavoda za cene. Kolektiv tu nima iz- bire! Omejevanje, ali celo uki- njanje proizvodnje teh iz- delkov je eöino kar mu pre- ostane, kljub temu, da je to problem za ostalo industrijo, ter istočasno tudi možnost, da se resneje zasidra pr: nas tuj iproizvajalec, ki pa bo kasneje prav gotovo s poli- tiko cen, nadoknadil vse, kar bi v trenutnih pogojih mor- da izgibil. Kolektiv Cinkar- ne ni dolžan proizvajati z iz- gubo, 3irša skupnost pa se obnaša vse preveč neskrbno do problemov, ki naslajajo. Tako je stanje na primer pri proizvodnji organskih barvil, kjer določene proizvode že opuščajo. Rezultat tego je, da tekstilci tarnajo, oziroina plačujejo barve iz uvoza, ki pa so rudi do 100 odstot- kov dražje. Zakaj poceni, če lahko drago?! Re?ni(";no in žalostno hkrati! Proizvodnja titanovega be- lila, katera osnovna surovi- na je žveplena kisiina öo stekla koncem leta, brezpo gojno pa v začetku prihod- njega leta. S tistim trenut- kom, ko bo Cinkarna priče- la s proizvodnjo titanovega belila, pa bo v Sloveniji na- stal nov problem in sicer po- manjkanje žveplene kisline Kot vse kaže, o tern prav nihče nič ne razmišlja. Raz- umljivo, tudi to ni problem Cinkarne' Vključitev novih proizvodnih zmogljivosti, bo bistveno vplivala na poveča- nje celotnega dohodka pod- jetja. Od sedanjih približno 40 milijard starih dinarjev, se bo z obratovanjem titano- vega dioksida brutto doho- dek povečal še nadaljnjih ^ milijard, pri 1.850 zaposlenih delavcih, je to nedvomne re zultat, ki ga velja zelo resno upoštevati, saj mnoga podjet- ja, ki zaposlujejo enako ali več, dosegajo manjši brutto proizv(xJ na zaposlenega de- lavca. v zaključno fazo Pa ^'■'■edo tudi investicije v grafičnem oddelku, ki i>a ga prav tako kot celotno podjetje, najbolj teži pomanjkanje obratnih sredstev. Včasih pride celo do manjših zastojev v pi"o- izvodnji, ker zmanjka te ali one surovine, ko jo uspejo dobiti, (beri plačati) pa zopet vse steče tako kot je rreba . .. Kot je znano je kolektiv v prvih petih mesecih gospoda- ril z izgubo, ki je nastaia za- radi zamrznitve cen. Trenut- no se je stanje delno popravi- lo, vendar ni dobra, čeprav mnogo boljša. Bo treba še res dolgo čakati, da ooflo od- govorni dejavniki končno resnično spoznali potrt^be Cinkarne po dodatnih obrat- nih sredstvih, ki jih nujno potrebujejo za normalno pro- izvodno delo? Mar ni v minu lih letih ta prizadevni kolek- tiv že neštetokrat dokeizal kaj zmore in kako ziij. gos- podariti? Omogočimo kolek- tivu normalne pogoje, pa bo ustvarjal dovolj zase in do- bršen del za skupne potrebe! Dosledno izvajanje sanacij- skega programa je potrdilo točnost stališč tistih, ki so videli nadaljnjo perspektivo Cinkarne, omogočiti jim je treba, da realne zamisli tudi v '^bodoöe dosledno uresničijo. Ö3ß bi bil, da se najdejo sred- stva za manjkajoča kredite za obratna sredstva, čas, da tudi drugi pokažejo razume- vanje, ki ga je kolektiv v minulih letih tolikokrat kon- kretno izpričeval! BERNI STRi-TCNIK Gostinci govorijo O SAVINJSKEM ŽELODCU To pot smo obiskali nekaj naših gostincev v Zadreski in Savinjski dolini. Vsi so nam povedali kaj zanimivega, tako o svojih gostilnah in tudi spe- ciahtetah ki jih radi pripra- vijo gostom. Vprašali smo jih o obisku, speciahtetah in podobnem: Terezija dolšak (go- stilna na tratah, stoji malo iz '^öntra Mozirja blizu postaja- lišča za avtobuse). »Svoj .čas imeli mnogo gostov in je pravi dren. Letos je Slabo, pač ni denarja, smo t*i"eblizu občine. Pri meni je Abonentska hrana ali pa po '^ärocilu. Precej se tukaj za- ^fžujejo domačini, turistov ^li inozemcev pa odkar je ho- ni več. Gredo večinoma vsi prenočiti, potem pa še J^o tam. Kakšnih spre- ^mb ne bomo delali, saj ^o jih šele lani .a JANKO ŠTIGLIC (gostilna pri Jošku, blizu avtobusne postaje v Gornjem gradu.) »Obisk je srednje dober, vča. sih bolj, drugič manj. Plače so slabe, sploh ne gredo gor, vse drugo pa je šlo. Vsak dan se kaj na novo podraži, ljudje pa nimajo denarja. Precej domačinov je tu vsak dan, turisti pa so bolj ob so- botah in nedeljah. Vsem po želji postrežemo. Imamo sa- vinjski želodec. Čistilne za- enkrat ne bomo preurejali, smo jo tako lani za celih pet- najst starih milijonov.« JOŽICA HREN (gostilna pri Martenku stoji v Kokar- ju, stara je že okoli 150 let). »Splača se, ker imamo doma vrt in tako vse zraste na nji- vi, v hlevu pa imamo koko- ši, da so jajca. Imamo tudi odličen savinjski želodec (je res, sem ga dobil malo za poskusiti), ki ga precej gre. Zgledov za kmečki turizem ni, vsaj pri nas ne. Smo pre- več daleč od ceste. Zato nas bolj malo obiščejo. Letos bo- mo popravljali prostore in sanitarije, da bo lepše.« BORIS MLINAR ŽALEC Kratkovidna odločitev Ni še dols(» tega, ki) smo v na.šeiii čaNiiiku pisali o pozitivniii prizadevanjih občinskih ter ludi gostin- sko turističnih in trgov- skih dejavnikov žalske ob- čine, da tudi na tem po- membnem pcKirooju dose- žejo uresničenje enotnega programa dolgoročnega ra- zvoja, katerega osnovni no- silec naj bi postala orga- nizacija združenega dela Savinj,ski magazin. Posve- tovanja nu nivoju ol>čine in na podlagi .skrbno pri- pravljene študije .so nedvo- smiselno pokazala, da ka- že čimprej združiti ves ma- terialni in umski, to ,je kadrovski potencial, ter ta- ko čimprej pričeti z ures- ničevanjem postavljenih ei- Jjev. Razpravam o kolektivih je nedavno tega sledila tu- di odločitev na referendu- mu. V obeh kolektivih, ki sta se združila s .Savinj- skim magiizinom, je refe- rendum uspel 100 ? za- taknilo se je le v primeru kolektiva hotela Slovan na Vranskem, ki niti ni raz- pisal referenduma in se je že na nivoju razgovorov odrekel sodelovanju v pred- videni integraciji. Se kolektiv hotela Slo- van na Vranskem zaveda dolgoročnosti posledic iz- virajočih iz take odločit- ve? Mar delavci v kolekti- vu vedo in so prepričani o tem, da je trenutna kon- junktura in relativno do- bro materialno stanje (če se temu pri nekaj milijo- nih starih dinarjev skladov lahko reče tako) lah- ko samo kratkotrajno? Ce- lotna baza sedanjega do- hodka so prehodni gostje, stacionarnih gostov je hu- dimano malo in tudi v bodoče Jih verjetno ne bo veliko več. Večino dohod- ka ustvarjata »šanki« in kuhinja ob i>ostankih av- tobusov! Saniozadovoljst- vo kolektiva izvira iz go- stilniške mentalitete, ki pa se bo (in z njo vsi načrti ter konjunktura) porušila s tistim trenutkom, ko bo stekla mimo Vranskega hitra cesta in ko avtobus- na podjetja ne bodo zain- teresirana za obstanek v tem kraju, kajti tudi potre- be za to ne bodo obstaja- le. Trenutni uspehi (vse priznanje je treba dati za- nje, kajti kolektiv jih je dosegel sam) ne smejo za- vajati delavcev v to, da ne vidijo pred sabo jutrišnje- ga dne. Še na dmgih pod- ročjih gospodarjenja, ki so manj zahtevna, ni mogoče uspešno gospodariti, ne da bi računali s temeljni- mi izhodišči perspektivne- ga razvoja, najmanj mož- no pa je to v gostinstvu in turizmu, ki sta podvr- žena mnogim tokovom, zo- per katere kolektivi, po- sebno če so majhni, ne zmorejo učinkovitih ukre- pov. Tudi Slovan jih je zmogel. S kakšno moralno pravi- co se bo v takih primerih kolektiv obračal v bodoče na občinske in.stituci.je za ustrezno pomoč, ko pa ,je v sedaujem ča.su tako av- toritativno odklonil sode- lovanje v skupnih naporih za boljši in uspešnejši ju- trišnji dan? Bo tako od- ločno kot sedaj, znal ko- lektiv reagirali tudi v pri- hodnje? Res je, vsak kolektiv ima pravico, da o svoji usodi odloča sam, res pa je tu- di, da je doslej v plavanju proti toku družbenih do- gajanj še vsakdo neusmi- ljeno omahnil. Upajmo, da bo kolektiv Slovana v svo- ji odločitvi svetla izje- ma . .. Berni Strmčnik JAVNEMU DELAVCU SPOŠTOVANI TOVARIŠ MARJAN MA ZEJ, PREDSEDNIK SVETA ZA INDU STRIJO IN GRADBENIŠTVO, PRI SKUP ŠČINI OBČINE CELJE Morda boste preseneče- ni, ker se z javnim vpraša- njem tokrat obračamo na vas, vendar nas v to silijo določeni razlogi. Preidimo kar k zadevi. Problemi razdrobljeno- sti celjske industrije, še zlasti pa kovinsko prede- lovalne, so vam in širši javnosti poznani, saj smo med drugim o tem na ši- roko (že večkrat) pisali udi v našem časniku. Na dalje je znano tudi to, da je bilo v minulih letih že veliko prizadevanj, da bi se stanje izboljšalo, ven- dar bistvenih premikov ni- smo dosegli. Verjetno so vam znani tudi razlogi, ki so čestokrat subjektivno obravnavani. O problemih povezovanja celjske indu- strije je med drugim raz- pravljala tudi že organiza. cija Zveze komunistov, ki je do problemov integra- cijskih gibanj v občini zavzela jasna in konkretna stališča. Zal tudi ta pri- zadevanja doslej niso ro- dila ustreznih rezultatov in izrečene so bile kritike na račun prenekaterih po. djetij, tudi KLIME, na vodstvu katere ste. Prepričani smo, da bo treba od besed in ugotav- ljanj preiti k dejanjem, saj je tesnejše povezovanje go- spodarskih organizacij eden bistvenih pogojev za ladaljnji uspešni razvoj celjskega gospodarstva. V zvezi s temi problemom! vas sprašujemo: Kaj je loslej na tem pomembnem področju družbenih pri- zadevanj podvzel svet, ki mu predsedujete in kak- šna so stališča do tesnej- šega povezovanja tako irne- lovanega »kovinskega kom- pleksa« v vaši delovni or- ganizaciji? Berni STRMCNIK, Celje Trgovsko podjetje na veli- ko hi malo Tehnomercator ,je v letošnjem šolskem Tetu raz- pisalo za svoje poireTiC pet- deset prostih ličnlTi mest za prodajalce. ()d tega jih je šolski center za blagovni pro- met v Celju sprejel le petin- dvajset. Za Tehnomercator je nastopil problem, kam z o- stalimi petindvajsetimi dija- ki? Tehnomercator je prob- lem odlično rešil. Z ekonom- skim šolskim centrom v Slo- venjem Gradcu je sklenil po- godbo, da bo njihov oiTiielek za prodajalce vzel na šolanje petindvajset dijakov za štiri mesece in pol v treh letih. Ostali čas med šolskim letom pa bodo na praksi v Celju. S tem, ko morajo biti v tem kraju, se bodo povečan tudi stroški za šolanje. Te bo vsaj delno kril Tehno-mercator. NOVA TROOVINA Kolektiv trgovskega in pro- izvodnega podjetja. Merx je odprl na Tomšičevem trgu v Celju novo prodajalno kruha. Gre aa izredno lep lokal, v katerem 30 oddelki za proda- jo peciva, kave in kruha. P'> leg tega vam na željo kavo tu- di zmeljejo. Z otvoritvijo nove prodajal- ne na Tomšičevem trgu so zaprli staro na Stanetovi uli- ci, poleg male kavarne, četu- di dokončna beseda o ureditvi tega lokala ni padla, se zdi, da se bo nekdanja prodajalna kruha spremenila v prodajal- no specialnih vin in alkoliol- nih pijač. Sicer pa se boio pri Mencu zavzeli, da bodo problem kmalu rešili in nov oziroma prenovljen poslovni prostor tudi kmalu odprli. MB Celle v počastitev praznika celj- ske občine, 20. julija, v spo- min na ustanovitev Prve celj- ske čete 1941. leta, bo na- slednje dni še nekaj zar.-imi- vih prireditev in proslav. Danes, v četrtek, 13. julija ob 17. uri bo na hipodromu ob Mariborski časti nastopi- la konjeniška državna repre- zer'tanca v preskokih in šol- skem programu ježe za žen- ske in pionirje. V soboto, 15. t. m. ob 16.30 uri bo atletsiko tekmovanje za memorial Ferda Skoka. V nedeljo, 16. julija ob 9. uri svečanost v domu JLA ob podelitvi domicila borcem za severno mejo 1918/19. — Ob istem času se bo začelo še kegljaško telcmovanje med Celjem, Siskom in Ravnami na kegljišču pri Ingradu ter tekmovanje v streljanju z zračno puško med ekipami Celija, Sistka, Maribora in Hrastnika na strelišču Na gričku. V četrtek, 20. julija, rja praznični dan, bo ot> 9. uri slavnostna seja celjske občdn- S!ke skupščine v kulturnem domu v Štoraih. Ehre uri za tem bo otvoritev nove valjar- ne v štorsiki železarni. Po- poldanske ure pa bodo name- njene odprt«'mu prvenstvu Celja v malem nogometoi. 4. stran NOVI TEDNIK St. 28 — 13. julija 197^ Prizora s praznovanja v Brezi. Na levi sekretar medobčinskega sveta ZKS Janez Zahrast- nik- ob njem na desni oče in mati padlega komandanta 2. bataljona VDV. Na desnem posnetku borci bataljona VDV, pripadniki enote SLO in občani med slovesnostjo. Osrednja proslava občinske- ga praznika je bila na Dan borca v Brezi, kamor so ko- lone vozil pripeljale udele- žence po novozgrajenem cest. nem odseku od Malih Brez do vrha klanca. Ta odsek ceste je prvi sad v začetku leta izglasovanega samoprispevka in je stala doslej že okoli 20 starih milijonov. V dni, ko so bile Breze par- tizanska vas, je kraj za dobro uro spet prestavila partizan- ska enota SLO, ki je skupaj z domačo borčevsko patruljo in mladinskim partizanskim oddelkom izvedla taktično va- jo zajetja močnejše izvidnice »plavih«. Med vajo so svojo vešCino pokazali tudi laški ga- silci in enote civilne zaščite. Ko se je streljanje poleglo, so na slavnostni prostor pred prenovljeno šolo prikorakali borci 2. bataljona VDV briga- de. Okoli 80 se jih je zbralo v Brezi. Za njimi so korakale borčevske patrulje in nazad- nje še enota partizanske eno- te SLO. Vse skupaj je nato obkrožila množica domačinov in občanov iz vseh krajev v občini. Med gosti so bili top. lo pozdravljeni člani delega- cije iz pobratenega Vr- bovca, mati in oče v Brezi padlega komandanta 2. VDV bataljona, predsedniki občin Šentjur, Šmarje in Sevnica in drugi. Svečanost je začel predsed- nik skupščine Miha Prosen. Za njim je navzoče pozdravil še predsednik krajevne orga. nizacije ZB, nakar je zbra- nim govoril sekretar medob- činskega sveta ZK Janez Za- hrastnik, ki je poudaril kako neizogibno je povezovati vred- note NOV z današnjimi hote- nji in napori, mogel pa je ugo- toviti tudi to, da se vendarle začenja konkretno reševanje problema kozjanske nerazvi- tosti, ki se je močno odra- žala tudi v življenju občanov Brez in njene okolice. Posebno veličasten je bil trenutek, ko je predsednik šmarske občine Beno Božiček v imenu treh kozjanskih ob- čin: šmarske, šentjurske in laške, podelil 2. bataljonu VDV brigade domicil. V kulturnem programu, ki je sledil, so sodelovali pevci in recitatorji iz osnovne šole Laško in Rimske Toplice ter laška godba na pihala. Po proslavi se je razvil ve- seli del, pri katerem so kar največ slovesa poželi kuharji enote SLO, s svojim partizan- skim golažem. Paviljonu KZ je, v duhu sedanjih razmer hitro zmanjkalo mesa za če- vapčiče in mesnih izdelkov sploh. Proti večeru je priredi- tev zmotil dež. Toda le zmo- til, ne pa zaključil. Proslave ob občinskem pra- zniku so se nadaljevale minu- lo soboto in nedeljo v Rade- čah. Tu so imeli v soboto smotro gasilske enote in opre- me ob 100-letnici gasilskega društva, zvečer pa slavnostno akademijo. Naslednji dan, v nedeljo, je jubilejno društvo, letošnji dobitnik občinske na- grade »2. julij«, imelo v go- steh mnoge gasilske organi- zacije iz bližnje in daljne okolice. Pripadniki celjske poklicne gasilske enote so množici prisotnih pokazali najsodobnejša sredstva in na- čine gašenja požarov. Brez dvoma pa je pri vsem tem bleščečem in strumnem praznovanju, tolikanj značil- nem za gasilstvo, bil najbolj pomemben trenutek, ko so radeški gasilci dobili nov ga- silski avtomobil, prepotreben za obsežen okoliš, ki ga ob- vladujejo radeški gasilci. Jure Krašovec Laško vabi Pod pokroviteljstvom laške pivovarne bo letos od petka do nedelje, od 14. do 16. juli- ja že deveta turistična prire- ditev »Pivo in cvetje«. Paše za oči, ušesa in lačna ter žejna grla bo dovolj. Oglejmo si spored s katerim turistično društvo stopa v obetavno ju- bilejno desetletnico na daleč znane in mikavne prireditve: PETEK, 14. JULIJA: S slavnostno otvoritvijo go- spodarske razstave v Domu »Dušana Poženela« in razstave laških pejsažev, v Muzejski zbirki kakor so jih naslikali in narisali laški šolarji, se bo v petek začelo. Zvečer bo- do športniki priredili po laš- kih ulicah tek z baklami. SOBOTA, la. JULIJA: V streljanju na umetne go- lobe se bodo pomerile lovske drtižine in povabljeni gostje. Prireditelji obetajo vsaj en- krat bolj razkošen ognjemet s starega gradu in mostu čez Savinjo. Kot vsako leto bodo tudi letos zapeli fantje pod oknom, ko pojdejo nekateri med njimi vasovat. NEDELJA, 16. JULIJA Po Laškem že od šeste zjut- ng ne bo miru, če pa bo sploh kaj, ko pa bo od petka do nedelje po Laškem na vo- ljo deset paviljonov s pijača- mi in jedačami, za ples pa bo skrbelo pet ansamblov na pe- tih plesiščih. Nedeljsko jutro se bo začelo z budnico. Po- tem ko bodo svatje odpeljali neveste, se bo po laški uli- cah razvila dolga povorka. Poleg svatovskega sprevoda z dvema paroma bodo sodelo- vali še: pivovarna, rudarji, hortikulturno društvo, lovci, športniki, mladina vseh vzra- sti in če bo vse po sreči, tudi folklorna skupina iz Ma- ribora. Svatovski sprevod se bo na Starem trgu moral od- kupiti fantom pri »šrangah« a ob 12 uri bosta dva para na občini nepreklicno zapečatila svoj samski stan. Svate na vrtu hotela »Savinja« čaka svatovska pojedina, no in se- veda. kljub stabilizaciji, lepa praktična darila. Vse tri dni odprte razsta- ve bo dopolnjeval še bogat srečolov, ki bo nekaterim zmaknil den^r iz žepov, dru- gim pa prinesel lepe dobitke. Za parkirišča je bojda po- skrbljeno, za prenočišča pa ne, ker kdor pride v Laško, mu ne bo do spanja. Zaspan- ci, kislice in godrnjači pa ta- ko in tako niso dobrodošli. SVEČANOSTI SAVi^UČANOV • Občani žalske občine so skozi ves minuli teden z najrazličnimi manifestacijami proslavili svoj letošnji občjnski praznik, 7. julij, v spomin na prve organizirane množične akcije proti okupatorju v Savinjski dolini. V skoraj vseh večjih krajih so bile razne prireditve in manifestacije, naj- svečanejše pa je seveda bilo v Matkah m šeščah. • Na svečani seji občinske skupščine v Šeščah, bila je v prenovljeni dvorani Zadružnega doma, so podelili le- tošnje občinske nagrade, ter sklenili da bo leta 1974 osred- nje praznovanje v Taboru. Bučanje avionskega mo- torja, ko je v nizkem naletu partizansko letalo »bombar- diralo« sovražnikove p>osto- janke v Matkah, sij raket in prvi ostri ter dolgi rafali, so naznanili začetek velike bitke za Matke, ki so bile v sobo- to zvečer v »sovražnikovih« rokah, Z vseh strani so se nad kraj zgrnili partizanski borci in predaja »sovražnika« je bilo edino izhodišče ... Ni kaj reči, toda pripadni- ki teritorialnih enot žalske občine so se minulo soijoto izkazali, kot le malokateri doslej. Celotna vaja, bila je v okviru velikega partizan- skega srečanja ob praznova- nju občinskega praznika žal- ske občine, je po taktični plati in po prizadevanju po- sameznikov še posebej, v celoti uspela. Tudi enote ci- vilne zaščite so stoodstotno opravile svojö naloge, tako, da je bil uspeh popoln, še zlasti pa naj ob tem opozo- rimo na to, da je bila mobi- lizacija enote izvedena v ča- sovno rekordnem času, kar vse izpričuje veliko borbeno pripravljenost teritorialnih enot občine 2alec. Po napadu na partizans'ke Matke je bil obsežen kulturni program, nato pa ljudsko slavje, ki ga Matke že dolgo ali pa še nikoh niso vidale. Ljudi se je trlo, veliko je bi- lo nekdanjih borcev, ki so obujali spomine, še več pa mladine, ki si je pozno v noč brusila pete ob vedrih zvokih »Veselih hmeljarjev?<, ki so godli pozno v noč. Slavje v Matkah je bilo dejansko ne- kaj posebega, doživetje, ki bo mnogim ostalo še dolgo v spominu. Takih prireditev, ki na tako neposreden in pri- zadet način obujajo tradicije na sla\'ne dni naše NOV bi prav gotovo moralo biti še več ... Komaj so se dodobra po- legli veseli zvoki iz Matk. že so budnice v vseh večjih kra- jih žalske občine v nedeljo zjutraj naznanile, da je pri- šel sklepni dan letošnjih sve- čanosti. Sešče so se blešča- le ožarjene v poletnem soncu. ko so med promenalty^ koncertom preboldske goclK na pihala prihajali v i^r^. številni gostje. V obnovljgl nem Zadružnem domu, clv^, rana je tako lepa, da bi biu v ponos tudi večjemu kraj„ kot so Sešče, je bila svečajij seja občinske skupščin^ Slavnostni govor, podeliti; nagrad, pozdravni govori legacij in gostov ter zahvaij nagrajencev. Ce k temu clo, damo še sklep, da bo pj,, hodnje leto slavje ob obči^ skem prazniku v Vinski ri, leta 1974 pa v Taboru, po, tem smo povedali pravzaprav vse, kar se je med svečano sejo dogodilo v dvorani. Eiio pa je res svečano vzdušje. Po seji je predsednik občj, ne Joško Rozman prereza] trobojni trak na dveh odse. kih in s tem simbolično o^, pri nove ceste, ki so za oi). čane šešč in okoliških vas; velika pridobitev. Po ogleminu dogodek, ko so ga pokli- cali na občino (nemško seveda) in mu povedali, da bosta s kolegom od Ka- pucinarjev v Celju prepe- ljala prve intemirance v Maribor. »Težko mi je bilo, ko sem zapuščal poslopje in odhajal po avtobus in ka- sneje z njim tja na Breg. Toda glej, nekoliko sem zamudil, pa so vse strpali v prvi avtobus in jaz sem se lahko vrnil, ne da bi moral opraviti to žalostno poslanstvo. Še danes sem tega vesel,« je zaključil pripoved ROK in napravil požirek gorke turške ka- ve, ki sva jo pila v kuhi- nji, kjer mi je pripovedo- val svojo zgodbo. . Zopet so ga poslali v Avstrijo, tokrat v Juden- burg, toda kmalu se je znašel v Ptuju. Spomladi 1945 se je priključil Tom- šičevi brigadi, kjer je do- čakal svobodo Zonet ie vozil. Najprej na Komandi mesta v Celju, nato pa zo pet avtobus. Prav tisti sta- ri Krupp je še počaka) (karoserijo so našli v Ga- berjih, motor pa v delav- nici) le popraviti ga je bilo treba in že je bil nared. Vojna je Roku pobrala sina, ki je že po enem me- secu med partizani padel, nič dobrega pa ni prine- sla tudi njemu, saj je vsa leta preživljal v stalnem strahu za svoje, v strahu ob nesigumem delu in ob upanju na boljše. Prišlo je... (Se nadaljuje) Preluknjanih zračnic včasih, spričo makadamskih cest nikoli ni manjkalo. Kdo bi vedel, kolikokrat se je Rok takole sklan.jal nad kolesi svojih avtobusov. St. 28 — 13. julija 1972 NOVI TEDNIK 5. stran ČAS HITI Ko je občinska konferen- ca SZDL Šmarje pri Jel- šah volila poslance in od- bornike, je istočasno izde- lala štiriletni program ra- zvoja kozjanskega območ- ja. Ker je program dela obširen, je treba z njim pohiteti, da bo do zaključ- ka , mandatne dobe volje- nih ljudi realiziran. Veliko se je naredilo, veliko se tudi že dela, ostajajo pa še ceste. Taka je cesta Slivni- ca — Lesično — Kozje — ■Cumrovec, kjer danes vozi z Lesičnega avtobus lju- di na delo v štore in Ce- lje. Spominjam se leta 1947, KO sem bil predsednik KLO — Lesično. Na sestanku predsednikov KLO iz vse- ga kozjanskega okoliša smo se dogovorili, da se )o delal tu odsek avtoce- ste, ki bo povezoval Lesič- no s Kumrovcem. Da ni prišlo do le gradnje so krive razmere potem ko se je vodilna garnitura iz- menjala. Moje mnenje je, da vso odgovornost za gradnjo cest prepustimo strokov- njakom. Jakob Leskovšek Lesično 63 NAŠE VPRAŠANJE — VAŠ ODGOVOR Spet se vam oglašam. Zelo sem bila vesela, ko ste objavili spis o mamici. Sedaj pa še nekaj o ru- briki »Naše vprašanje — vaš odgovor«. Lahko bi se spomnili tudi na mlajše bralce in objavili tudi laž- ja vprašanja. Saj že toli- kokrat nisem mogla po- slati odgovora! O politiki in o raznih praznikih v okoliških krajih se res nladina ne zanima veliko. Predlagam vam. da bi v tej rubriki zastavili kakšno uganko ali pa kaj podob- nega. Novi tednik mi je še ve- dno všeč Z veseljem ga prebiram Upam. da se njegova vsebina ne bo po- slabšala. Lep pozdrav od Mojce Kralj Odgovor: Potrudili se bomo, da se bo rubrika Naše vprašan.je — vaš od- govor prilagodila tudi mla,jšim bralcem, ti pa se potrudi, da boš dohitela stare,jše, kajti poznati svoj kraj in svet ,)e danes nuj- no, kajti mi si krojimo usodo sami. KDO JE ŽALOSTEN? Sem zvesta bralka No- vega tednika, ki mi je ze- lo všeč, vsakomur ga pri- poročam. Brala sem članek, ki je bil objavljen 5 maja. Kje si mati, ki je zbudil med Celjani globoko ogorčenje. Zakaj vendar, saj je dosti takih slučajev. Kaj naj re- čem jaz, ki trpim v srcu zmeraj večjo žalost, ker sem zgubila otroka, sina, ki ga ne morem pozabiti, niti tistega trenutka, ki sem ga preživela 1. okto- bra 1971 Sprašujem se, zakaj mi je sinek umrl, katerega si tako želim? Sprašujete koga bi pri- vezali v današnjem času na sramotilni kamen. Jaz vas razumem in tudi upam, da me boste vi, zato sami uganite, koga bi jaz privezala na sramo- tni kamen. Z odličnim spoštovanjem Ida Amon Ješovec, Kozje V SLOGI JE MOČ Najprej moram pohvali- ti Novi tednik. Z veseljem in zanimanjem berem vse, posebno še: MED ŠTIRI- MI OČMI, POVEST, PI- SMA BRALCEV, SOSED SOSEDU . . Vse je lepo, samo horoskop še pogre- šam. Zadnje čase še po- sebno rada berem pisma bralcev, kjer bralci veliko opisujejo težave in neza- dovoljstva v zakonu in družini. Zato bi rada opi- sala še jaz resnično zgod- bo iz neke vasi V vasi je živel kmet. Največji v vasi. Imel je že- no m tri majlme otroke. Sosedi okoli njih so imeli večja posestva, toda pov- sod je bilo več odraslih ljudi za delo pri hiši. Ona- dva sredi vasi, ki sta ime- la največje posestvo in še tri male otroke, pa sta do- bila druge ljudi za pomoč samo pri največjih delih in to spomladi, ko so ko- pali vinograd, ob žetvi in mlačvi pšenice Vsa druga dela pa sta sama opravila. Najbolj pa so se vsi so- sedje čudili, da sta bila z vsakim delom prva pri kraju. Sosedom to ni šlo v račun, zato so jih začeli spraševati Kmet se je za- dovoljno nasmehnil in de- jal: »Ja, veste, midva z ženo sva oba eno. Zjutraj se složno pomeniva kaj se bo danes delalo In kuhalo, potem pa gre ves dan vse v redu. če pridem jaz do- mov s travnika in se bliža poldne, žene pa še ni iz mlina ali trgovine, pa jaz zakurim in skuham kosi- lo. Pa tudi otroci so z menoj prav tako zadovolj- ni kot z ženo (mamo).« Iz sloge sta oba dobivala toliko moči in uspeha, tu- di zdravja m sreče, da se jima je vsa okolica čudila in spoštovala, pa tudi za- vidala. Ko bi bila sloga med za- konci v družinah, med so- sfedi, kolegi, sošolci in uči- telji, med državljani in med narodi, kako lep bi bil naš svet, kako srečni bi bili mi vsi! Zvesta bralka POSNEMAJTE! Zahvaljujem se upravite- lju tov. Prislanu, kakor tudi' učiteljicam osmega razreda osemletke na Ljub- nem, da so poslale k meni učenki JOŽICO JUVAN— OGRADNIKOVO in ROZI- KO JURČETOVO, ki sta mi celo zimo stregli in po- magali Zahvaljujem se tudi od- borniku Francu Juvanu— Ogradniku in njegovi že- ni Minki, ki mi pošiljata mleko. Vsem najlepša hva- la! L. Kerže, upokojenka ALI JE KMET GOSPOD? Direktor nekega celjske- ga podjetja se je ob prili- ki izrazil: »Za moje poj- me je na svetu največji gospod-kmet, njegovo de- lo ima vsaj nek smisel, vse drugo pa nič ne velja.« Njegovi trditvi sem opwa- rekala s pripombo, da je kmet največji revež na sve- tu, saj ga vedno kaj pri- zadene, od mraza do to- če, pa suša in povodenj, nesreča pri živini, pa bo- lezen itd. A direktor se ni dal ugnati. Jaz sem ga spom- nila še na lisice, ki imajo tudi pravico do življenja, pa srnjad in druga divja- čina, ki tudi ne seje in ne žanje, pa vendar živi in zanje mora v pretežni meri skrbeti kmet..Kmet sam pa za mnogo truda nima nobenega plačila. »Ze, že,« mi je potrdil, »a jaz če vidim eno samo cvetoče drevo mi pomeni več, kot če vidim celo Ce- lje.« Sedaj pa je meni zmanj- kalo besed in še dolgo sem v sebi premlevala ta dia- log. Spomnila sem se vr- stic, ki sem jih v tedniku prebrala: Kozjanoi so po srcu dobri ljudje, da pa ne bi bilo preveč zapušče- nih domačij, preveč osta- relih ljudi, tudi osamelih, ostajajo mnogi doma, če- tudi dostikrat v svojo ško- do. Pa bi njim, pa vsem nam, ki smo bili do zdaj zapostavljeni, v tolažbo po- vedala, da tudi tisti, ki jih imamo za srečneže, misleč, da imajo dovolj, največ- krat niti zadovoljni niso. Pa še tole: Zelja Šent- jurčanov po lokalnem av- tobusu se je izpolnila. Vsem, ki so nam to omo- gočili, prav lepa hvala. Sprevodniki na tem avto- busu so v pravem pomenu besede — ljudje. Oroš Urška Vrbno 47 Šentjur pri Celju MOŽJE Najprej maja ocena za Novi tednik: odlično. Že- lim vsem v uredništvu, da bi ga še dolgo tako lepo urejali vam vsem v vese- lje. Rad bi se pridružil pi- sanju o izkoriščevanju v zaüonu, K.ei ait zrnu moti mnenje, kako naj bi žen- ske ravnale z možmi in Jih prevzgajale. Kakor da smo moški kakšni otroci! Kot moški sem zaradi ta- kega pisanja užaljen. Ne rečem, da tisto m res, kar je napisala bralka iz Brez, toda takšen moški je ne- zrela osebnost in vsako dekle veliko tvega, če se poroči s takim ali če je to storila samo zato, da bi ga prevzgojila. Za njo je prava škoda, da ni po- stala vzgojiteljica v kakš- ni poboljševalnici, ko ji to gre tako »od rok«. Prav gotovo je zaželeno, da se poročajo ljudje, ki so zreli za zakon. Tako bo manj trpljenja in raz- vez. Seveda dam prav že- nam, ki se pritožujejo, ker morajo same gospodinjiti in vzgajati otroke Jaz sem že kot fant vedel, da bom moral tudi doma delati po službi, čeprav se bom poročil. To pa zato, ker si nisem izbral takega pokli- ca, da bi veliko zaslužil in mora zaslužiti tudi že- na. Torej bi bilo nepošte- no, če bi žena sama go- spodinjila, jaz pa bi le- naril. Saj jo imam ven- dar rad in nočem, da bi bila moja sužnja. Sicer je res, da v glavnem žena kuha in da ji jaz le po- magam, a če je treba, skuham tudi sam. Gosfkd- dinjstvo pa ni le kuha- nje in pomivanje posode, ampak je doma še veliko raznih opravil in midva z ženo oba pridno delava okrog štiri ure dnevno, da imava lep dom. Če bi de- lala sama, res ne bi bila nič prosta. Vem, da je malo takih mož kot sem jaz, saj me imajo mnogi za copato, toda zakaj naj bi bil co- pata, če delam zase in za svojo družino in če ena- ko dela tudi žena. Seveda ne bi bilo prav, če bi de- lal sam in bi žena lenari- la. Torej nič izkoriščanja v zakonu, tako je prav. Zato je primer, ki ga je opisala bralka T. Š., vre- den vse graje. In če mož ni dovolj odločen, da bi naredil red, bi res morala pomagati ja\most. Zato bi javnost morala več skrbi posvečati tem problemom in je A. K. dala zanimiv predlog, ki bi ga bilo vre- dno uresničiti. Bolj srečen človek v za- konu je tudi boljši delavec in boljši državljan. Bralec iz Laškega DOBROHOTNA KRITIKA Malo sem si ogledal svoj okoliš, da bi videl, kaj je novega. Takoj sem opazil, da se okoli samopostrežne restavracije asfaltira nov pas, na nas ljudi pa ni nih- če pomislil. Zakaj? Okoli samopostrežne re- stavracije je parkirni pro- stor za težka vozila. Pre- pričan sem, da krajevna skupnost Gaberje prejema lep denar od teh vozil. Od vsega prostora je za nas ljudi ostalo 50 kvadrat- nih metrov neasfaltiranega prostora. Tu se pa konča /sa dobra volja ljudi, ki stanujemo tod okoli! Arnšek Franc Mariborska 54/a VPRAŠANJE KRAJEVNI SKUPNOSTI DOLGO POLJE Prime Peter sem, stanu- joč v Celju, Dečkova cesta 42, in se v imenu očeta Alojza Primca, kot njegov naslednik obračam v zve- zi s plačevanjem davka od stanovanjske hiše na gor- nji naslov s prošnjo, da mi ■ pojasni z ozirom na ome- njeno zadevo nekaj stvari. Za pojasnile v čem je stvar, navajam sledeče: Davčna uprava občine Celje je z dne 31. 12. 1971 izdala odločbo številka 422A-313/71-4, s katero je zavrnila prošnjo pokojne- ga očeta za izredni odpis davka od stavbe. V odloč- bi je navedeno, da je pri- stojna komisija v sodelo- vanju s Krajevno skup- nostjo Dolgo polje pregle- dala primer na mestu sa- mem. Nadalje je citirano, da se davek ne odpiše, ker stanujem v isti hiši tudi jaz, ki sem kot nje- gov sin ravno tako dolžan skrbeti za obveznosti do družbe. Tega ne oporekam in sem pripravljen porav- nati obveznosti v dc^led- nem času, postavljam pa dvoje vprašanj. 1. Ne razumem namreč, da osebno ali preko očeta nisem izvedel, da si je stanovanjsko hišo ogledala kakšna komisija v letu 1971. če je resnično bila, I>otem je bil ta ogled izve- den na enostranski način. Hočem izvedeti, kdo je bU kot član KS Dolgo polje prisoten v tej komisiji. Morda mene ali očeta osebno pozna in ni hotel potrkati na vrata in pove- dati, zakaj je prišel. Sem mnenja, da uradna komi- sija ne bi smela kar iz ceste ocenjevati stanja dru- žinskih članov. To, da je komisija ugotovila, da sta- nujem tudi jaz tam kjer oče, bi lahko brez ogleda opravila davčna uprava iz dokumentacije, ki jo ima o meni. 2. Člani komisije so ugo- tovili samo eno stran res- nice, to je dolžnost plače- vanja obveznosti, ni pa se jim zdelo vredno ugotovi- ti v kakšnih stanovanjskih razmerah živi naša druži- na. Torej »uradne komisi- je« niso zanimale resnič- ne stanovanjske razmere, v katerih je živel oče. če tega namenoma niso hote- li navesti, bom to navedel jaz. Kljub temu, da je bil lastnik stanovanjske hiše, si ni mogel izbojevati pra- vice do večjega stanova- nja, to je do svojega last- nega prostora. Živeti in umreti je moral v stano- vanjski stiski, saj je imel prostor za nočni počitek v kuhinji, ki je funkcionalno čisto nekaj drugega kot spahiica. Pri tem sem bil prizadet tudi jaz z ženo. V hiši stanujeta tudi dva najemnika že vrsto let, to- da ne PK) želji očeta tem- več po dekretu takratne stanovanjske uprave. Se- daj jih zaradi zaščite za- kona ne moremo postaviti na cesto. Oba sta že za- prosila za drugo stanova- nje, pa se rešitev vleče po polževo v nedogled. Sem mnenja, da, če sem dol- žan poravnati obveznosti do družbe, lahko zahtevam tudi primerne stanovanj- ske razmere. Mislim, da sem v lastni očetovi hiši upravičen do dvosobnega stanovanja. Prime Peter Celje FRANC GUBENŠEK Ob 50-!etnici gimnazijske mature Po vrnitvi z novoletnih počitnic (v začetku janu- arja 1919) so se slovenski dijaki V.—VIII. razreda temu uprli in so 3. janu- arja demonstrativno zapu- stili ob 8 uri poslopje nemške gimnazije in od- korakali (seveda s primer- nim glasnim vzklikanjem: »Hočemo slovensko gim- nazijo!«) 'po glavnih uli- cah pred poslopje nižje slovenske gimnazije poleg vojašnice na današnjem Muzejskem trgu. Posebna skupina je od- šla v profesorsko zborni- co k vodji Emilijanu Lile- ku in mu povedala, da ho- čejo slovensko gimnazijo m da se na nemško gim- nazijo več ne vrnejo. Ob- ljubljeno jim je bilo, da bo vse storjeno, da pride do ustanovitve slovenske višje gimnazije, zaradi če- sar naj se vrnejo nazaj k pouku. Tega niso hoteli storiti, marveč so skleni- li, da toliko časa ne bodo obiskovali pouka, dokler, ne pridejo slovenski pro- fesorji. Ta nastop višješolcev je bil učinkovit. Vlada v Lju- bljani je hitro ukrepala in po dveh ali treh dneh so že prišli prvi profesorji iz Ljubljane. Začel se je po- uk v poslopju nemške gi- mnazije, m sicer tako, da smo imeli Slovenci pouk dopoldne, Nemci pa po- poldne. Iz Ljubljane je med prvimi prišel profe- sot-Evgen Jarc in začel s poučevanjem grščine. Precej prve dni so iz Ljubljane prišedši profe- sorji naleteli na nekaj, če- mur se niso mogli načudi- ti, namreč, da se je slo- venskim dijakom sloven- ščina pri nekaterih pred- metih zatikala (matemati- ka, grščina, zgodovina, pri- rodoslovje). Vendar so kmalu uvideli, da drugače biti ne more, saj so dijaki zlasti zadnjih razredov (VII. in VIII.) imeh v teh predmetih za seboj po- uk po 5—6, da celo 8 šol- skih let samo v nemščini. Dijaki prvošolčki, ki so prihajali v Celje, so bili iz najrazličnejših slojev. Mno- go je bilo med njimi ta- kih, ki niso imeli gmotnih pogojev za življenje v me- stu Pred I. svetovno vojno je stanovanje s hrano sta- lo od 25 do 35 do 45, tudi 50 kron (zajtrk, kosilo^ ve- čerja, postelja s perilom m pranje). Za starše z več otroikii, pa majhnimi dohodki, je to bilo hudo breme, prehudo. Tega so se celjski rodoljubi, pa tudi okoliški, dobro zave- dah. Zatcr je jx) njihovi zaslugi delovala na gimna- siji »Dijaška kuhinja«, ra- zen tega pa tudi podporno društvo za uboge učence, ki je skrbelo za obleke in obutev. Do Konca šolskega leta 1918/19 je imela Dijaška kuhinja svoje prostore v I. nadstropju na dvorišču Narodnega doma. Njen vodja je bil profesor Josip Kožuh. Takratni 12—15— 16-letni dijaoki nismo znali prav ceniti njegovega ne- sebičnega in požrtvovalne- ga dela za naš telesni do- brobit. V začetku šolske- ga leta je prihajal med nemirno mladino in vse urejal: mnogokaj je bilo potrebno, da se je novo- došla mladina priučila re- du. Po 4 do 5-umem sede- nju (ura je takrat trajala 55 minut) so se od gimna- zijskega poslopja do Na- rodnega doma mladinci že toliko razgibali, da so pri- drveli po stopnicah s tru- ščem in vriščem vdrli v obednico in se razvrščali okrog miiz. Profesor Kožuh je s svo- jo blagostjo znal "v krat- kem doseči, da se je ta mladina pomirila in poslu- šala njegova opominjanja, v katera je zmesil kar 4 jezike: v slovenščino in nemščino so se prepletali izreki iz latinščine in grščine, pa še celo iz ita- lijanščine. Znal je tako prikupno pripovedovati (t. j. miriti), da smo ga poslušali zavzeto. Če je med prerivanjem in suvanjem po stopnicah dobil kak prvošolček ne- koliko krepkejši sunek tja med rebra, da je zajokal, je prof. Kožuh posvarU in grajal prerazborite, trpeče in solze prelivajoče pa krrialu spravil v dobro vo- ljo, ko je citiral Goetheje- ve verze: (Se nadaljuje) 6. stran NOVI TEDNIK St. 28 — 13. julija 197^ Krajevna skupnost Topolšica UBADANJE S KOMUNALO Topolšica je majhen, ven- dar zelo zinan kraj po zdra vilišču. Tu deluje tudi kra- jevn.a skupnost, o katere te- žavah je povedal predsednik skupnosti ANTON POL.1AN- äEK, uslužbenec v upravi bolnišnice. Največ v tem kraju .se ulsa- dajo s komunalnimi proble- mi. Želijo, da bi napeliaU vo- dovdd do slednje hiše v bliž- njem hribu Lomu, kjer je za sedaj brez v(xie še 45 gospo- dinjstev. Nekaj denarja bo šlo iz .samoprispevka, mnogo pa bodo morali bodoči porab- niki žrtvovati tudi sami. Vo- dovod bi radi napeljali še v Lajše, kjer je trenutno brez vode 25 hiš. Tudi tu bo mo- rala denarno ■ pomagali občin- .ska skupščina, ker krajevna skupnost s svojimi siedstvi ni sposobna kriti stroškov in- vesticije. Delno. končana je cesta čez Lom iz Zavodnje do šetflor- jana. Tudi tu bodo potrebna še precejšnja sredstva, da bodo lahko opravili vse po- trebne posipe na cestišču. V štirih letih .gradnje so vaSča- ni, stanujoči ob tej cesti op- ravili okoli 20.000 pro.?iovolj- nih ur, kar pa položaja ne rešuje, ker je treba prevoze in material v.seeno plučati. Na popravilo čaka še pcxl ružnica .šoštanjske šole. Na- men imajo napeljati central- no kurjavo in urediti vrtec, ki je v spodnjih prostorih. Pred kratkim so končali z gradnjo šolskega igrišča, a- sfaltirali pa so cesto üo šole. Za ostala dela čakajo na de- lež iz samoprispevka. . Poleg komunalnih. ima,io še osem socialnih problemov, katerih podpore so napram današnjim cenam premajhne. V načrtu imajo izpradnjo .smučarske vlečnice za mlade, da bi se v zimskem času čim bolj zabavali na snegu. To .so načrti in želje, prav gotovo pa bi uresn^ičili še več nalog, če bi imela tudi kra- jevna skupnost la.stna sred- stva. žal, v Topolšici ni no- benega podjetja, da hi kra- jevno skupnost podpiralo. Boris Mlinar Predsednik kra.K'vne skup- nosti Topolšica Anton Po- l,janšek HUMANOST ŠTORSKIH UČITELJEV t)a 10. do 20. jimi.ja letos je bilo čliiiioin ZK llnisliiik oinojtočeiiu letovanje na Kabu. •Med mno.nimi fiianieniloslnu in naravnimi lepotami otoka smo si želeli ogledati tudi po- kopali.šče la-šističnega nasilja na Uabu. — Po vet kot dve- umi hoji smo dos|)eli popolno- ma izmučeni na cilj. C:esta je namreč makadamska, prašna. izvedeli snut, da tudi nazaj grede ne liomo imeli prevoia. K srwi pa smo se srečali s skupino otrok 4. raz. osn. šole iz Jstor, ki so imeli na.jet svoj avtobus. >odili so .jih tovariši učitelji; Sonja Ocvirk. Jožica (iorjup, Štefka 1'lauk, Vertier Kristan. V imenu vseh nas .se jim želim javno zahvaliti, saj so na-s nadvse prijazno sprejeli medse in nas — brezplačno — prejK'ljali v me.sto. Ne veni, kako bi se sicer ta dan za nas iztekel. Vsi smo čutili grozote vojne, .sama sem preživela IJ-I mese- cev v zlogla-snem taborišču .\uswitsch. zalo smo bili kljub vsem naporom zadovoljni, da smo lahko z obiskom izkazali spoštovanje žrtvam na llabu. IVAN V SUN ! A. Dol pri Hrastniku, (iore SREČANJE SAVINJSKIH ČEBELARJEV Čebelarsko društvo Ža- lec, v katerega je vključe. nih 10 čebelarsklii čtružin iz vse Savinjske doline bo v nedeljo priredilo na let- nem gledališču Limberg v Grižah drugo srečanje sa- vinjskih čebelarjev. Prire- ditev je v sklopu občin- skega praznika in je bila zaradi slabega vremena 2. t. m. preložena. Ob tej priliki bodo slovenski^, če- oelarji proslavili 180-let- nico, ko je bila napisana prva slovenska čebelarska knjiga, ki jo je napisal župnik Janez Goličnik, ter 36 spomnili tudi pisatelja Ivana Kristana, ki je ob nnogih priložnostih opiso. val naravo in napisal mno- koristnega za čebelarje. T. TAVČAR VELENJSKE MARGINALUE Zaradi reorganizacije ob- činske uprave ter reelekcije v njej je skupščina občine Ve- lenje razpisala delovna mesta štirih načelnikov: za gospo- darstvo, za občo upravo in družbene služl>e, za narodno obrambo in za finance. Po razpravi in sklepanjih na dveh zadnjih sejah, so se odločili le za zasedbo dveh mest, vtem ko bodo za pre- ostali objavili ponoven raz- pis. Tako ni bilo nobenih za- držkov za imenovanje dipl, inž. Rudija Hudovernika za načelnika oddelka za gosixv darstvo ter Viktorja Mazeja za načelnika oddelka za na- rodno obrambo. Pri imeno- vanju načelnika oddelka za občo upravo in družbene služ- be se je zataknilo že na pred- zadnji seji. Za to mesto ko bili štirje kandidati: Maks Podlesnik, Martin Tovornik, Edvard Krajnc in Mihm Šterban. Kot so sporočili na zadnji seji občinske skupšči- ne, so se vsi štirje odp-ne- dali kandidaturi in tako bo ponoven razpis odprl vnovič- no razpravo in odločanje o zasedbi tega odgovornega me- sta v občinski upravi. Glede na to, da edini kan- didat ni izpolnjeval vseh po- gojev, se je skupščina odlo- čila tudi za ponoven razpis delovnega mesta načelnika oddelka za finance. Velenjska občinska skup- ščina je sprejela domicil nad občinskim društvom borcev za severno mejo 1,918/19. Gre za organizacijo, ki ima 47 članov; vsi so stari nad se- demdeset let. Kot kaže ima davčna upra- va precejšnje težave pri evi- dentiranju osebnega dohodka občanov, zlasti pa pri tistih, ki so zaslužili toliko, da bi od tega dohodka morali prispe- vati v občinski proračun. Ta- ko je morala uprava napisati nad tisoč ' ponovnih pozivov za prijavo osebnega dohod- ka. Najprej kratka primerjava: v približno triletnem delu je imela celjska občinska skup- ščina 44, velenjska pa 19 skupnih sej. Kaže, da se tu- di v Velenju obetajo novi ča- si. Odborniki so namreč- sprejeli pobudo, da bi bile seje bolj pogoste, zato pa s krajšimi dnevnimi redi. Predstavniki sindikatov so obvestili javnost da je za zad- njimi podražitvami očitno kr- šena dogovorjena politika cen in da bodo zato najbrž zahtevali v zvezni skupščini razpravo o tem-ali smo pre- koračili predvidenih dobrih 5 odstotkov podražitev za le- tošnje leto ali ne. Samo za- radi tega vprašanja po našem mnenju razprava ni potreb- na, ker lahko že sedaj reče- mo, da začrtani okviri pod- ražitev ne bodo obveljali. To smo zapisali že pred zadnjim zvišanjem cen, ki zajema 25 tisoč raznih artiklov in skup- no 13 odstotkov vseh cen na našem trgu. Bistveno se nam zdi drugo vprašanje. Ali bodo te pod- ražitve dejansko pripomogle k uskladitvi cen in odpravi- le nepravilnosti, ki so vrsto let povzročale -težave celim vejam gospodarstva ali pa bodo omogočile le dvig cen, ne da bi odpravili strukturna neskladja. V bistvu zadnja podraži- tev pomeni, da je tudi zvezna vlada sprevidela, da zamrz- njene cene ne morejo trajati v nedogled in je popustila pred vrsto močnih, vendarle v glavnem upravičenih pri- tiskov proizvajalcev. Ledena doba cen formalno sicer še ni za nami, vendar pa smo na poti k usklajevanju cen in tu moramo pokazati največjo mero razuma, posluha eko- konomske, argumente in za primerjavo s položajem na svetovnem tržišču. Le tako bo dosedanje že predolgo za- mrznjenje dalo zaželeni uči- nek. Vendar je v gospo- darstvu čutiti bojazen, da v tem času, ko smo ob zamr- znjenih cenah diskvalificira- li delovanje trga, nismo pri- pravili vsega, kar bi morali', da bi gospodarski razvoj bolj stabilno potekal. In še nekaj. Tudi ob zad- nji podražitvi se je pokazalo, da naše gospodarstvo še zdaleč ne more računati s trajnejšimi zagotovljenimi po- goji poslovanja. Res je, da to pot spremembe cen in dovoljeno zvišanje za najvaž- nejše panoge naše proizvod- nje gospodarstvu ni v ško- do. Prav tako pa je res; da povsem drugačni — čeprav bodo pogoji za poslovanje to pot izjemoma ugodnejši — kot je vlada napovedova- la v začetku leta. Vsekakor zadnja podraži- tev ne bi smela izzveneti kot polom neke politike, ki je za- prisegla, da smejo cene letos narasti samo za 5 odstotkov in da je teh 5 odstotkov ak- siom, ki mora upoštevati vse gospodarstvo. Prav tako pa ne bi smeli dovoliti, da bi sledila v naslednjih nekaj mesecih prava poplava pod- ražitev, ki nam lahko ogro- zi stabilnost merila vredno- sti — dinarja, ki mora biti čimbolj zanesljiva. J. KRAŠOVEC IVAN NOVAK Ni šoštanjčam, ki bi ne poznal domačina, ki se že vrsto let ukvarja z nabi- ranjem zdravilnih zelišč^ saj je zdravljenje z doma- čimi rožami močno pri- ljubljeno. šoštanjski zeliščar je Ivan Novak. Njegovo skromno stano- vanje je v častitljivi obo- kani starf stavbi na Glav- nem trgu. v mali kuhinji so na policah različne knjige o zdravilnih zeli- ščih in domačem zdravil- stvu. Na sosedovi garaži, ki ima ramo streho, pa je v različnih zabojih veliko zelišč. Tam se sušijo. Ko sem ga pobaral, ka- ko in kaj, ni hotel veliko govoriti. Pač pa je poka- zal sveženj pisem, v kate- rih se mu ljudje iz domo- vine in tujine zahvaljujejo za pomoč. Za preparat »lipami, ki daje že po nekajdnevni uporabi rjavim zobem po- novno belino in svežino, je dobil veliko naročil, zlasti iz tujine. Celo v Združe- nih državah Amerike se zdravnik dr. Hercog zani- ma za večje količine. Ve- liko naročil zanj pa pri- haja tudi iz Avstrije, Nem- čije, švedske ... Sicer pa je Ivan Novak povedal, da dobi včasih tudi pO 50 pisem na dan in celo več. Na hitrico sčm prebral nekaj pisem, v katerih se mu ljudje zahvaljujejo za pomoč in nasvete. Ko pa sem ga vprašal, kako je z nabiranjem zdravilnih zelišč, je dejal, da je to precej zamuden posel, saj mora po različ- ne zdravilne rože v odda- ljene hribovske predele. Za lipovo oglje pa ima ce- lo svojega oglarja. • V glavnem pripravlja ze- lišča za razne čaje proti kašlju, boleznim ledvic, nespečnosti, živčnosti in drugim nevšečnostim da- našnjega časa. VIKTOR KOJC PEŠ NA DOBRNO Pogled iz osrčja razvahn Kač,jega gradu na prehojeno pot... četudi najbolj zagrizenim peš- cem pešačenje iz C:elja na Dobrno ni problem, predlagamo naslednji izlet: Z avtobusom do Vinske gore (.Šentjanž pri Velenju). Od tu se napotimo po lepi ožji cesti mimo vetje poslovne hiše. v kateri do- mujeta poslovalnica KR.\ in kra- jevni urad Vinska gora. pred njo pa stoji spomenik bnr"cni Tomši- čeve, šercerjeve in Bračičeve bri- gade. Cesta, oh kateri raste ali pa že sto,ji vrsta novih hišic in hiš, se kaj kmalu vzpne na preval s kape- lico, na drugo stran pa previsi v vas Prelska. Ista cesta nas pri- pel.je v vas Crnovo, Pred hišno številko 1. s stoletno lipo, se ce- sta drugič dvigne; z nasledn.je tret- je vzpetinlce, v levo pa se nam že iiiidi pogled na razvaline Kač- ,)ega gradu. S tret|ega prevala prispemo v Lokovino, pri št. 27 zavijemo levo navzgor, pot nas kar sama privede pod razvaline. Razpadajoči ostanek nekdanjri la-stništva .laneza .Matije (iačnik je poimenovan po kačah U- po sredno, tako kaže, ker je nemški govorečim gospodarjem lažje šli z jezika »Kačnik« kot pa Oačnit Razvaline kot razvaline! Todai klopce pod njimi ,je lep razgled i dolino, na vhod v Dobrno, na Noi grad, proti severu na Paški Km jak. desno od n.je.ga, bolj v o/adji na Vitanjsko Pohorje, proti vzl» du pa na Konjiško goro in naimj Izreden razgled .je tudi iz osrčj razvalin; na prehojeno jiot, tj do velenjskega gradu . . . Do Kačjega gradu po opisa poti. počasi in s postanki. Je ur in pol, a spust v dobrnsko zdn vilišče ne zahteva več kot pol uri ce: skozi Lokovino navzdol « novo cesto na pot ob robu .gozdj To pa je že zdraviliška hosta i po njenih shojenih, parkovnih p» teh ni več vpra.šanje priti ilo zdi viliškega hotela — na zaslužen okreiičilo. tt Pravi turisti ne obiščejo le znanih letovišč, ampak tudi manj znane kraje. No, in za te ljudi je Obsotelje pravi raj. Prav tu še lahko ob večerih slišiš fante, ki pojo stare ljudske pesmi in tu se lahko osvežiš s pravo vinsko kap- ljico." In res je v Obsotelju za vsakogar nekaj. Sem pri- hajajo in tu je pravi 'raj za ribiče, lovce in tudi za tiste, ki si iščejo zdravja ob šte- vilnih izvirih termalnih v^xl. Kot da v te kraje še ni pro drla industrijska doba! Ce bi se odpraviH na izlet z avtom, bi se najprej usta- vili v Šmarju pri Jelšah. V trgu bi se najprej zadržali pri hiši, v kateri jč za časa svo- jega župnikovanja v Šmarju prebival naš največji epski {jesnik Anton Aškerc. Na hi- ši je "tudi spominska plošča. V bližini je tudi spomenik padlih borcev NOV. Največja znamenitost v Šmarju je ro- marska cerkev sv. Roka, ki jo je poslikal slikar Lerciiin- ger iz Rogatca. Med baročni- mi cerkvami na Slovenskem je cerkev sv. Roka med naj- lepšimi. Od Šmarja do Atomskih toplic ni daleč. Ker je o teh bilo že toliko napisanega, ji ne bi posebej opisoval. Zv pa bi raje opisal najstarej« lekarno v Evropi, v Olimje' pri Podčetrtku. Nahaja sej starem olimskem gradu. Sa ne lekarne so bogato posiliti ne. Na njih lahko vidid portrete prvih zdravnikcj sv. Kozma in Damijana i kako so v tistem ča..su vi pravljali zdravila. Iz Podčetrtka lahko pot n» daljujemo proti Kozjem ^ pa proti Bistrici ob Sotli.' Kozjem je eden najlepš» spomenikov NOV, ki je cle! kiparja Batiča. Nad Bist;'it ob Sotli pa je cerkev Sve- gore. Nedaleč od TCozjega » pa od Bistrice je Kumrovf rojstni kraj maršala Tita. f si med drugim lahko ogle'J mo tudi maršalovo roj-st® hišo in Avgustinčičev kip t" Tita. Obsotelje nam nuti stot^ možnosti za izlete, če pa ' smo ravno razpoloženi ' oglede kulturno-zgodovinsH znamenitosti, si lahko ob - tli postavimo šotor in pos'' simo z ribolovom, če seveda imeli srečo. B. JER.^^NŽ St. 28 — 13. julija 1972 NOVI TEDNIK 7. stran prednje šolstvo Med manj prijetnimi dnevi f srednji šoli so dnem vpiso- vanja. Tako so potožili ravna- telji srednjih šol na skupm seji sveta za šolstvo skupščine občine Celje in aktiva ravna- teljev srednjih ^ol. Na eni strani velik interes mladine, jci z zmanjšanjem osipa ved- no bolj pritiska na že dalj ča- sa prenapolnjene šole, na dru- gi strani pa prizadevanje šol, ia bi omogočila čimveč mla- dim nadaljevati šolanje v iz- branem poklicu. Oboje ne gre p popolnosti skujyaj. Rezultat so raznovrstni pritiski, celo grožnje tistih, ki tudi letos ne bodo mogli nadaljevati šola- nja na šoli, ki so si jo izbrali, po ocenah je najhuje na Eko- nomskem šolskem centru, kjer so kljub temu, da so z združevanjem ostalih razre- dov uspeli pridobiti še en raz- red, še vedno morali odkloni- ti 58 kandidatov Nekoliko boljša je situacija v ostalih i-letnih srednjih šolah v Celju, saj ima gimnazija, ki je po- večala vpis za en razred, in pedagoški šolski center, ki bo vpisal 2 oddelka več. kakor so planirali, na razpolago še ne- kaj prostih mest. Nekoliko nest je še na tehniški srednji šok strojne smeri, medtem ko je gradbenikov že preveč. Trenutno je manj težavna situacija v poklicnih šolah, razen v šoli za prodajalce, ki mora tudi letos odkloniti 50"« otrok, ki bi jih želela trgov- ska podjetja izšolati. Ostale poklicne šole še niso zaklju- čile vpisa in imajo še dovolj prostih mest. Na seji so opozorili, da je interes tudi za te šole velik, da do zasedbe ni prišlo zato. ker delovne organizacije v teh dneh opravljajo selekcijo kandidatov. Na seji so ugodno ocenili letošnjo novost pri vpisova- nju. to je tako imenovani pre- liminarni vpis, ko so se učen- ci. ki zaključujejo 8. razred osnovne šole, že pred vpisom opredeljevali za šolo in vrsto šolanja. To je pravočasno spodbudilo otroke in starše k izbiri, šolam pa je omogočilo kvalitetnejše kriterije za iz- biro pri vpisu. Zato bo po- trebno to prakso D prihod- nje ohraniti in izpopolniti. Delne težave so nastale zara- di tega, ker so nekateri pred- hödni vpis smatrali kot do- končnega, kar bo pri zaklju- čevanju spisa lahko povzroči- lo določene težave. V nadaljevanju seje je svet potrdil zaključno poročilo li- kvidacijske komisije šolske kuhinje pri II. osnovni šoli in ^dai soglasje za oddelek os- novne šole odraslih pri IV. Osnovni šoli. Razprava o re- gionalnem razvoju šolstva ° štipendiranju je bila prelo- ^^ria na naslednjo sejo. M. PIPAN Savinov salon v Žalcu Pred dnevi so v zalcu, ob številnih manifestacijah in kulturnih prireditvah za ob- činski praznik, odprli Savi- nov salon. Ob tej priložnot>ti smo obiskali akademsko sli- karko Jelico 2uža, članico od- bora, ki bo skrbel za pro- gramsko usmeritev likovnega salona. O novi kulturni insti- tuciji nam je dejala: »Savinov salon je za naše mlado mesto velika pridobi- tev, ki bo prav gotovo pri- vabila obiskovalce oudi iz druigih krajev. Prenovljena rojstna hiša Rista Savina upravičeno nudi svoje prosto- re novemu likovnemu salonu, saj je bil Friderik širca ve- lik ljubitelj likovne umetno- sti. Tako bodo prišli na svoj račun ljubitelji likovnih ume- tnin, obenem pa se bodo v njem lahko izobraževali mla- di, ki jim je ta svet še ne- znan. V Zalcu se dobro zave- damo, da smo na likovnem področju komaj zaorali v le- dino, zato bodo prve razsta- ve iz starejših obdobij, saj moramo gledalce postopoma uvajati v poznavanje te umet- niške zvrsti. Zanimanje za prva razstavljena dela je ve- liko, čeprav vsak dan ni stro- kovnega vodst^i-a po razstavi. Organizirani kolektivni obi- ski bi to omogočali, bolj za- dovoljni pa bi bili tudi obi- skovalci, saj bi ustrezna po- jasnila mnogo pripomogla k popolnejšemu umetniškemu doživetju. Z novim likovnim salonom se nam nudi resnič- na priložnost, da vzgojimo in si pridobimo lastno likovno publiko, s tem pa bi bilo uresničeno tudi kulturno po- slanstvo Savinovega razstav- nega prostora«. Čas bo prinesel svoje, ven- dar upamo, da se bodo na- črti in želje slikarke Jeiice žuža uresničile, s tem pa bi se dvignila tudi ugled in kul- turna raven mesta samega. MILOJKA VOVK Predsednik Izvršnega odbora žalsCie Kulturne skupnosti Jože Verstovšek govori o pomeni pridobitve Savinovega razstav- nega salona, spominske sobe, hmeljarskega in gasilskega muzeja. Glasbena šola Lufcn e v stropu v celjski glasbeni šoli so instrumenti utihnili, so pač počitnice. Glavno besedo ima- jo v tem "času elektrikarji, ki odstranjujejo staro in ureja- jo novo eleStrično napeljavo. Pri delih v drugem nadstrop- ju pa so ugotovili, da hišo močno načenja zob časa. Njena starost je res častitlji- va. Toda, vendar, razipoke in luknje v stropu so takšne, da se nehote pojavi vprašanje — kako dolgo še? Odločitev bodo imeli stiro- hcvr.jaM navzli'- temu pa ta »najdba«, niti ni presenetlji- va, napoveduje, da bo treba oživiti staro misel o ureditvi novih prostorov za glasbeno šolo. V okviru prireditev Ljubljanskega festivala je tudi Celje obiskala skupina mladih ameriških balet- nikov iz Kalifornije iz Sonoma State Collegea. Na- stop so imeli v Slovenskem ljudskem gledališču, kjer pa ni manjkalo obiskovalcev, če upoštevamo še letni čas, ko navadno nihče več ne zahaja v gleda- lišče. Mladi privrženci sodobnega baleta so med drugim izvajali tudi dela Varese, Ravela in Pende- reckega. Slika prikazuje prizor iz dela avtorja Mil- hauda. Foto: D. Mödved »Ljubezni je treba gorke in sočutne, ki je ne more zatemniti nobena žalost.« (Cankar) — Končano je snemanje srednjemetražnega igranega barvnega filma »Križ na gori« po povesti Ivana Cankarja — Film je posnel Kino klub Emo iz Celja, vodja David Valentin — Film je režiral in scenarij pripravil Stanko Jost — Sodelovalo je osem poklicnih igralcev celjskega gledališča in 20 domačinov — Film je bil posnet v šestih dneh — Vsi notranji in zunanji posnetki so bili narejeni v vasi Zibika »Sam ne vem, kako je bi- lo! Nič drugega, nego, da ni- sem vedel natanko, kaj bi počel, kaj jedel, kaj pil, kje bi ležal, in da se nisem nosil kakor angleški kralj. Tako se godi tisočerim, in če bi se vsd utapljali, bi se kmalu za- jezile vse vode sveta. Ljube- zni je treba, gorke in sočut- ne, ki je ne more zatemni- ti nobena žalost.« (Cankar) Če začnem svoje razmišlja- nje o filmu, so besede, ki so vzete iz C-ankarjeve povesti Križ na gori za moti o prav primerne. In prav gotovo ne slučajne. Povest Križ na gori sem se odločil prenesti na fihm?ki trak prav zaradi njih. Jezikoslovci so si edini, da je to najbolj oziroma edina Cankarjeva optimistična po- vest. /di ni prišla tako ne- nadoma, kakor posije sonce skozi grde, deževne oblake in posuši blato na kolovozu, ki pelje skozi življenje? Vsakemu se zgodi, da pade od časa do časa tudi v tisto posodo, v kateri ni samo črna barva, marveč tudi rdeča in rumena in modra — kakor pomladno nebo. Vsakomur se zgodi, da bi s svojim obupom in m-i- lodušjem hotel zajeziti kate- rokoli reko in — kljub vsemu je zdravilo tudi za tn. Zato sem rekel, da nisem vzel povesti kar slučajno t roke. Saj mi boste dovolili, da vam povem, da sem ne- nadcsm^ padel v tisto posodo z lepimi živimi banjami.« (Stanko Jost) Zasanjana pokrajina koz- janskih gričev, pokrita z le- hami vinogradov, va.sica Zi- bika pa je svoje domačijice raztrosila tam okoli, je že dnago leto nudila //it'^<'"i.šče ustvarjalcu filma »Križ na gori« domačinu Stanku -Tostu. S svojo entuziastično skupi- no, ki se ni vprašala, ali po trudapolni sezoni v celjskem teatru, še zmore velik napor filmskega snemanja, se je po dolgih pripravah in temelji tem študiju, lotil hvaležne te- me v okolju, ki odstopa od Cankarjeve zamisli. Namesto temačne globale si je v duhu Cankarjevega Ttfeta izbral svetle griče, ožarjene od son- ca, s simbolom križa na vr hu. Pustimo razmišljnpia -.ili je umestno Uterariio predlo go umetnika krojiti po svoje, ker je to že zdavnaj jasno. IntrepreLacija je dopustna, če je režiserjeva moč tolik- šna, da pregneteno snov po svoje prikroji in obdela. Stroga Jostova. zamisel, ki temelji na realistični upodo- bitvi in s poudarkom na no^ ranji igri, se v celoti ne drži Cankarjeve fabule. V izred- no E>oetičnih kadrih, ki so korak naprej v novo roman- tiko, uplete nekaj impresiv- nih momentov, sekvenc, ki že med filmom, zlasti pa na koncu dajejo filmski upocto- bitvi širšo dimenzijo. Gu- galnica, ki se ziblje v ve. tru med posameznimi kad- ri, se zaziblje tudi- na koncu. Na njej pa konča obešeni učitelj. Realistična upodobi- tev, prepletena s simboliko, ki je tako boleče izzvenela v Cankarjevih časih — zdom- stvom, boli danes še oolj. Domovina, ljubezen, odre- šilna bilka človeštva, v kate- ro režiser Jost verjame, in izpoveduje in zagrne v krva- vordečo zarjo, v kater-.^ se iz- gubita Hanca in Mate, vmes pa kane kapljica pelina, ki si jo vsakdo lahko razlaga po svoje — to smo zaznali iz režiserjeve zamisli, ko je ne- ugnan pripovedoval igralcem iz kadra v kader, svoj režij- ski koncept. Žal, smo naše filmske ama- terje obiskali že zadnji dan snemanja. Začeli so v nede- ljo 2. t. m., končali pa v petek 7. Ne verjamete? Pa je res! Res je tudi, da so p>ora- bili za skoraj celovečerni film, 700.000 starih dinarjev in da se je celotna filmska ekipa vsako jutro iz Celja odpeljala v Zibiko in se zvečer vrnili. Tako vsak dan, dokler film ni bil končan. Da je ena iz- med igralk pri tem ad utru- jenosti po končanem snema- nju zbolela, dodamo le mi- mogrede. Zato, da povemo, da »ljubiteljstvo« pripelje ta- ko daleč, da se mu uklonijo poklicni igralci, ne da bi po- mislili nase in na svoj žep. Tako daleč, da je ves celjski teater pomagal po svojih mo- čeh. Režiser Jost, ž'3 itak »zastrupljen« od odrskega de- la v teatru (tam je namreč vodja gledaliških predstav), pridružili so se mu igralci in odrski delavci. Vsi za enega — eden zavse. »Ljubezni je treba, gorke in sočutne, ki je ne more za- T«mn)itd nobena žalost.« ZDENKA STOP AR Režiser in scenarist barvnega amaterskega filma »Križ na Gori« STANKO .TOST med snemanjem filma v Zibiki Oblikovalka osrtnliijc ženske vloge Haiice — Anica Kuiurova. 8. stran NOVI TEDNIK St. 28 — 13. julija 197^ Loške poletne prireditve v v Naslov dobesedno potrjuje hotenja prirediteljev, prve kali pa so že vzklile lansko leto. Skoraj tisoč Ločanov in obiskovalcev iz bližnje oko- lice je prišlo 3. julija zvečer na grad Pogled, da bi videli in sodelovali pri svečanem začetku letošnjih poletnih prireditev. Slednjih nikakor ne more- mo primerjati z drubrovni škimi poletnimi prireditvami, ki imajo povsem drugačno poslanstvo od loških. Morda so loške ravno zaradi tega bolj pomembne in v svoji največji meri spadajo v tisto vrsto dejavnosti, ki se pozne- je krepko obrestujejo. Sodeč po besedah Konrada Sodina, ki je prireditve tudi uradno odprl v imenu konjiške skup- ščine, Kulturne skupnosti in občinskega ZKPOS, loške poletne prireditve povsem iz- polnjujejo svoje poslanstvo. Dejal je namreč, da čas, ki zajema programske dni, co- rej čas, ki naj bi ga ljudje intenzivneje izkoriščali in po- svečali kulturi, naj pripomo- re k plemenitenju duha sle- hernega člana naše sociali- stične družbe. Letošnji program poletnih prireditev smo objavili v ce- loti že v prejšnji številki, za- to ga ne bom posebej ome- njal, opozoril pa bi samo na nekatere posamezne zanimi- vosti letošnjega programa. Prvi večer je nastopilo več skupin, med njimi loški ok tet, ti pevci so dobili Qallu- sove plakete. Problemi so bili s pevskim zborom, ker je bi- lo skoraj polovico pevcev na vojaških vajah na Rogli in so morali kombinirati zbor s pevci iz Vitanja. Nastopil je tudi domači ansambel, kt se še ni uveljavil. Seveda ni šlo brez dobro nam znanega .Šte- fa in končno je sledila še predstava domačega filma »V gori raste zelen bor«. Obi- skovalci so bili rahlo razoča- rani, ker se premiere ni ude- ležila napovedana filmska eki- pa, opravičili so se .s tele- gramom in obljubili svojo navzočnost ob drugi prilož- nosti, vendar še v sklopu le- tošnjih poletnih iger. Zanimivost letošnjega pr- vega večera je bila predvsem v tem, da je prišlo precej ljudi iz okolice, tudi iz Vi- tanja in Slovenskih Konjic. Vse kaže, da jih bo nasled- nje leto še več, kajti si>ored prireditev se zboljšuje, pa tudi med občani iz leta v leto raste zanimanje za tovrstne prireditve. Za mnenje o poletnih prire- ditvah smo povprašali tudi znanega slovenskega sklada- telja in dirigent^ Petra Lipar- ja, ki je loškemu oktetu po- delil Gallusove značke kot predstavnik republiške Zveze kulturno prosvetnih organiza- cij Slovenije. Bil je navdu- šen, saj se je letos prvič udeležil loških prireditev, ob- ljubil pa je, da bo še prišel, tudi neuradno. Tudii mladina je zadovolj- na, saj bodo 22. julija na- stopih ljubljanski »Mladi le- vi« in tako bodo inladi našli dovoljj razvedrila tudi zase, čeprav jih je tudi na drugih prireditvah mnogo. Največjo vrednost pa vidijo v tem, da se v Ločah nekaj dogaja in to ravno v času, ko pravi- mo, da ponavadi zavlada kul- turni molk. Omenil bi samo še to, da bodo letos tudi različne raz- stave v prostorih loškega TVD Partizan. Videti je, da so v Ločah vsi zadovoljni. Neumorni Emil Zupane, hrb- tenica vsega, kar je v zvezi z loškimi poletnimi pr..redit- vami, je na trenutke sicer bil utrujen, morda tudi mal- ce jezen na nekatere sodelav- ce, ker niso vsi držali obljub- ljene besede, v bistvu pa je ostal zvest loškemu kulturne- mu delovanju. Letošnje prire- ditve so se šele pričole, a mir- no lahko zapišem, da so povsem uspele. In v Ločah pravijo, da bo vedno tako. Tekst in slike: D. Medved Konrad Sodin otvarja leto.šnje loške, iwletne prir(Hlit\e. Grajsko dvorišče je komaj sprejelo vse obiskovalce. ZAMEJCI V LOČAH V redni program so prir^ ditelji. vključili še nekaj jjij^ pin, med njimi so svoj ri^ stop prijavili tudi zamejsi^j Slovenci iz Celovca Izvajan bodo folklorni program. Za 29. julij je predvideno srečanje članov Ferialne zvj, ze iz Slovenije; ki v leto^ nJem letu praznuje letr^icio obstoja organizacije. Ker ^ delavnost te organizacije ^ konjiški občini v največjeni razmahu, se je vodstvo xilo, čilo, da se bodo z osrednjo proklavo vključili v »Loške prireditve«. V času prireditev bo sodj loval tudi Dravinjski dom j modno revijo. 8. OKTOBER V LOKOVICI v šaleški dolini praznujejo svoj občinski praznik, 8. ot tober, v spomin na prvi par. tizanski napad na Šoštanj 1941. leta, vsako leto v dru- gem kraju. Po sklepu zadiije seje občinske skupščine ga bodo letos počastili v Lokovi- ci. To je bil tudi edini pisme- ni predlog, ki ga Je posredo- vala organizacija Zveze bor- cev. Nekaj ustnih pobud je bilo še za Šmartno ob P:iki ter za Gaberke-Družmirje. Lokovica si to priznanje povsem zasluži. Gre za vas nad Šoštanjem, ki je dala 26 žrtev v NOB, med njimi so bili tudi trije talci že v okto- bru 1941. leta Vas Je zaslo- vela kot znana partizanska in nanjo ter na ljudi v'njej so vezani mnogi dogodki iz na- rodnoosvobodilnega boja. Lokovica pa Je tudi m sta, ki se ponaša z mnogimi deli in uspehi v povojnem obdob- ju. Za letošnji občinski pra- znik bodo povsem končali de- la pri asfaltiranju ceste- in opravili še nekatere druge naloge. Letošnje praznovanje v l/y kovici bodo povezali tudi s slavnostno otrvoritvijo tretje faze šoštanjske termoelek- trarne. IvIB Reportažni zapis AEROKLUB CELJE ni nekakšen simbol slovenskega jadralstva in letalstva samo zaradi uspehov, ki jih dosega, temveč predvsem zaradi požrtvo- valnega kolektiva, zaradi članov, ki jim klub predstavlja vse, ljudi, ki jim kljub skromnim sredstvom — da je to resnica priča na pol podrti most na cesti proti letališču — uspe delati čuda, ne samo v zraku, ampak tudi na zemlji. Veliko pomeni za klub imeti dobra letala, ta pa so draga. Celjskemu je uspelo — kupili so majhno šestsedežno letalo Piper Che- rokee six D in tako je Celje dobilo prvi aerotaxi. Potrebuje ga. Res je, da je Piper aerota- xi že nekaj časa v Celju, ven- dar njegova vrednost in po- men prihajata šele sedaj ved- no bolj do izraza. Kot nam je povedal stroj ni inženir Cinkarne, MILAN KRIVEC, pilot s katerLm smo preleteli v nekaj več kot uri Varaždin, Ptuj, Maribor, Pohorje in Velenje, je Piper izredno varno letalo. No, o preletu malo pozneje. Naš, no, celjski aerotaxi le- ti običajno na višini L500 met- rov in zmore hitrost 280 ki- lometrov. Uporabljajo ga tu- di za turistične namene. Pet- najst minut poleta nad Ce- ljem in Savinsko dolino po tbčno določeni poti stane 50 dinarjev za osebo, seveda, če so v letalu najmanj trije pot- niki. Zelo malo , za nepozaben IX)gled. Vendar pravi pomen Piperja pa spoznavajo celj- ska podjetja od Zlatarne, Merxa, Kovinotehne do Go- renja. Celo nek za.sebriik ga je najel, da bi lahko iz Pri- štine pripeljal bolno mater. Temu bodo gotovo sledili še dirugi. Ura poleta stane pri- bližno 580 dinarjev, do Be- ograda pa leti cca uro in šti- rideset minut. Vzemimo pri- mer Lz poslovnega sveta: štir- je predstavniki podjetja mo- rajo na podpis po.godbe v Be- ograd. če gredo z vlakom bo- do izgubili dva dni fn podjet- je bo plačalo med drugim tu- di dnevnice in prenočišča. Ce gredo z redno letalsko progo se ne morejo iz:>gniti čakanju in vožnji na ali z le- tališča. Poleg tega plačajo, še precej drage vozovnice. Ali zato ni bolj enostavno sesti na celjskem letališču v Piper in v enem dopoldnevu opra- viti tisto, za kar bi poprej potreboval dva dni. čas je vedno bolj dragocen, tempo življenja vse hitrejši. To spo- znavajo vsi, ki morajo biti danes tu, jutri tam, še naj- bolj pa vero da je čas zlato, v razvitih državah. In tako sedaj piper večkrat odhaja na »gospodarske po- lete«. Njemu bodo sledili .še drugi, k) je povsem jesno. človek je že nekoč želel biti ptica, letala mu to omogoča- jo. Strah pred njimi je manj- ši iz dneva v dan- statisti- ke pa zagotovo trdijo, da se v prometnih cestnih nesrečah ubije mnogo več ljudi, sot v zraku. No, strahu vsekakor ni bi- lo z nami, ko smo z Milanom Krivcem stopili v lepo belo letalo. Udobni sedeži, brez števila instrumenttov, preiz- kušnja motorja, varnostni pas, lahko drgetanje in že smo se odlepili od zemlje. Do- govorili smo se za enourni polet, tako zaradi »opazova- nja.« Mirno smo se dvignili qa nekaj čez tisoč metrov. Kri- vec, ki je član celjskega Aerc- kluba že od leta 1946, čeprav mu je danes šele 37 let, je z mirnimi gibi usmerjal letalo proti Varaždinu. Ce ne bi gledal mimo kril na pokrajino globoko pod na- mi, bi imel občutek, da sto- jimo na mestu. Nikakršnega premetavanja, drhtenja, le oblaki nad nami, ki so se nam počasi bhžali, tiho brnenje motorja in trakovi cest, po- tok ter njiv pod nami. Kri- vec je nato vzel v roke letal- ski zemljevid, sam pa sem za- grabil navadnega. Tako sem se laže orientiral, vendar se kljub temu začudil, ko je re- kel: »Fantje pod nami je Varaž- din.« Presenetilo me je, kako hit- ro je vse skupaj. Nato smo preleteli še Pfuj in napravili dva kroga nad Mariborom, ki je bil kakor izumrl v po- poldanski vročini. Nad Po- horjem je bilo nebo črno. Mimo smo poleteli v oblai? in na drugi strani po nekaj deset sekundah zopet son- ce. Krog nad Velenjem in na- to nad Letušem ter proti Ce- lju. Ko se nam je bližala tra- va celjskega aerodroma sem se nehote krčevito oprijel sedeža. Nepotrebno. MehaK pristanek, zavoj in zaustavili smo se točno pred han.gar- jem. Seveda smo se potem kot posadka — Edi, Drago in dva Milana — šahJi, Kdo je kdaj »zacvikal«, ampaK to je bila šala. Pozneje sino se v Edijevem avtomobilu med vožnjo proti Celju spogledali in Edi je dejal: »Veš, da me je tu bolj strah, kot pa me je bilo raj.« Pritrdila sva mu. Tekst: MILAN SENTČ.aR Foto: DRACK) MP^DVEP hlüpis, ki veliko pomeni in še bo Ekii s pilotom pred letalom, ki nam je dalo uro užitka ing. .^ilan Krivec St. 28 — 13. julija 1972 NOVI TEDNIK 9. stran Njihovo življenje je materinstvo KO JE BILA HIŠA POLNA V Osredku ob cesti med Šentjurjem in Brezo, je trdna kmetija, ne velika, a tudi kočarija ne. Pred časom je ob potoku vese- lo klepetal mlin, v kovač- nioi pa kladivo pelo ob nakovalu svojo zvonko pe- sem . V tej hiši živi s svojim smom, dvema vnukoma in snaho Kristana šuster, ma- ti, ki je rodila deset otrok, lih sedem vzgojila v odra- sle, ki se je med vojno naužila strahu in skrbi in Ki pri vsem tem še zdaleč ne kaže svojih 73 let. Prva dva sta Kristini in 'Antonu Šusterju umrla ob rojstvu. Tretji, Ivan, se je obdržal, zrastel v fanta, pa ga je mladeniča zade- to .na fronti v času, ko so doma bili partizani kot pod rodno streho, četrti otrok je pri dveh mese- cih tudi umrl, potem pa so začeh polniti hišo: An- gela, Panika, Franci, iMa- rija, Lojze m Antonija. Tisti čas. ko je bila hi- ša polna otrok, ko je klo- potal mlin, odmevalo iz kovačriice, je bü za Kristi- no Šuster najlepši, nepo- zioen. Ni bilo bogatije, to- da tudi nikoli lakote. Bilo je obilo veselja v hiši, odprti vsakomur, ki je bil dobre volje in poštenjak. Potem je prišla vojna. 2alost, ko je moral Ivan v tujo vojaško suknjo, še večja ko je padel, šuster- jeva domačija je bila ku- rirska postojanka in stre- ha, pod katero je štab 13. brigade prihajal pogo- steje kot drugam. Borci 13. brigade ne bodo pozabili te hiše, kjer so jim v ti- sti hudi zimi s krpami blaga, motovozom in žico povezovali premrzle noge, da so mogli sploh naprej. Iz te hiše so premrzlim partizanom, ki so preživeli bitko na Resevni, nosili hrano v bližnji gozd, kjer so jih šuster j eve, mati in nčere premrzle in onemo- gle pitale kot otroke. V šušterjevem hlevu je bU bunker, kjer so se v siü skrili kurirji, šuster- jeva mama jih je imela v oskrbi. V košu jim je no- sila hrano, pokrito s se- nom, travo, ali čim po- dobnim. Najhuje je bilo šuster- jevi mami, ko so Nemci našli med odvrženimi reč- mi partizana sliko hčerke Panike, 16-letne aktivistke, ki je bila že itak trn v očeh, ker se je neprestano vozila s kolesom daleč na- okrog po kurirskih in po- dobnih potih. Na sumu so imeli Nemci tudi dve leti starejšo Angelo. Obe bi bila tistega dne zaradi ti- ste slike ustrelili, če bi zadnji hip ne prišel oče, ki je za silo vešč nemšči- ne pokazal švabom sino- vo sliko in osmrtnico ter jih rotil, češ, vrnite mi tega, v njegovem imenu mi pustite pri življenju dekleti. Omečil jih je. Lasje so se jezili šuster- )evi mami tudi takrat, ko so Nemci s psi preiskovali hišo in poslopja in je le malo manjkalo, pa bi bi- li odkrili v bimkerju slcri- te partizane. Takrat jim je vsem viselo življenje na nitki, trepetala pa je za svojih šest otrok in za moža. Petnajst ali šestnajst let te Kristina šuster jeva vdova. Vsi otroci, razen Franca, ki gospodari do- ma, so šli v svet. A ne daleč. Preveč so naveza- ni na dom, da bi se pre- več oddaljili. Včasih pri- dejo vsi. Z njimi zeti in snahe ter osem vnučkov. Ob maminem rojstnem dnevu, godu, ob trgatvi in kolinah. Takrat je hiša spet polna in takrat je mama najbolj srečna. Ve- sela pa je tudi, če se ogla- sijo dobri znanci, zlasti nekdanji partizani, kajti v hudem skovano prijatelj- stvo najbolj trdno drži. Se veliko rojstnih dni, godov, trgatev in kolin ... MALO JE TAKŠNIH Te dmi rozstavlOa v avli ob- činske skupščine Velenje v Velenju svoja tihožitja Andrej Krevzel. Andrej je eden zelo redkih med mladimi, ki sli- kajo tihožitja. Letos je kon- čal osnovno šolo s prav do- brim uspehom v šmartnem ob Paki. PreceO časa sem se moral vzpenjati peš v strm breg, da sem našel na Velikem vrhu nad Šmartnim ob Paki staro zidanico. To je bil dom Ža- novega Drejca, kot ga imenu- jejo pobalmi iz soseske. Hiša je stara, denarja pa ni. »Oče sedaj ni zaposlen in mi ne more pomagati, kvečje- mu jaz njemu. Star je 68 let, mati pa 51 in je zaposlena pri Kmetijski zadi-ugi v šmart- nem. še štirje smo pri hiši od petih otrok. Dvojčici sestri in dvojčka midva z bratom. Najstarejši brat pa je zaposlen v tankovski enoti na Vrhniki.« Najin pogovor je tekel dalje in prišla sva tudi do njegovega t^iožitja. Drejc je mlad in kar čudno je, da riše tUiožitje pri svojih letih. » V tihožitju, mrtvi naravi, najdem svoj mir in zadošče- nje.« Vse njegove slike so nasli- kane s tempera barvicami na risalne pole. »O, saj bi narisal tudi kaj na platno z oljem, uporabil bi pastel, ko pa ni kje vzeti denarja, da bi vse to kupil. Veliko mi je pomagala osnov- na šola, ki mi je nudila ves slikarski material. Za to kar delam sedaj, bi rabil plakat- ne tempere in ne te tekoče, ki se mažejo. Tu pa so seve- da spet potrebna materiatoa sredstva.« Sedaj je čas šol- skih počitnic in vsd otročaji bodo odšli na morje: »Jaz sem dobil delo pri »Vi- nu Šmartno« za en mesec, ta- ko bom prišel malo do de- narja.« Andrej bo v naslednjem šol- skem letu začel obiskovati v Ljubljani vojaško šolo za ča- stnike. »Tu so se mi štrene 2jme- šale. Želel sem v šolo za upo- dabljanje. Ker pa doma . ni denarja, bom šed kar v vo- jaško šolo.« Prešla sva tudi na kat^jiic- ke, ki jih opravlja poleg sli- kanja. »Precej se ukvarjam tudi s pisanjem. Iz Ljubljane sem dobil nagrado, da sem lahko potoval po vsej Jugoslaviji. Potem pa še tam pa tam do- bim kašno knjigo. Ker pišem tudi pyesini, sem jih poslal tu. di v Novi tednik, pa mi jili niso objavili.« Takšen je žanov Drejc. Skromen in čeden fant. BORIS MLINAR ANDREJ KREVZEL CEYTON PLACE XI. nadaljevanje Prositi je težko, čeprav imaš obču- tek, da prosiš ali napišeš prošnjo po- vsem upravičeno. Kljub temu občutku pa se ti pri nekaterih ljudeh, ki jih zaprosiš to ali ono, porodi drug obču- tek —da beračiš. Za to, k^r je on tam m ker ima on rešitev v rokah. Ni še dolgo tega, kar je prišla neka mati v Gey ton Hospital (čitaj bolnica). Ne kot pacientka, temveč kot prosilka. Sin je končal prvi letnik medicinske fakultete z zelo dobrim uspehom, ven- bretz štipendije. Znano je, da je že ve- liko dr. odšlo iz Ceytona in da jih zato primanjkuje. Pa je pomislila mati, glej, čuli bodo da je končal prvi letnik, da je dober študent, sprejeli bodo proš- njo z odprtimi rokami. Motiti se, je človeško. V Hospitalu niso bih nič kaj nav- dušeni. Oziroma, da ne bom posploše- val, neka oseba ni bila navdušena. Pri- bližno tako je obrazložila presenečeni materi, ko ji je povedala, da njen sin ne bo dobil štipendije: »Veste, tako ali tako nima smisla, da bi dajali to štipendijo. Ko bo kon- čal, bo itak zaprosil za službo pri nas, saj je drugje ne bo dobil. Tako je pa res vseeno, ga štipendiramo ali ne.« Resnično čudovit odnos in še lepša logika. Bo moral mlad človek, ki ga je šolala naša družba, pozneje na delo v tujino, mi pa bomo zopet objavljali podatke, koliko strokovnjakov odhaja? Namreč, če resnično drugje ne bo uspel dobiti službe, je prav malo ver- jetno, da bo šel tja, kjer imajo tolik- šen posluh za izobraževanje svojih ka- drov. Pred dnevi sta se dva nadebudna gosta hotela osvežiti z malim pivom na vrtu gostilne, ki nosi ime zaianega planinsekga vrha. Povprašala sta: »Bi lahko dobila malo ledu?« Natakarica jima je takoj postregla z odgovorom: »Veste, v gostilni ne smemo imeti ledu.« Čudno, kajne. Ga imajo potem lah- ko le na stranišču? Človeški odnosi so ena najbolj prob- lematičnih stvari, baje celo bt>lj kot polet na Mesec. Delaš, delaš, vse je v redu, priznavajo te, nato pa poči. Nekdo ti postane mimogrede član ne- ke strukture in te ima že dolgo v »jetrih« spregovori o tebi. »Veste ta pa ni v redu. Manjka mu to in ono.« In ko to ponovi nekajkrat, izgubijo zaupanje vate vsi, ki so ga dotedaj imeli. Ne zaradi dela, ki ga opravljaš prav tako kot si ga prej ali celo bolje, ampak za to, ker je NEKDO (z veli- kimi črkami) pač govoril nepohvalno o tebi. Ne pomagajo na.pori, ne osebni dvig, ostal si in boš črn. Kako dolgo? Marsikdaj je odvisno, da tako dolgo, dokler bo ta NEKDO član takšne ali drugačne strukture. Morda pa bo po- zneje prišel drugi NEKDO in te z ne- kaj besedami povzdignil. AU ni prav žalostno, kako je mogoče 2 besedami dvigovati in pokopavati ljudi? Ne da to ti naredijo z lastnim delom, ampak drugi, ki jini pač slu- čajno ne odgovarja dolžina tvojih noh- tov, barva las ali kaj podobnega. (Nadaljevanje sledi) PIŠE MILAN SENIČAR ZGAGAR V BREZI Nedelja 2. julija v Brezi. Na občinski praznik in v kraju, kjer je bila letos osrednja proslava se je zgodilo... Že štirinajst dni je pe- ščica marljivih mladincev in mladink od jutra do večera naprezala svoje si- le. Prizidek k strelskemu domu so zidali, na trasi nove ceste so priskočili na pomoč, v Brezah so poma- gali pri urejevanju prosto- rov za proslavo in še s kulturno ekipo mladinske- ga pohoda »Kozjanski od- red 72« so sodelovali. V nedeljo so zjutraj v dežju in mokroti odlično' izvedli taktično vajo kot mladinski oddelek enote splošnega ljudskega odpo- ra, ko so presenetili mla- dino na pohodu iz zase- de. Zvečer 2. julija so z mla- dinci na pohodu sodelova- li v programu »partizan- skega mitinga«. Le-ta res ni bil izpiljen, dognan. Ravno zato, ker je bil mi- ting, kot v partizanih; na hitro, mimogrede uprizor- jen, je bil še bolj v skla- du z namenom. Pa se vam znajde napih- njeni zdomec na priredit- venem prostoru, se postav- lja s svojim avtom, ko da je sedmo svetovno ču- do, se nesramno in z ogabnimi izrazi loti nasto- pajočih mladincev, glasno negoduje, da mladina omenja nečastno dejanje izdajalca 1. celjske čete, povrhu vsega pa med predstavo samo rohni in ropota z avtom na prire- ditvenem prostoru, da preglasi vsako besedo, sveti nastopajočim in gle- dalcem v oči. Skratka, ob- naša se kot gospodar in oblastneš spodbujen z o- dobravanji peščice posa- meznikov, ki nikoli nima- jo svojega mišljenja in po- trebujejo nekoga, za komur pritegnejo brezglavo v en glas. Zdomec, ki niti to več ni, saj se je odrekel držav- ljanstvu rodne domovine, si v tujini mimo avtomo- oila pač ni mogel za devi- ze kupiti še kanček kul- ture. Le-ta, žal, ni nikjer naprodaj. J. Kr. CELJSKI RECEPT ZAIlOJŠANJE Na celjskih tehnicah se lahko zre- diš ali shujšaš po mili volji. To sem sam doživel. Najprej sem odšel na celjsko tržni- co, kjer imajo res »edinstveno« tehnico. Kdor želi tehtati manj kot želi, si bo tu našel dovolj utehe. Pred mano se je že s tehtnico ukvarjal starejši mož, ki prav tako kot jaz ni znal docela preve- sti srbohvaškega napisa: STATI NA VAGU. POLUGU POVUČI I PUSTITI UBACITI 20 PARA. MIRNO STAJATI. Ob strani sem opazil tudi nekakšno ročko, a mi niti tržno osebje ni vedelo povedati čemu služi. Tisti mož je med tem odšel, sam pa sem stopil na tehtni- co in »ubacil« kovanec za dvajset par. Še prej pa sem se za vsak slučaj poteg- nil za tisto ročico na desni strani tehtnice. Po tehtanju se je kazalec us- stavil pri številki 6S kg. Moja »resnična« ta dan pa je bila, kot sem pozneje ugo- tovil, 67 kg. Nato sem odšel v sto metrov odda- ljeno Lekarno Center v Stanetovi ulici. Tam je tehtanje zastonj, pa še tehtnica pokaže popolnoma pravilno, še enkrat sem se vrnil na trg in se še enkrat tehtal. Tokrat pa me je sto metrov po- ti tako utrudilo, da sem shujšal kar na 51 kg. Torej 16 kg manj. Naslednja tarča je bila tehtnica v lekarni m Tomšičevem trgu. Tudi tu je tehtanje brezplačno, pa še najbolj prav pokaže njihova tehtnica. Tudi na oddelku s pohištvenim bla- gom v veleblagovnici »T« je tehtnica zelo točna. Res je, da m namenjena za tehtanje oseb, a prijazna proaajalKa to tudi dovoli. Tudi tu je tehtnica po- polnoma točna, tako, da so kupci Lahko brez skrbi, da bi dobili premalo ku- pljenega blaga. Posebna »atrakcija« pa so tehtnice na železniški postaji. Najprej sem se stehtal na tehtnici, ki stoji na peronu. Spet sem bil lažji za 50 par, ki pa jih niti ne pogrešaš težko, saj gre ves de- nar v korist Zveze slepih. Kartonček se mi je zlagal, da tehtam 68 kg. Verjet- no je tehtnica točna, saj je za tisti kilogram samo neznosnega smrada, ki je pihajal iz bližnjih stranišč. Potem sem se še želel stehtati na tehtnici, ki stoji pri potniški blagajni. Najprej sem se šel k viz, kajti nikjer ne piše koliko pravzaprav stane, šele pri dru- gem tehtanju je na kartončku pisalo, da tehtam kar 73 kg. Nato sem imel še opravek v Mestni hranilnici Ko sem ob steni zagledal Neva tehtnico sem sklenil, da tudi to preizkusim. Pokazala je 64 kg, čemur se niti ne čudim, saj sem imel v žepu same »nežke«. Zanimivo pa bi bilo, če bi se tehtal kak direktor. Opozarjam pa, da tehtnica drži največ 150 kg. Po vsem tem sem se prepričal, da ne drži, da je vse tisto, kar je zastonj zanič. Predvsem pa ne pri celjskih le- karniških tehtnicah! BRANKO JERANKO V organizaciji sveta krajevne skupnosti in po- družnice društva upokojencev iz Prebolda so prete- klo nedeljo v gostilni »Filjalka« v Dolenji vasi pogostili vse osemdeset in več letnike z območja krajevne skupnosti Prebold. Okoli 20 se jih je zbra- lo na kosilu, veliko med njimi so jih prizadevni organizatorji pripeljali kar z osebnimi avtomobili. Vsem, ki se svečanega kosila niso mogli udeležiti, so kosilo peljali domov. Veselo je bilo gledati te stare ljudi, kako so bili razpoloženi in zadovoljni. Prijateljsko srečanje sta obe omenjeni organizaciji pripravili v sklopu praznovanj občinskega praznika občine Žalec in v počastitev letošnjega jubileja tova- riša Tita. (Foto: B. Strmčnik) ZDRUŽITEV KNJIŽNIC V okviru reorganizacije kngižnic v občina, ki naj bi potekala v skladu z repub- liškim konceptom o reorga- nizaciji splošno izobraževal- nih knjižnic, je kulturna skupnost v Celju sprožila ak- cijo, da bi poživila ljudske knjižnice v obrobnih nase- ljih. Namen te akcije je, pri- bližati knjigo širšemu krogu bralcev. V okviru te reorga- nizacije se bodo ljudske in študijske knjižnice zMle v enoten tip splošno izobraže- valnih knjižnic. Tako je pri- šlo do združitve knjižnice »Svoboda« v Gaberju s Stu- dijsko knjižnico v Celju. Ker prostore, v katerih je sedaj Gaberska knjižriica, rabi telo- vadno društvo »Partisan«, se bo ta knjižnica morda pre- selila v primernejše prostore RDEČI KRIŽ SLOVENIJE VABI NA ODVZEM KRVI Za kritje vseh potreb po krvi, je potrebno, da pride letno na odvzem kr- vi 70.000 ljudi, in sicer vsak odvzemni dan 200 ljudi. Zato pričakuje orga- nizacija Rdečega križa, da se bodo na odvzem krvi odzvali vsi zdravi občani. Da bi si prebivalci občin, kjer je redna krvodajalska akcija, lahko pravočasno rezervirali čas, objavljamo Qjnogram rednih krvodajal- skill akcij za mesec julij 1972. Ker samo kri nadomesti kri, je razumljivo, da si jo z darovanjem zagotovi- mo tudi sebi in svojim najbližjim, če bi jo potre- bovali. Rdeči križ vljudno prosi prebivalce spodaj navede- nih krajev in občin, da se čimprej javijo občinskemu odboru Rdečega križa in mu sporočijo, kateri dan želijo priti na odvzem krvi. VELENJE — 19. julija 72. ŠENTJUR PRI CELJU — 20. in 21. julija 1972 Republiški odbor RKS Občinski odbori RK Vprašuje B. Jeranko Odgovarja: Majda Sedej Poletje je, čas kopanja, a včasih se na nebu kljub temu pripode črni oblaki in ko- palcem pokvarijo dan. Takrat ostanemo ponavadi doma, dolgčas pa preganjamo s kak- šno dobro knjigo ali pa po- slušanjem plošč. Zato sem se napotil v veleblagovnico »T« in povprašal prodajalko na od- delku s ploščami kako je s prodajo plošč v teh dneh. Koliko kupcev vas obišče vsak dan? Vsak dan nas obišče precej kupcev, a mnogi plošč ne kupijo. Vsak dan prodamo od sto do dvesto plošč. Največ plošč prodamo pred prazniki, med tednom pa v soboto. Kdaj prodate več plošč: po- leti ali pozimi? Seveda poleti. Precej smo jih prodali pred Novim letom, saj smo takrat imeli za stari milijon prometa. Vam naša rubrika »Poslu- šate jih najraje« povečuje promet? Vsekakor. Sicer kupci naj- večkrat ne povedo, da so se odločili za nakup plošče, ker so jo prej slišali v vaši od- daji, a mislim, da nam tudi vaša oddaja povečuje promet. V kateri Tehnomerkatorje- vi prodajalni prodate največ plošč? Ne vem zagotovo. Verjetno jih pri nas. Precej jih proda- jo tudi v Tehnomerkatorjevi prodajalni pri hotelu Evropa, a mi imamo večji letni ob- račun. Po tem bi sklepala, da jih pri nas prodamo največ. Gredo narodno—zabavne plošče bolj v promet, kot po- pevke? Nasprotno. Najbolje se pro. dajajo plošče z domačo za- bavno glasbo. Dobro se pro- dajajo tudi plošče s tujimi popevkami. Kako pa je s prodajo veli- kih plošč? Tudi velike plošče se dob- ro prodajajo. V zadnjem času gredo odlično v promet plo- šče Pop festival »Ljubljana 72«, Slovenska popevka 72, Jimi Hendrix, Middle of the Road in ostale. ŽE POZABLJENA MANIRA Vsi se radi vozimo in seveda čim udobneje. Opi- sala bom primer, ki je vsekakor vreden pohvale in ga še nisem pozabila, čeprav se je zgodil lani za 29. november. V Ljubljani sem vstopila v avtobus, ki vozi na re- laciji Ljubljana — Mari- bor. Peljala sem se do Ce- lja. Kot po navadi ob praz- nikih je bilo tudi tokrat vse zasedeno, in več pot- nikov nas je bilo, ki smo stali v avotbusu. Pred me- noj sta sedela dva fanta, ki sta imela rezervacije. Kmalu je eden vstal in mi ponudil sedež. Zelo sem bi- la presenečena, saj se kaj takega ne zgodi vsak dan! Hilda Lokovšek Šentjur BODOČI ZASELEK — ŠALEK-BEVČE Kolektiv »Gorenje« Velenje je povabil svoje sodelavce, da bi z združenim varčevanjem sodelovali pri gradnji novega zaselka Salek — Bevče pri Velenju. Zaselek Salek — Bevče bo sateUtska četrt Velenja. Ob glavni ulici bo razvita blo- kovna gradnja, postavili bodo osnovno šolo in otroški vr- tec, zgradili preskrbovalne centre in drugo. V tem zaselku bo Gorenje rezerviralo za svoje delavce ustrezno število parcel za za- sebno gradnjo. Le-to si zamišljajo z zdru- ženim varčevanjem sodelavca in podjetja. Na ta način je predvideno financiranje in je gotovo to eden izmed naj- ugodnejših pogojev za grad- njo. Predvidena je gradnja več vrst stanovanjskih hiš. Pod- jetje bo sodelovalo pn po- stopku odprodaje zemljišča, poleg tega pa bo delavcem prispevalo del sredstev za na. kup zemljišča. Predvideli so gradnjo več vrst hiš, in sicer: atrijske, terasne, vrstne in individu- alne. KOTALKARSKI TURNIR Minuli teden je bil v Ve- lenju že sedmi mednarodni kriterij v umetnostnem ko- talkanju. Preteklo sredo so se pomerili najprej s prostim programom moški, nato pa še športne dvojice s prav ta- ko prostim programom. Na- slednji dan, to je bilo danes teden, so tekmovale najprej plesne dvojice, potem pa žen- ske s prostim programom V petek je bil zaključek 'tur- nirja z revijo najboljših ob dvajsetih na velenjskem ko- talkališču. POTOLČEN REKORD v nedeljo je bil v Šoštanju na bazenu potolčen rekord ko- palcev v zadnjih treh letih. Cez popoldne se jih je nagne- tlo na kopališki prostor okoli dva tisoč petsto. Med doma- čini je bilo tudi precej Celja- nov, od tega mnogo rednih gostov Šoštanj skega bazena. Obisk je množičen s strani Celjanov ne le zato, ker je v šoštanjskem bazenu topla vo- da, temveč tudi zato, ker je okolica v precejšnji meri po- sejana z mehko travo, ki ko- palcem brez dvoma bolj prl- ja kot razgret beton celjskega bazena. ZAČETEK PRIREDITEV V LOČAH v Ločah na gradu je bila otvoritev poletnih prireditev za leto 1972. V popoldanskih urah so nastopili ansambli in pevski zbori iz Slovenske Bj. jj strice. Ob 20. uri je bila pre- ^ miera jugoslovanskega filma f V GORI RASTE ZELEN BOR MITING NA ROGLI Letošnja proslava dneva borca v konjiški občini je bi- la podobna partizanskemu mi- jäTI tingu. Osrednja prireditev je bila tokrat na Rogh, kjer so se prvi partizani zbrali že 1941 leta. Proslava Je pote- ^ kala v okviru letošnjih vaj V®^ partizanskih teritorialnih enot konjiške občine. Kulturni pro. gram so izvajali mladinci m pripadniki enote. Sestavili so ^ ^ pevski zbor, ki je zapel več partizanskih in narodnih pe- smi. Pripravili so tudi krajši ¥ ^ recital. Slavnostni govor je ^^ imel predsednik občinske or- ganizacije ZB Jože štefančič. * Komandant enote je razvil še ^^ prapor mladinskega voda, s katerim je odšlo 40 mladih ' K' na osrednjo slovensko pro- slavo v Zadobrovo. Delegacije delovnih in političnih organi- lal^ zacij pa so položile vence '»rsl! pred spomenike padlih borcev («b^" na Rogli in Pesku. i^t Na sam praznik Dneva bOr- ca pa je bila proslava teri- j-jj torialnih enot, ki so se vrnile j z Rogle. Sprejela jih je ko- *, njiška godba, v sprevodu pa i j so hodile tudi delegacije čla- * . nov ZB iz posameznih krajev. . O CELJSKIH KINEMATOGRAFIH Celje premore tri kinemato- grafe in enega v Dobrni. Naj- bolj obiskano filmsko gleda- lišče je kino UNION, katerega je v zadnjih petih mesecih obiskalo 83059 gledalcev. Sle- äs( dita Metropol s 69010 obisko- valci in Dom s 57094 gosti v istem obdobju. Kino v Dobrni je obiskalo le 4081 domačinov, Po besedah direktorja Kino f? podjetja bo obisk čez poletje L padel, čemur so krive pretople ^ dvorane, saj ima klimatske ^ naprave le KINO UNION. Zaradi premajhnega obiska ^ dobavitelji čez poletje poso- ^ jajo le manj kvalitetne filme. ^ Sedaj gleda občinstvo naj- (a rajši lahke in kratke filme. jH Upravitelj je pojasnil tudi j to, da se ne vrtijo samo kav- aj bojke, kot menijo mnogi, am- pak da je mogoče videti tudi ® drugovrstne filme. 5 KAJ MANJKA NA HUDINJI? ' Urbanistični načrt na Hudi- nji je že skoraj uresničen. Ta- ko bo dobilo novo naselje Hu ^^ dinja končno podobo, bi pa bilo treba še marsikaj uredi, ti: Zelo bi bila potrebna tele- fonska govorilnica, saj se se- daj v hudih primerih občani nimajo kam zateči. Upajo, da ^ bo telefonska govorilnica ^ zgrajena že letos, ali najikas- . neje prihodniie leto. širjenje ^ vodovodnega omrežja bi mo- ralo napredovati, saj 10 hiš ^ še nima vodovoda, ami>ak le - vodnjake. Nekaj novega pa lahko vendar pričakujemo: Gradnjo avtoceste in bloka, v ' katerem naj bi bila pošta in ' knjižnica. To je sicer le želja' krajevne skupnosti Gaber je— Hudinja, vendar upajo, da se J bo uresničila. ' " laigod se tudi na Hu- jadajo z vprašanjem nja cest. iranja je potreben od- ijateljeve ulice, ki po Opekamiško cesto in ulico. :c na hudinji ,ena dela novega vrt- judinji se bližajo kon- posebej razveseljuje Jane, ki so v skrbeh tvo svojih malčkov. Vr- lahko sprejel 150 pred- otrok in 30 dojenčkov? ij je prijav več kot kar kaže, da je bil es zelo potreben in da rsi veselijo. bo pod upravo doma Cečeve in če bodo obro napredovala, bo septembra otvoritev. malu novo križišče rižišču Dečkove in Ma- :e ceste so porušili tr- hišo, ki je bila znana lanškova hiša. Doživela itljivo starost in mar- I je bilo žal, ker so jo a ureditev prometa rtve. ;lom pri ureditvi kri- )odo kmalu začeli. No- žišče bo razširjeno in [jeno s semaforji. pregledali so delo ekh teden je bila v žal- ita redna seja komiteja ke konference Zveze ko- tov, ki jo je vodil po- sekretar Vlado Gorišek. iji so- obravnavali aktiv- in delovanje komunistov )šnjem prvem polletju, vili so, da se je aktivnost izacije ZK v občini v obdobju zelo poveč- \ so komunisti tako v aih organizacijah, kakor krajevnih skupnostih, I reševali probleme, ki porajali. Bolj kot kdaj. doslej so bili komunisti iliziranem obdobju v o- Iju političnih dogajanj, seji komiteja so ver if i- i tudi posebno informa- 0 delu občinske organi- e ZKS, ki so jo poslali entralni komite Zveze ko- istov Slovenije v Ljublja- hudo neurje v breznem ponedeljek zvečer je bila ' ßreznim in okolico huda Močan naliv je povzro- ^•fodo na cesti Smarjeta— ■> PovzročU plazove na ce- ' je preplavljala mo- poškodovala cestišča, 'osila nanj hlodovje, deske ^•tale. Rudarski avtobus * teh naplavinah obtičal, ^ jih morali s kombiji ®^bnimi avtomobili zvoziti popoldansko izmeno 'öomov. » o vlaku bratstva in prijateljstva, Izvršni odbor občinske kon- ference je minuli teden na seji razpravljal o izvršitvi sklepov minulih sej konferen- ce SZDL v laški občini z na- menom, da pospeši vse na- črtovane naloge. Na seji so ugotovili, da je letošnji obisk gostov iz Srbije, udeležencev vlaka bratstva in prijateljstva bil uspešen, da so se stiki in sodelovanje poglobili, da so ljudje goste prisrčno sprejeli in da so se kolektivi dobro odzvali pri zbiranju sredstev za kritje stroškov. Na koncu so člani izvršilnega odbora sklepali še o nekaterih zade- vah, ki zadevajo dopuste, re- grese in opremo za boljše de. lo zaposlenih pri občinski konferenci. liter ali hektoliter je razlika! Neljuba tiskovna napaka je močno zmanjšala dokaz o de- lovni storilnosti kolektiva laš- ke pivovarne. V sestavku o tem kolektivu smo namreč primerjali lanskoletno z letoš- njo storilnostjo v prvih šti- rih mesecih, pa nam je tiskar- ski škrat zamenjal hektolitre z litri. 33 litrov več na enega zaposlenega v letošnjem letu bi bilo hudo skromno, toliko bi v štirih mesecih sam spil. Torej šalo na stran. Na enega zaposlenega so v štirih mese- cih letos proizvedh 33 hekto- litrov več kot lani v istem času. To pa je seveda bistve- na razlika in se zato tudi opravičujemo. Na sliki je član kulturniške skupine Kozjanskega odreda Matjaž Arsenjuk med izvajanjem monodrame Jureta Krašovca »Kdo ste, da bom z vami umrl?« Delo govori o palestinskem Arabcu Junisu, ki je padel s I. celjsko četo v Zavškovem mlinu 1941. leta. Monodramo so izvajali člani Kulturno prosvetnega društva strelske družine Breze nad Laškim. Pred- stave so se udeležili vsi udeleženci mladinskega Kozjanskega odreda, ki je bil namenjen v Zado- brovo pri Ljubljani in številni domačini iz okolice Brez. Foto: D. Medved KOMU V ČAST ALi SRAMOTO? Kot je že običajno v vsa- kem kraju, kjer praznujejo praznik občine Žalec, razre- šijo prenekateri komunalni problem. Povsod so vedno v ospredju ceste, kajti težnja, da bi bilo čimveč asfalta je pač povsod najbolj prisotna. Nič drugače tudi ni bilo letos v Matkah, oziroma Seščah. S sredstvi občine, delovnih or- ganizacij in s prispevki obča- nov in udarniškim delom, so bile modernizirane kar štiri ceste. Asfaltiranje je oprav- ljalo tudi CESTNO PODJET- JE iz Celja. Pa se je zgodilo, da je ob zaključku šihta v petek po- poldne ostalo brez asfalta še borih sto metrov skozi samo središče ŠEŠC. In glej, zgo- dilo se je, kar pravzaprav nih. če ni pričakoval. Delavci so točno ob uri, kot ob udarcu na gong, končali delo in se razkropili središče kraja, ki je bil v soboto in v nedeljo središče prazničnih prireditev, pa je ostalo brez asfaltne obloge. Finišer in ostali delov- ni stroji, so sicer dajali de- lovno vzdušje in opozarjali številne goste, da se v kraju dela, niso pa ravno izžarevali najbolj prazničnega razpolo- ženja ... Bil je baje, preveriti nismo mogli, ta jiesrečni petek rav- no izplačilni dan in delavci so jo takoj, ko so prejeli ku- verte odkurili proti svojim domovom. Razumljivo, mar- sikdo bi na njihovem mestu storil enako. Marsikdo pa bi, če bi se čutil dovolj odgovor- nega, ravnal drugače. Verjet, no ne bi bilo težavno delavce pregovoriti,da bi »potegnili« še za nekaj nadur, pa bi tudi središče šešč dobilo svoj as- falt, ne pa tako, ko so v praz- ničnih dneh ravno v samem centru najbolj razkazovale svojo »goloto« ... Tako ravnanje nekomu prav gotovo ni v največjo čast. Ko- mu — to pa presodite sami.?! B. Strmčnik Predsednik skupščine občine Velenje je predal novo cesto svo.iemu namenu. Foto: Boris Mlinar Minulo nedeljo, Z. jull.)a, je bil za va.ščane Gaberk pri Šo- štanju velik dan. Odprli so novo asfaltno cesto na dolži- ni dobrih štirih kilometrov. Hkrati so počastili tudi 4. ju- lij, dan borca. Najprej je vse navzoče poz- dravil pred.sednik krajevne skupnosti Gaberke, Bernard Skrlovnik, nato pa so mla- dinci povedali nekaj krajših recitacij. Na odprtju ceste so bili pri.sotni tudi: narodni he- roj FraiK; Leskošek — Luka, predsednik občinske konferen- ce SZDL Velenje Martin Pri- možič ter predsednik občin- ske skupščine Velenje Nestl Zgank, ki je novo cesto tudi predal namenu. BORIS .MLINAR MED KOPALCI Mnogo je mladih, ki že uživajo počitnice m prosti čas, katerega so si pošteno prislužili med letom po šolah, ne- kateri pa tudi po službah. Tudi taki so, ki so sedaj že zaposlem, kot praktikanti, da si bodo med počitniškim časom prislužili kak dinar. Tako se bodo v jeseni laže šolali. Za to malo anketo smo se sprehodili po naših ko pališčih med mladimi kopalci. Kar pošteno se je bilo treba gnesti, kajti vedno več jih je, ki se hodijo kopat v bazene. Vprašali smo jih o njihovem mnenju do bazena, kjer se kopajo, kako bodo zapravljali prosti čas, o nji hovih načrtih za prihodnost, ter še o nekaterih stvareh Če vas zanima, preberite njihove odgovore. ROMANA SORE (kopala se je na celjskem bazenu, stara je sedemnajst let, v jeseni bo začela obiskovati tretji letnik gimnazije v Celju.) »Tu se ko- pam vsak dan, a se bom še dolgo, ker mi je bazen zelo všeč. Dobro je urejen, da b: le vreme še bilo. Avgusta se bom zaposlila za mesec dni. Po gimnaziji se bom p>o vsej verjetnosti odločila za študij romanistike.« DRAGO ROBER (drugače Mariborčan, to pot pa se je s svojo spremljevalko nama- kal na celjskem bazenu. Je 24-letni tehnik.) »Zelo lep ba- zen. Ni kaj reči. Lahko bi bik) malo bolj živo. Mogoče bi bilo dobro, če bi igral ka- kšen ansambel. Dober bi bil seveda tudi ročni nogomet. Letni dopust bom preživel kje na morju ali pa v planinah, to bom še videl. O načrtih za prihodnost? Uh, ti so pa ve- liki.« LJUBICA DONKO.(letos je končala ©semletko v Šošta- nju, že F>a se je vpisala v ekonomsko šolo v Slovenjem Gradcu. Cesto se kopa v šo- štanjskem bazenu z ogrevano vodo.«) »Bazen je odličen. Vo- da je tudi čista, da se vidi na dno. Tu se kopam vsak dan. Počitnice bom preživela kar doma, ker bo prišel brat na dopust iz vojske. Mogo- če bomo šJi na morje le za kak dan. Največji načrt mi je, priti do poklica.« MIHAEL RAJC (pogost obiskovalec velenjskega baze- na, ki ima luknjo. Je Velenj- čan, delavec v tovarni Gore- nje.) »Dobra stvar, tale ba- zen. Prej smo morali hoditi na bazen v Šoštanj, sedaj je vse skupyaj bliže. Če bi imeli še kakšno muziko ob večerih' na terasi ali kakšen nogomet, bi bilo še bolj zabavno. Tem- peratura vode je za ta čas kar primerna. Moj največji načrt je, da čimprej dogradi- mo na pol dokončano hišo.« MARTA OBERCKAL (Je Hrastničanka in je letos kon- čala osnovno šolo v Hrastni- ku.)'»Bazen v Rimskih Topli- cah mi zelo ugaja. Voda je čista, da se ne morem prito- ževati. Tudi okolica je kar dobro urejena. Sem pridem sicer bolj poredko. Le kadar je čas. Se bolje bi bilo, če bi imeli glasbo ali pa kakšen igralni aparat. Moja največja želja je, da se izučim za fri- zerko, pozneje pa, da posta- nem kozmetičarka.« No, spoštovani upravniki m kopališčniki. Sedaj vidite kaj morate storiti, da boste imeli še več kopalcev. Malo glasbe, kakšen ročni »fusbal« na ploščad. O saj to, da imate bifeje vemo, pa p>oiskusite še z nogometom, potem boste imeli naval, da vam bo vso sezono imelo kaj dol teči in boste v jeseni imeli kaj v žep dati. Z mladimi je že tako. BORIS MLINAR stran 12 NOVI TEDNIK 8t.Ž8 — 13.iuli)a 19T1 i Jure Krašovec: Tedt^ikovi pomenki s kmeti VZRAST LEPE KMETIJE TOKRAT O TEM, KAKO JE JOŽE STADLER SPET KUPIL POL OČETOVEGA GRUNTA IN KAKO KOMAJ ČAKA NA SVOJEGA NASLEDNIKA Prejšnji teden smo zapisali, lolj dopustniško. kar je tudi razumljivo glede na to, da so imeli v zadnjem času v prvenstvu par napornih tekem Ko.šc za Cnjt so daii: Zmago Sagadin Miloš Sa.gadin 17, Tone Sagadir If Ramšak 11, Jerič 4, Erjavec 4, Le- skovar 3, Pešec 2, Divjak 2 n v ponedeljek" pa je v Mestnem paritu gostovala ekipa reprezen- tance Jugoslavije, k: je na pripravah v Sloveniji. Celjani so bili okrepljeni s tremi reprezentanti. Precej kvalitetno tekmo si je ogle- dalo kakih 2500 gleda^ev Košu za ekipo Celja so dali: Ivkovič 17, 2ivkovič 13, 1. Sagadir iO Z Sagadin Zečevič 8 itd.; za reprezen- tanco pa so bili najuspešnejši Cermak 20, So man 17, čosič 14, Ple- čaš 9 itd. J. C. ŠPORT V ŽALCU v okviru občinskega prazmka žalske občme so tudi športnik: pripravili pester špoilni prograir Pripravili so tekmovanje v nogo- metu, šahu m kegljanju Rezultati: kegljanje d x 100 lučajev ženske: Fužinar 2478 , 2 . 2alec 2441, 3 Slovenj Graaec 2419,. dvojice- moškr Koper 189^ 2 Celje 1887, 3. Piran 1840 itd. mladinci. 1 Celje 1S86. Žalec 1615, 3. Fu- žinar 1605, posamezno: 1 Petet (Aero) 4^2, 2 Grešnik (Celje) 443, 3. Naprudnik (Žalec) 43v podrtih kegliev it-d Na šahovskem brzopoieznem ekipnem turnirju je zmagal Slovenj Gradec s 34 točkami preo Celjem 32, Dehrnom (ZRN) 27 točk :td. V .počasthem dvoboji; je Žalec izgubil z ekipo Dehrna 3,5:4,5. V no- gometu sc nastopile štir: ekipf V finalu le Žalec premagal Polzelo 9:1, tretje mesto pa je osvojilo Vransko pred Gotovljami. Tone Tavčar BREZ CEUANOV NI PRIREDITVE o služ])eni vojaški dolžnosti me pot v zadnjih dneh junija za- jala tudi v športni park na Ko- jevem v Ljubljani. Zbrati sem moral čimveč podatkov o priredit- vi, ki je nosila uradni naslov »27. prvenstvo ljubljanske armijske ob- Ia.sti«. Niti v spanju si ne bi mo gel predstavljati, da bom tam, v lepo urejenem športnem parku, naenkrat srečal toliko znanih obra- zov, me spominjali na dobre prijatelje in znance iz civilnega življenja v Olju. Vojaki iz Ck;Jja niso nastopili na tekmovanju, zato pa jc cela vrsta Celjanov, ki trenutno služi voja-ški rok v najrazličnejših kra- jih Slovenije, na.stopi1a v številnih športnih panogah za ekipe svojih vojašnic. Najprej sem srečal Franca Krum- paka, ljubiteljem planin poznene- ga kot dobrega planinca. »No, vidiš, v Celju sva se bolj poredko videla, zdaj pa sva se srečala tukaj oba v vojaških uni- formah.« To je bil uvod v prijeten kle pet. Najprej obujanje spominov na skupaj preživeta leta v gimna- ziji, potem pa seveda kako je v vojski. »Služim v Postojni, kjer skrbim v štabu za telesno kulturo in sploh športno udejstvovanje vojakov. Tu sem tehnični vodja ekipe,« .je pri- povedoval Franc ob požirkih piva. So nas pa našli, kaj? »Druge pa .še bodo. gene, kaj- ne?« Fant, osma »krivina« nam že teče, to pa je tudi že nekaj? Potem so se začeli pridruževati še ostali Celjani. Sploh ne vem od kod so se jemali. Po zeleni površini stadiona je treniral Bran- ko Vivod, ki je za ekipo Kranja, k,ier služi vojaški rok, prinesel največ točk, saj je zmagal kar v treh disciplinah: skoku v višino, metu krogle in v štafeti 4 x 100 m. Pri skoku v višino je z rezultatom ?06 cm po«tavil tudi nov »rmijski rekord. »Vsak trenutek moram izkoristi- ti za trening, saj so me ponovno izbrali v državno reprezentanco za bližnje nastope.«- Branko je v formi, saj skoraj na vsakem tekmovanju preskoči 203 ali 206 cm v Zagrebu pa je preskočil celo 209 cm, kar je nje- gov letos najboljši rezultat. Pridružijo se rokometaši, skoraj polovica celjske rokometne ekipe, ki je pred leti nastopala v I. zvezni ligi. Bogdan Povalej služi v Kranju, prav tako Janez .Markovič iz Zal ca. Tu je še .'Vlojz .'safarič, ki se je za nekaj mesecev »udomačil« na Vrhniki. Pozabiti ne smemo še Iztoka Iršiča, ki je v Ljubljani nastopil za ekipo Vipave. Mimo pride z ženo in otrokom Aco Plev- čak, znan nogometaš, gurmanom in ljubiteljem dobre kapljice bolj poznan kot lastnik prijetnega bi- feja ob Savinji pri mostu v Lat- kovi vasi'. Prava mala celjska ko- lonija. Tudi .\co služi v Kranju, tu pa je bil tehnični vodja ekipe. Pa pravi Bogdan: »škoda, da nista tu Se nekoč »bela vrana« Ivo Lmek in večni humorist Joži Zim- šek. Oba sta v Kranju, k.jer so .ju zaposlili kot »tehnična« delavca, saj imata za to vse kvalifikacije.« Janez iVIarkovič me povabi, da si ogledam rokometno tekmo med Kranjem in Vrhniko, kjer se bodo eden proti drugemu pomerili tri.je Celjani. s>Pa še fotografiraš nas lahko vse skupaj ter pošlješ » Novi tednik, da s v tem času ne bodo iJOvsem pozabili.« Rečeno storjeno. Posnetki so ua filmu, potem pa si ogledam tek- mo. Cviki pritisne »flajšter« .šani- ju. Janez je v golu skoraj nepre- magljiv. šani do.sega gole v glav- nem iz dosojenih »sedmercev«. Ob igrišču srečam sedanjega gol- mana RK Celje .\larguča, popular- no imenovane.ga Mica. »Ko bi se naši tako borili v 1. zvezni ligi zagotovo ne bi izpadli,« je bil njegov komentar k direkt- nim dvobojem Cvlkija in šanija ter solidnim obrambam Janeza. Slednji je desetar in pod njego- vo komando sta tudi Ivo in Joži. Slednja sta sicei' opravičena telo- vadbe, vendar sta enakrat vseeno okasila vso grenkobo drugih, ki se telovadbe niso udeležili. »Starešina je bil tako .lezen, da je takoj sklical vse vojake, meni pa naročil, da jib vodim po poli- gonu in to z zaščitnimi maskami na obrazih. Težko mi je bilo ko so se tantje »matrali« po vročem soncu z maskami, loži se je pri tem celo poškodoval,« se spomi- nja Janez. Vlrak je objel stadion. Sodniške pi.ščalke so utihnile, utrujeni šport- niki so se pripravili za večerjo. Poslovili smo se v pri.jeinem upa- nju, da se bomo naslednjič videli že v civilnih oblekah. Ven- dar »još 330 dana«, ali nekaj po- dobnega, kje ,je še to? Sicer pa veliko je že tudi za nami, kajne? Izpolnjujem njihovo željo, da pozdravim vse bralce Novega ted- nika, njihove prijatelje in znance. Vsemu temu pa se pridružuje tudi zapisovalec prijetnega srečanja s starimi znanci. TONE VRABL leve proti dc^ni: Janez iVIarkovič, Äani šafarič, C\iki Povalej .4co Plevčak, Branko Vivod. tfoto; tv 14. stran NOVI TEDNIK St. 28 — 13. julija 197^ Pohod ob 30-letnici prvih partizanskih brigad l*ot, dolga dvainsedemdeset kilometrov, pot po kateri so pred mnogimi leti hodili v juriših in krvavih borbah naši očetje, v zimi in trpljenju, v zmagah In imiikih, se je za nas začela v Clelju, pred muzejem NOB, kjer nam je spregovoril nekaj besed na pot Jaka Ilojšek, narodni heroj in star partizan, znan iz prenekatere borbe. Pohoda so se udeležili predstavnilii JLA, partizansJkih enot, taborniki, člani aktivov Zveze mladine iz delovnili organizacij in drugi mladinci in mladinke. Cilj pohoda, ki je trajal dva dni, je bila Bočna, od tam pa so nas z avtobusi prepeljali v Ljubljano, na veliko srečanje borcev in mladine. Z marsikom smo se srečali v teh dneh, govorili smo s starimi partizani, spoprijateljili smo se z vojaki, pridobili dragocene izkušnje, spoznali v globno, kaj je to splošni ljudski odpor, kaj je to povezava z ljudmi. Povsod, kamor smo prišli, so riam povedali, !kaj je storil njihov kraj za našo skupno svobodo, koliko je bilo žrtev, kakšna je bila njihova borba. Sledili smo zgodovini od Celja, Griž, šli smo k Šmiglovi zidanici, pozdravili so nas v Taboru, na Vranskem, preko Dobrovelj nas je spremljal duh padlih partizanov, z nami sta bila v spominu Vera Slander in Dušan Kraiger in mnogo, mnogo tistih, 'ki so padli v teh hostali. V Bočni so nas pozdravili transparenti, ljudje na cesti, pozdravila nas je niati padlega partizana. Z nami je bil tudi nekdanji borec prvega Štajerskega bataljona Ludvig Zupanc-Ivo, ki nam je na Creti z živimi besedami predstavil borbo svoje enote v letu 1941, ki je bila takrat edina frontaUia borba v Sloveniji poleg znane dražgoške bitke C<'la galerija partizanskih likov je bila med nami, kot da bi bili še še živi. olvElf Kako živo smo si predstav- ljali te ljudi, prekaljene v borbi in trpljenju in nihče ni niti trznil, ko nam je Ivo na Čreti govoril o tistem ve- likem spopadu, ko so parti- zani trikrat vrgli Nemce na- zaj na svoje položaje in ko sp se le ti končno le umakni- li. Občutek resničnost se je še poglobil, ko so nam pred- stavniki JLÄ in partizanskih enot ponazorili borbo izpred tridesetih let. tek, ne more hodili. Vsak je svoje obdržal gl )ti.'ko v se- bi že samo ob spominu na trpljenje m zavest tistih, ka- terim se moramo zahvaliti z9 svobodo. Tudi se ni nihče pri- toževal, če se je mo'sl vreči v zaklon, ko so nas napadli z letalom ali ko so nas vzdolž vse poti čakale zasede, k' pa smo jih s pomočjo naših iz- vidnic in obveščevalcev več kot dobro obšli in prišli sreč- no na cilj. Pas-ulj, čeprav vsu kodnevna hrana, je bil odh- čen pa tudi tisti jabolčnik, ki smo ga »o'epavali« na pono- du, kupljen ali dobljen o:i kmetov, ni bil slab, če po- mislimo, da smo na začet- ku pohoda pili vodo. Je že res, da je bilo od sile nerod- no spati na podu v ^oli v Ta- boru in Bočni, povedati pa je treba tudii td, da smo dva- krat čudovito spali na senu, kar pa spet ni od muh. Tisto normalno je, da je ti- stih dvestopetdeset ljudi, ki so odšli na pohod, doživelo tudia kaj takega, kar ni bilo najbolj prijetno. No, poznCjS, v Bočni, so se nam pridi-užili še mladinci iz Žalca in Vele- nja, v Ljubljani pa smo se srečali z mladimi iz vseh še- stih občin celjske regije. Prvi dan pohoda se nam je zaletel d|ip, naslednji dan, ko smo precej izmučen: pri- šli na čreto, pa .se nam je znova zaletel kamion, ki je vozil hrano s kuhinjo, še dobro, da se je Joža Krebs znašel in nam kosilo skuhal v Mozirju kar sredi ceste. Mi na Creti smo že ski)raj obu- pali, da bomo tisti dan še kaj jedli. Tik pred velikim spomeni- kom partizanskim Dobrov- Ijam sem odšel z Maco, ki je bila edina ženska predstavni- ca v partizanski enoti in vo- dičem na kraj, kjer sta pad- la Vera Slander in Dušan Krajger, Malo sem zaosti posledica tega pa je bilo, di za vse na svetu nisem naše, tistega kraja, kamor naj b: položili venec. Končno sem le zaslišal klice in se po vis» kern praprotju in med snire kovjem prebil do sponic.iiki Zdi se mi, da bi obeležji le zaslužilo boljši dostop, sa; niti ena pot ne vodi do srn menikä ali pa je tako strašno zapuščena, da se ne vid: več. Spomenik, v okolju, kakršno je, ne služi ničemer. Zgodilo se je, de so v Boi- i no prišli mladinci brez hr»j ne in prav po bratovsko, par- tizansko smo si razdRl'.U por- cije, sicer pa je imel Krel> sov Jože o tem dobro teori- jo: Malo vode in je še za pet- deset ljudi. Pot, ki je trajala dva dni, z enodne-v-nim počitkom i: jurišem na Bočno, nas je ' torek zjutraj pripeljala ni slavje v Ljubljano, P.vslušab so tovariša Edva.rda Kardfr Ija, nato pa smo ?e rn^^ubi ii med ljudi. Mnogi med m mi so prisluhnili pogovoroit starih partizanov, skoraj fc lahko rekel, vlekli na ušesi Mnogoštevilni klici po z\'oi' niku, ki so iskali prijatelje znance, scborce, tovariše ' vihri in krvi, .so nam oJnif vali PK) glavah. Razpoloženje pridobljeno že na pohodu, sf je tukai še utrdilo in poča? smo začeli razumevati vse ti- sto, o čemer smo že toliko slišali. Partizanska pesem r.! livadah, iz zvočnikov, harm» nike in ko bi še "edel o^ dolgo potem, ko smo ž? dolgo potem, ko smft ž» (fi odhajali. Tekst in slikf^ M. STRASES Na Dobrovljah smo obstali, počitka zeljni pred spomenikom partizanskim l>obrovl3am. ( borbi partizanov v tem koncu nam je spregovoril Stane Mavrič, ki je med vftjno hodi! p» teh bregeh, pred spomenik pa smo položili venec, potem pa,je vsak počenjal, kar mu f pač najbalj ugajalo. Nekateri so se zapodili med nizko grmičevje in nabirali jagodi precej pa jih je odšlo nazaj in se znova zbralo okoli Mavriča in njegovih kolegov — sobot, cev, da bi jim znova spregovorili o tistih dneh naše velike in svetle zgodovine. Sredi pesmi in zastav smo. čeprav po peklenski vročini, sledili tistim dnem, ko smo opazovali srečne obraze starih partizanov. Kamorkoli je človek stopil, povsod je bilo ob- jeman,)e, solze, smeh in vriski. To je bila Zadobrova 1972. Pred vsakim pohodom je bilo treba najprej pregledati orož- je, ugotoviti ranjence, če kdo kaj pogreša in se domeniti za razpored za naslednje urice pohoda, odrediti patrulje ter v.se, kar je pri takšnem maršu še potrebno. Partizanske enote, kajti ta je na sliki, konec koncev niso šala. Na sliki: odhod partizanske enote iz Griž. V pričakovanju. Izvidnice so se pred Bočno razkropile na vse strani, mi pa smo skupaj z vojaki čepeli za gozdom in čakali. Od nikoder jih ni hotelo biti in počasi nam je posta- lo jasno, da so se izmuznili. Odšli .smo in se po čistini pri- vlekli do ceste. Takrat je zaropotalo. Ob hujem naijoni smo napad Velenjčanov odbili med regljimjem pušk, mitraljezov in brzostrelk. DROBTINICE S POHODA Ob napadu na Bučno sva « poUtkomisarjciu Milanom le- žala v zaklonu nedaleč vstran od Bočne. Čakali smo Velenj- čane. Kar naenkrat zaslišiva za seboj prav mili glasek in se oba kot na povelje obrneva. »Stričeka«, ,ie reklo tam zadaj in že sva zagledala prav majhnega fantiča, starega okoli pet, morda šest let V roki je dry,al dve precej veliki smrekovi veji in naju prav spo.štljivo gledal na-avnost v oči. »Vze- mita, če vama lahko kaj pomaga.« Preden sva si opomogla od prvega presenečenja, je mali že položil veje na Milanovo telo in tiho, kot je prišel tudi oi'sel. Pa naj še kdo reče da ni bilo sodelovanje prebivalstva z nami več kot na nivoju. •h vra- čiuiani prevoz z avtobu- som, cestne takse, ogled Miinchiia, transferji za tekme, prenočišča z zajtr- ki ter orgaiiizaoiija in vod- stvo izleta. Prenočišča so v hotelih v središču Mlin- chna oziroma v najbližji okolici. Ob prijavi je tre- ba vplačati akontacijo SO^J dinarjev, ostanek pa mora biti poravnan najpozneje deset dni pred odhodom. Skratka, kdor želi videti Olimpiado München 72 in noče imeti velikih skrbi, si jo bo gotovo ogledal s Kompasom. Tja bo potov- val z udobnim avtobusom in v prijetni družbi. Skratka, .prepustite svo- je skrbi Kompasu. O krvodajaldh v Šentjurju NEZNANI REŠITELJI RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA V ŠENTJURJU, PETROM DENŽIČEM Da, neanani rešitelji, tako lahko imenujemo vse krvo- dajalce. To so ljudje, ki so s svojim humanim dejanjem že nešt etokrat popolnoma arjonimno rešili mnoga živ- ljenja. Rešili tako, da so dali svojo kri za neznanca, vendar človeka, ki jo bo nekoč nuj- no potreboval. Tudi v Sent; jurju pri Celju imajo precej krvodajalcev. O tem je pote- kal naš razgovor s Petrom Denžičem, predsednikom RK. »število krvodajalcev pri nas ne upada, ne narašča pa tako kot bi želeli. Sicer je pa res, da imamo na območju občine več krvodajalcev v re- snici, kot pa na spisku. Nam- reč naši ljudje se vozijo na delo drugam in tarn, kot čla- i^ti delovne organizacije, daru- jejo kri«. »Imate težave pri organiza- ciji krvodajalskih akcij?« »Pri tem nam vedno poma- gajo vse družbeno politične Organizacije, ljudje in seveda tudi podjetja. Namreč, pri nas ima krvodajalec na dan, ko je dal kri, prosto. Seveda pa so duša krvodajalstva v občir« aktivisti Rdečega kri- ža.« »Koliko organizacij imate v občini?« »Imamo devet krajevnih organizacij RK, ki izredno Uspešno delujejo in to v vseh flejavnostih RK, posebno pa ^e v krvodajalstvu. Na na- Seon območju delata dve trasfuvli.jski postaji, celjska ^ ljubljanska. Celjska ima ^ečji odziv med ljudmi, ker se laže prilagodi času ljudi. Celjska postaja jemlje kri na območju Planine. Ljubljan- ska pa je vezana na svoj let- ni pian in se ne more tolilko prilagajati. To pa je za nas bistveno, saj m primeren čas poletje, ko imajo kmetje de- lo na zemlji, poleg tega pa je mnogo krvodajalcev takšnih, ki delajo v podjetju in nato še doma.« »Te dni pripravljate novo veliko akcijo?« »Da. Velika krvodajalska akcija bo 20. in 21. julija na območju občane. Datum res ni najbolje prilagojen, ven- dar iskreno upam, da bo pri- šlo veliko krvodajalcev. Ve- ste, veseli smo, ko vidimo, kako naši ljudje nesebično darujejo kri. Da se jim vsaj nekoliko oddolžimo, vsako leto priredimo zanje sprejem na katerem podelimo srebrne in zlate znake. Teh je v naši ob- čim že veliko. Naj izkori- stim priložnost m preko vaše. ga časopisa zaprosim vse ob- čane šentjurske občine, da se čim številn«je udeležijo krvo- dajalske akcije, vsem, ki pa ne morejo zaradi zdravja in .stai^psti, vseeno hvala.« M. SENICAR KRAJEVNI PRAZNIK V LOČAH Krajevna . organizacija ZB bo v Ločah. v soboto 15. Juli- ja pripravila proslavo krajev- nega praznika. Slovesnost bo združena z otvoritvijo asf ilt- ne ceste v Ločah. Ob 16 uri bo sprejem gostov pred osnovno šolo, nakar bo sve- čana otvoritev nove asfaltne ceste v Ločah. V kulturnem programu bodo sodelovali: Loški pevski oktet, pevci in harmonikarji ter recitatorji osemletke v Ločah. Po kon- čani proslavi bodo položili vence pred spomenik padlim borcem. Na proslavi krajevnega praznika v Ločah bodo pode- lili gospodarskim organizaci- jam in posameznikom pri- znanja v zahvalo za pomoč in sodelovanje. Ko bo oficielni del proslave zaključen bo v gasilskem do- mu prosta zabava s ples.>m. 16. stran NOVI TEDNIK St. 28 — 13. julija 197^ NESREČNA stara sem 18 let in za- ljubljena v eno leto sta- rejšega fanta. Z njim se ne srečava velikokrat, če pa se, mi pomežikne. Ne vem kako naj se mu pri- bližam in s kakšno besedo naj začnem? Tudi si ne znam razložiti nekaj be- sedi in se bojim imeti fanta. Kaj pomeni nedolž- nost ali če ti kdo vzame nedolžnost in ali takrat že lahko zanosiš ali ne in kaj pomeni spolni odnos? M. K. Žalec Spoštovano dekle! Rada bi že enkrat po- udarila, da je težko odgo- t'arjati na nepodpisana pis- ma, pa čeprav ostajajo ne- podpisana zaradi zadrege. Poudarila pa bi tudi rada, da je pri nas anonimnost zajamčena in da pisem ne podpisujemo s polnim na- slovom. Sami si lahko iz- berete psevdonim, ali pa ga dodamo sami. Pa k stvari! Vidim, da spadate med tiste vrste deklet, ki so si že močno prisvojile občutek enako- pravnosti, zato boste znali tudi vi sami pogumno po- mežikniti izvoljencu kadar se bosta srečala. Ce bo to fantu všeč, bo osvajaino akcijo sam nadaljeval, dru- gače pa boste morali sa- ni izvesti strateški napad in izpeljati boj. Ce boste dobro napre- dovali mi bo skoraj odveč razlagati kaj je nedolžnost in kaj ni. Pri prvem spol- nem odnosu (to je takrat, ko se združi moški in žen- ski spolni ud) ni nujno, da zanosiš, se pa tudi to lahko zgodi. Cim imaš spolni odnos s fantom se pretrga deviška kožica in rečemo, dekle je izgubilo nedolžnost. Nataša UMAZANA POD KOLENI stara sem 16 let in zelo nesrečna. Pod koleni imam »umazano« kožo, ki pa ni umazana, le zgleda tako. Redno se umivam, pa mi ta nevšečnost ne iz- gine Zato te prosim za mazilo, kremo ali kaj po- dobnega. Nesrečna Damjana Draga Damjana, nisem sicer stara 16 let, a imam iste težave kot ti. le da se nič ne sekiram. Krem ali mazil za to ne- všečnost ni, ki pa ni nič drugega, kot da se je zbral pigment pod koleni in temneje obarval kožo. To imajo ljudje tudi na bolj vidnih mestih, kot je tvo- je, pa zato niso nesrečni in obupani. Stran s pred- sodki in pomisleki, nadeni si prisrčnosti in prešerno- sti na obraz, zasmej se vsemu navkljub in pozabi na temne pegice pod ko- leni. Tako, je že kaj bolje? NATAŠA Vsak dan prihaja v na- še uredništvo vedno več pisem, ki jih zelo radi objavljamo, če so podpisa- na kot se spodobi. Vedno več pa je tudi takih, ki nimajo polnega naslova ali ja so nečitljivo podpisana. Na te vrste pisem ne bo- mo odgovarjali. Vsakemu, d nam bo pisal, je tajnost zajamčena, zato je lepo in prav, da se vsakdo podpi- še, mi pa potem imen ne objavimo ali pa si to do- volimo pod drugim ime- lom. Neumestno je tudi, da svoje težave pišete na dopisnice, podpišete pa jih ne. Toliko, da v bodo- če ne bo nesporazuma. NATAŠA IN IGOR „LA BAMBOLA" STIL Najbolj priljubljeni vzor- ci v blagu so letos pike in kvadrati. Ti dve ljubki ob- leki boste rade nosile v hladnejših večernih urah. Za prvi model izberite bla- go s temnimi pikami na svetli podlagi. Ovratnik naj bo iz belega pikeja, obrob- ljenega s tremi vrstami čipk. Izpod obleke pa naj prav tako kukajo tri vrste čipk platnenega nabranega spodnjega krila. Na ovrat- niku lahko nosite veliko belo pentljo s šopkom sadja ali rožic na vozlu. Za drugo obleko izberite blago s kvadrati. Za roka- ve in krilo izberite blago z manjšimi kvadrati. Ob- leka naj se zadaj zapenja z majhnimi na gosto po- sejanimi gumbi. Poživilo obleki bo dala velika pent- lja, ki jo zavežete na zad- nji strani. Izrez je lahko velik — okrogel ali pa či- sto ob vratu z majhnim belim ovratnikom. Vizjak Jana St. 28 — 13. julija 1972 NOVI TEDNIK 17. stran (ZAPISKI KOMANDANTA ANDREJA MAVRIJA) v Hudi jami pn Laškem, cjer je v no'Ji od 2. julna ,g42 Revirska četa, ojačami z pema četama štajerskega ba- juljona napadla rudniške oo- fckte, je bila zadnji petek « krajša slovesnost Ob ](j.letnici formiranja prvih ^rtizanskih brigad na Sloven- fTcem in napada na rudnik se je tu formirala mladinska bri- jada »Kozjanski odred 72», ki je nato krenila na partizanski ^arš. Brigado so poleg doma- čih mladincev sestavljali tudi mladi iz pobratene občine Vr- l)Ovec, pripadniki JLA in nek- danji borci. Udeležencem pohoda je tu spregovoril organizator upora na tem področju, upokojeni rudar iz Rečice Lojze Lešfiik, ]ci je tudi razvil prapor bri- gade. Brigada je Od tu kre- nila preko Govc v Sedraz. A Po večerji je priredila kul- turniška skupina, brigade prt iedraški šoli partizanski mi- ting Udeležilo se ga je pre- cej domačinov in va f-inov bližnjih vasi, ki so z zanima- njem opazovali mlade udele- žence pohoda in zavzeto sle- dili programu. Govoril je tu- di organizator upora Lojze Diacci. tt Iz Sedraža smo odšli 'proti Kojzici. Po skritih stezah nas je vodil nekdanji borec iz te- ga kraja Franc Seme. ustavi- li smo se pod mogočno ska- lo, kjer so se 22 maja 1041 sestali zavedni ljudje in usta- novili Pokrajinski odbor OF za štajersko. Od tu se je brigada spustita v šmarjeto in preko Rimskih Toplic krenila v dolino Grač- nice. * V ozki soteski Gračnice se je brigada ustavila ob spome- niku pxdlega komandanta pr- vega bataljona šercerjeve bri- gade Ilije Badovinca. Tu se je odigrala v februarju 1944 bit- ka med prodirajočo nemsKO kolono in prvim bataljonom Šercerjeve brigade Nemci so v tej bitki uporabili domače šolarje kot živi zid,.pri čemer sta dva od otrok padla. * Po strmem pobočju se je »Kozjanski odred 72« povzpel mačini so na začudeno po- gledovali, nekateri celo izza zavešenih oken, nato pa nas lepo sprejeli. Pot smo nada- ljevali proti Vrhu nad La- škim, kjer nam je kuhar za- smodil večerjo, a nas to m motilo, da ne bi priredili par- tizanski miting Domačim so izvajanja nastopajočih lepo sprejeli^ nato pa se malo po- veselili z nami. Presmli smo po senikih in kozolcih, tako da nam nočni dež ni prišel do živega. * Pokriti s šotorskimi Kurili, kot kakšni beduint, smo klP^b dežju krenili proti Brezi. Ma- lo pred Brezo je dež prene- hal. Veseli smo, ker se je vre- me izboljšalo in. ker smo že skora? na koncu blatne poti. Naenkrat pred nami z obc hribov zapokajo puške. »V zaklon!« zakričim. Zadnji v koloni se hočejo umaKniti nazaj, ko tudi za na- mi zaropoče. Obkoljeni smo. umakniti se ne moremo. Konec napaaa. Mladi iz Brez pridejo iz goz- da in nas prisrčno pozdravijo. Lepo jim je uspela zaseda. A šolo in dvorišče pred njo je bilo potrebno urediti za bližnjo proslavo občinskega praznika, zato so fantje po kosilu zagrabili lopate i-n ure- dili dvorišče. Pri čiščenju o- Ken in tal v šoli so se hotela izKazati dekleta in so poma- gala domačim čistilkam. Na manjši jasi, malo iz va- si, je kulturniška skupina bri- gade skupno z mladimi do- mačini priredila partizanski miting, katerega so se udele- žili skoraj vsi vaščani. Lah^o rečemo, da je bil tu najlepši miting pohoda. it Ponedeljek 3. julija, smo na poti Breza — Planina. Lepo dopoldne je, ko preko Blat- nega vrha prispemo v Marot pri Jurkloštru. Po teh poteh proti Planini nas vodi. parti- zan iz teh krajev Branko De- far-Striček. ki je istočasno tu- di član štaba pohoda. S par- tizansko pesmijo prikoraka- mo na Planino. Kmalu za na- mi prispejo še brigade iz Bre- žic, Krškega. Sevnice, Šent- jurja in Šmarja. Na proslavi, nam je spre- govoril nekdanji komandant tega odreda Marjan Jerin. Zvečer smo se spustili v Marof, kjer smo prespali. * Torek, 4. julija. Z avtoou- som se peljemo proti Zado- brovi pri Ljubljani. Še prej nas v Laškem zapustijo mla- di Vrbovčani, ki so morali zaradi dolge poti na vlak. Ze- lo nam je težko ob slovesu, lepo smo se imeli. V Zadobrovi smo se udele- žili osrednje republiške pro- slave ob 30-letnici prvih par- tizanskih brigad na Sloven- skem. ČEBULA — ALLIUM CEPA L. Čebula je vrtna ras'. Ima, ki jo vsi dobro poznamo ko', za- čimbo Čebulo tvorijo tanj še m debelejše mesnate lupine, ki ležijo tesno diruga na drugi. Steblo in listi so votli in v sredini napihnjeni, čebula cveti junija m julija ter ima majhne belozelene cvetove združene v oble kobuie. ri so vrh stebla. Značilen za čebu- lo je oster vonj, ki zbada m sili k solzen.iu. Je slad^-.eiTH ter močnega in aro- matičnega okusa. S Kuhan- jem čebula izgubi duh in se ublaži okus. Dozori julija in avgusta, ko jo tudi spravlja- mo. Čebula vsebuje precej zdravilnih učinkovin, rako gorčičnemu olju podoben gli- kozid, ostro dišeče hlapno olje, nekaj rastlinskih hor- monov, cel kup vi^^Tiinov, sluzi, sladkorjev, rudninskih soli it)d. Čebula je prastaro zdravi- lo. Tako ga omenjajo že an- tični zapiski kot uspešno zdravilo pri krčih, slabi pre- bavi, bolečinah v sklepih itd. Zdravilnost izhaja iz zgoraj navedenih učinkovin. V malih količinah koristi čebula želod- cu, pospešuje prebavo, od- ganja vetrove in ixj^pe-suje izločanje vode. Cobiiia ui- di preizkušeno zdravilo za nadležen kašelj. Pol kg olup- Ijenih celih čebul, k i .;in;o počasi 3 ure v 1 litru vode skupaj z 200 g medu Meša- nico ohladimo, precedimo in dajemo bolniku po 6 velikih žlic na dan. Majhne koIi;'ine te,ga sladkega sirupa ol.ijšuj- jejo izkašljevanje, ki le oo- sebno mučno nri raz».''-- -"-e- hladih dihalnih organov. Ljudska medicina pr.ojroča sok surove čebule kot učin- kovito zdravilo za vtiriime zo- per li.šaje, prhljaj in iiri iz- padanju las. Vzamemo tri ve- like čebule, jih olupuno ter drobno zrezane namooin^'.o v 40 odstotnem alkoho;ii. Pu- stimo na.močeno neka« dni izpostavljeno sončnim žarkom, precedimo in si naipr lob- ro zmasiramo celo lasišče, pu- stimo učinkovati četr» iu"e, nakar si glavo umijemo z dobrim ^-amponom. c'-^ebuli lahko dodamo še koprivine korenine. BORIS JA(/ODTC dipl. pharm. 18. stran NOVI TEDNIK St. 28 — 13. julija 197^ Srečanje • Predeli, skozi katere se vijuga cesta proti Planini, so bolj ali manj gosto po- raščeni z drevjem. Goz- dovi, velika drevesa, male gobice in mali ter mladi nabiralci. Tako kot otroci v mestnih naseljih zbirajo staro železo in papir za razredno blagajno, otroci na podeželju v tem času pridno nabirajo gobe, jih nosijo na odkupne postaje in — zaslužijo tako prepo. trebne dinarje za šolske potrebščine, obutev in še marsikaj drugega. Pred "dnevi je bilo pri domačiji Selič v Trški go- rici zelo živahno. Seličeva mati je stala pred gospo- darskim poslopjem, okoli nje pa so se zbrali "otroci, )drobiž« iz vseh okoliških krajev. Ob otroških nogah velike košare, v njih pa so se bohotile rumene lisičke. Tehtanje, preračunavanje in nato denar v otroške dlani. Zaslužiti je treba. Za to in ono. Otroci iskoristijo proste dni in se odpravijo v mračne globeli in son- čne rebri, otroške oči iš- čejo in znova in znova vztrepeta otroško srce ob pogledu na gobice. Te jim pomenijo denar, ta pa po meni v teh krajih veliko, mnogo več kot v mestu Odkupne postaje Kmetij- skega kombinata Šentjur so dale otrokom možnost zaslužka. Tisoč dvesto sta rih dinarjev za kilogram' Med pridnimi sta ptav gotovo trinajstletna MIRA ŽAFRAN, doma v Vodu- cah 28, ki je pravkar kon- čala šesti razred osnovne šole v Slivnici z odličnim, samo matematiko in telesno vzgojo je imela štiri ter dvanajstletni EDI KOVA- CIC, doma iz Kostrivnice 40, končal peti razred šole na Planini s pravdobrim uspehom. Mira: »Gobe nabiram naj- več v Voducah in Zapu- žah. Samo lisičke. Pona- vadi grem nabirat vsak drugi dan. Tako po tri ki- lograme in več näherem. Zaslužila sem že 12.000 starih dinarjev. Denar hra- nim doma, ker si bom ku- pil šolske potrebščine. Ta KO domačim ne bo treba dati zanje. Seveda, mama je vesela, ker sem tako pridna.« Edi: »Danes sem nabral tri kilograme lisičk. V Ko- lobje se odpravim sam ali pa s starejšim bratom. Zaslužil sem že 7.0(K) sta- rih dinarjev. Kar bom za- služil bom potreboval za šolo.« »In drugače, še kaj po- magata doma?« Mira se je začudila: »Seveda delam doma. Kuham večkrat. Kaj naj- raje? Tisto kar imamo vsi najraje. Tako skuham: go. vejo juho, mlad krompir spečem in naredim solato- Tako je bilo zadnjo ne- deljo, ker mame ni bilo doma. Jasno, mama pohva- li moje kosilo. V šolo pa rada hodim. Uro in pol imam peš. Sicer imam ko- lo, ampak grem peš za- radi sošolke. Ona ima dru- žbo, jaz pa tudi. Zdaj tudi ona nabira gobe in si bo kupila kolo. Nato se bova vozili.« Edi je pogledal svoje otroške roke in dejal: »Rad pomagam očetu v delavnici. Kolar je, pa na. redim kar je potrebno.« Sploh je bil Ekii skro- men. Le oči so se mu svetile, ko je govoril, ka- ko si bo vse SAM kupil za šolo. Da, takšni so otroci tod okoli. Vedo, da doma ni nikdar preveč, ne denarja. ne česa drugega. Zato sami poskrbijo, da njihovim staršem ne bo treba beliti glave, kako bo s knjigami, zvezki. M. SENICAR Edi. Seličeva mati in Mira prebiraj« lisičke. Toto: bs 18—13. Julija 1972 NOVI TEDNIK 19. stran PIVO IN C VETJE, TRI DNI PAŠE ZA OCI, UŠESA IN GRLO, KMEČKA OHCET, z vsem tem vabijo Laščani prijatelje od blizu in daleč ob koncu tedna. Ob vsem tem »špasu« gre štirim za res. I^etos ima laška kmečka ohcet najmlajši par; 20-Ietnega Cvetka Bezgovška in 16-lelno. Cvetko Zupane, ki imata vrh vsega še za praznik cvetja pravšnji imeni. Drugi par sta 25-Ictni Viktor Užmah in ^-letna Ivanka Topole. Oba para smo ujeli pri pomeiiku X vrčki penečega laškega piva v rokah in med rožami, da bo več simbolike. (Foto: J. Kr.) Takole so pripadniki »sovražnikovih enot« z belo zastavo in dvignjenimi rokami p® premagani iz Gasilskega doma. Ni kaj reči, toda branili so se resnično zelo zagrizeno, to partizanske enote .so neusmiljeno pritis'kale, tako da so se končno le morali prcdj Vaja v Matkah je bilo doživet.ie, ki ga bodo mnogi dolgo pomnili . .. Foto: B. Striuč) ZGODOVINSKI KRAJ OB SOTLI Zgodovina pripoveduje, da so ob izlivu Bistrice v Sotlo ujeli Ilijo Gregoriča, »na- mestnika« velikega vodje kmečkega punta Matije Gubca. V neposredni bližini tega zgo- dovinskega kraja pa stoji mlin, ki je resnično zadnji na Bistrici pred izlivom v Sotlo. Tam živi RAKOVEC JOŽEFA z družino. Rojena je bila v Polju pri Bistrici ob Sotli. Mož Milan pa je doma iz Šent- ruperta v Slovenskih go- ricah. V Bistrico je prišel 1933. leta, kjer se je pri bratu Angelku učil za tr- govca. No, ni bilo treba mnogo, da sta se z Jožico spoznala, poročila pa sta se 1942. leta, a vojna ju je kmalu ločila. V mlin sta prišla šele po vojni in takrat je bilo vse drugače kot danes. Mlin je bil maj- hen, imel pa je z'ato tri velika kolesa, ki so se ne- umorno vrtela noč in dan. Vseskozi pa je bila mati Jožefa glavni šef v mlinu in če je mož" Milan kaj po svoje napravil, ji že ni bi- lo več všeč.Toda dela je bilo čez glavo, dnevi so bili prekratki in tako je prišel k hiši na pomoč mlinar 2ivič, katerega smo predstavili v eni prejšnjih številk. Možakar je bil marljiv in se je dobro su- kal v mlinu. Pa pride nekega dne v hišo in pove domačim, da v mlinu straši. Samega vraga ravno ni videl, a strah ga je bilo pošteno. Doma so se ravno nekako pomirih, ko spet pride iz mlina ves prestrašen, češ, da se je strah vrnil. Kaj bi to bilo pa ni znal po- jasniti. Pa gre mati Jožefa enkrat z njim, ko je rav- nokar dvigoval velik škaf koruze in je z njim za- grabil tudi svoj predpas- nik. Škaf je naslonil na »grot« in ko je hotel sto- piti stran, ni šlo. Predpas- nik se je nategnil, a popu- stil ni. šele tedaj je mli- narja zajela smrtna groza, kajti strah ga je. držal in kazalo je, da ga ne bo nikoli več spustil. Pa je pristopila mati Jožefa in dvignila škaf, osvobodila mlinarjev predpasnik in mu s tem seveda rešila tu- di dušo, po kateri je strah stegoval svoje nemarne pr- ste. Sicer pa so v resnici pri Rakovčevih pretrpeli pre- cej strahu. Doma so bile tri hčerke: Cvetka, Slavica in Martica. In kakor ob vsakem mlinu, tudi pri njih vode ne manjka. To pa je past za majhne otro- ke in kaj kmalu se znaj- dejo v hladnem objemu hitre Bistrice. Pri Rakov- čevih pa je še lep beton- ski jez, ki s svojim tolmu- nom še odraslega krepko zaposli s plavanjem. Da ne bi posebej našteval, vse tri hčerke so že »plavale« po vodi. Na srečo vseh so se pa vedno v pravem času našle roke, ki so znale pomagati. In kakor da je vse to tradicija pri hiši. Tudi vnučki niso hoteli zaosta- jati za svojimi starši. Ta- ko je Rakovčeva mama ve- likokrat prišla domov, ko so bili člani družine in sosedi vsi bledi in prepla- šeni zbrani okoli kakšnega utopljenca. Toda vedno ni bilo tako hudo. KUinarica Jožefa je vedela tudi povedati, kako je mlela rožičke. Namreč, svoje čase so mleli sirk za svinje, vkolikor ga niso vsega porabili drugi za iz- delavo sirkovih metel. Ta- ko je tudi tistega dne Jo- žefa mlela sirk, pa pride nekdo v mlin in vpraša, kaj melje Pa je hudomuš- no odgovorila, da rožiče. Prišlec se ni mogel naču- diti kvaliteti, saj so bili pri ftilinarici mnogo finejši kot pa v trgovini. Prodati mu ni mogla češ. da je vse točno stehtano za naročni- ka, da pa jih lahko dobi naslednji dan v trgovini, kamor jih je res šel iskat. Mislim, da ni potrebno opisovati smeha in jeze — vse to je povzročila šala vesele mlinarice. Zdaj pa bi rad omenil nekaj, na kar sem naletel prvič, odkar obiskujem in iščem mline. Pri Rakovče- vih je velika in lepa hiša. že od daleč se vidi, le ce- sta je malo slaba, vsaj ti- sti del od mosta na Sotli pa do hiše, ki teče pod že- lezniškim mostom proti postaji v Kumrovcu. Mlin- ska kolesa so se namreč ustavila pred dvema leto- ma, ostalo pa je samo eno. In kot že rečeno, hiša je lepo prenovljena, mlin pa ni zapostavljen in pozab- ljen. Vseh treh koles sicer ni več, ostalo je samo eno in okolica je lepo urejena in še to zadnje kolo bodo popravili Ostalo bo za spo- min na mlinarske čase. Klasična oblika mlina ob jezu Bistrice se ni mogla obdržati, kajti čas zahteva svoje. Je pa Rakovčeva Jo- žefa poskrbela za tisto, kar je ostalo, da jim bo v spo- min na hude in lepe čase. In kar očitali so mi, za- kaj sem k njim prišel ta- ko pozno, češ, naš mlin je zgodovinskega pomena, tu- kaj so se dogajale njega dni velike reči. Pa še to — ko sem pisal o mlinu Iva- na Štadlerja, kjer se pravi po domače pri štoklerju, sem po pomoti zapisal, da je njegov mlin zadnji na Bistrici. Pa je bilo dobro, da sem prišel k Rakovče- vim, saj se je Jožefa že hotela iti »pomenit« k so- sedom, kako to, da jo je utajil. Pa mi je sam go- spodar Ivan povedal za Jo- žefo, a kaj hočemo, čas ne dopušča, da bi vse na- enkrat opravil No, konec dober, vse do- bro, pravijo ljudje. Da pa ne bo ponovnega nespora- zuma, na »vesti« imam še en mlin ob Bistrici, pri Fužinah. Tam so doma Za- lokarjevi in ob prvi prilož- nosti jih bom obiskal. Jožefa Rakovec Tole mIinvS>ko kolo bodo še i>opravili. Ne bo ga prerasel plevel. NOVI TEDNIK - Glasilo oDčmskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Konjice Šentjur. Šmarje pri Jelšah m Žalec - Uredništvo: Celje. Gregorčičeva 5. postni predaj 161; Naročnina m jgJasi. Trg V kongresa 10 - Glavni in odgovorni -urednik Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija Milan Božič Ekli Goršič Jure Krašovec, Milan Seničar Zdenka Stopar Milenko Strašek Bemi Strmčnik - Izhaja vsak četrte^ - Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk m klišeji: CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke I din - Tekoči račun- .501-1-167/2 CGP (DE70« Llubljana - Tel uredništvo 23-6P m .'^l-O.'i mali oela.si ip narrčnmp nf: