BOŽIDAR J A K A C: ,MOJA MATI' ZENAin DOM l^Persil-™ in ravnajpravilne !k Jčsimzelc encslaimc, leda mine Raztopi Persil v mrzli vodi. Napravljeno raztopino vlij v kotel, napoljen z mrzlo vodo. Perilo rahlo vlagaj in pusti, da počasi zavre. X ure kuhati zadostuje. Potem dobro iz-peri; naprej v topli in zatem v mrzli vodi. Svoj avto si morate tako previdno izbrati kakor svoje prijatelje . . . Voz Vam mora pristojati in Vi k njemu. Ako posegate igrišče svojega kluba, če obiskujete pozimi Kranjsko goro, spomladi Bled in Bohinj, če nameravate k morju, potem Vam smemo zaupati, da smo mislili tudi na Vas, ko smo zgradili naš Cabriolet — vozilo za šport in solnee, za mladost in veselje. Favorit-Cabriolet je v obliki in barvi dovršen. Vsebuje vse prednosti zaprte karoserije tako kakor ugodnosti odprtega voza. To je sen športne dame in ponos športnika - model, ki vzbuja pozornost, kjerkoli se pojavi. Glavno zastopstvo in skladišče rezervnih delov Ing. C. R. Luckmann, Ljubljana Ahacljeva cesta štev. 10. Ako potrebujete okusne etikete, umetniške lepake, moderno reklamo, lepo embalažo, zemljevide, delnice, note ali druga litografska dela, zahtevajte ponudbe litografskega zavoda Čemazar in drug Ljubljana, Igriška ulica štev. 6 Telefon 25-69 Telefon 25-69 * Najboljši odgovor Ko smo prejšnji mesec vprašali, kaj naj ukrenemo z onimi naročnicami, ki do 15. aprila še niso plačale naročnino, smo dobili toliko dobrih predlogov, da smo prav težko izbrali najboljšega. Nekatere naročnice so svetovale prav radikalne ukrepe. Tako je predlagala g. M. K. iz Maribora, da naj 5. številko opremimo z barvasto zastavico, prilepljeno na ovoju, in naj na to zastavico tiskamo tole: «Če se ne sramujete... čitajte stran 162!» Na strani 162. pa naj bi natisnili z debelimi črkami tole: «Če se Vi ne sramujete, se tudi mi ne» in pod tem naslovom priobčili imena onih, ki ne plačajo naročnine. Svoj predlog utemeljuje takole: cMislim, da je pošteno, če človek to, kar naroči in dobi, tudi plača. Če pa so nekatere naročnice mnenja, da zadostuje, če revijo naroče in dobivajo, za poravnavo naročnine se pa vkljub prošnjam in opominom ne zmenijo, tedaj je treba imena takih naročnic objavljati v listu, da se jih pred javnostjo osramoti.» G. A. A. iz Mokronoga predlaga, naj se list takoj ustavi. Vsak mesec pa naj pišemo naročnicam pismo, v katerem sporočamo, da je izšla zopet nova številka, ki je boljša kakor prejšnje, in da jo zato pozivamo na na-ročbo. V ta namen naj predvsem nakaže dolžni obrok naročnine za prvo četrtletje. Gdčna. L. B. iz Ljubljane pa predlaga, naj se vsem naročnicam pošilja list naprej, koncem leta pa vse one, ki ne bodo plačale naročnine, izroči odvetniku, ki naj jim za kazen predpiše še visoke opominjevalne stroške. Gospodična je mnenja, da mora vsaka, ki list prejema, plačati naročnino in ni lepo od naročnic, da ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Priporoča tudi apel na vse naročnice, da izvrše za list čim širšo propagando, predvsem pa, da pomagajo listu s tem, da nakažejo vseletno naročnino. »Prosvetno društvo* v Ljubnem nam piše: K anketi stavim sledeča predloga: 1.) Poziv k plačevanju naročnine v listu jepresplošen in ga naročniki kaj radi prezro. Pač pa se čuti vsaka prizadeta, ako se apelira nanjo v pismu, ki ima povsem privatno obliko. Vaše blagorodje itd., kjer popolnoma zaupno poveste svoj namen. Ker so naročnice večinoma gospodinje, in gospodinje ljubijo red, točnost, poznajo škodljivost zaostankov in dolgov itd., prav lahko upravno delo primerjate z gospodinjstvom; opozorite na pomen duševnega razvedrila in praktičnih navodil, zlasti veliko korist zavarovanja otrok. Tako pismo bo imelo za uspeh gotovo poravnavo naročnine, vsaj delne, zlasti še, če je položnica priložena. 2.) Uprava naj izvede organizacijo p o -verjenic slično raznim družbam. Vsaka poverjenica vodi evidenco naročnic, lahko pobira tudi naročnino in vodi kontrolo plačevanja itd. Posebno po vaseh je ta način po agilni poverjenici (učiteljici) lahko izvedljiv. G. O. R. iz Kranja predlaga, da naj poverimo agilnim naročnicam v vsakem kraju inkasiranje, ki bi potem vse naročnice v svojem kraju obiskale in pobrale naročnino. (Prošnja uprave! One',- ki bi hotele prevzeti ta posel, naj izroče upravi svoj naslov«.) Tako smo dobili še mnogo drugih dobrih nasvetov, ki pa jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Zgoraj navedenih radikalnih predlogov se ne moremo poslužiti, ker bi bile s takimi ukrepi prizadete tudi one naročnice, ki hočejo plačati naročnino, ki pa to iz enega ali drugega razloga še niso storile. Tudi predlogu, da naj prenehamo pošiljati list, ne moremo ugoditi, ker izgubimo s tem pravico do že zapadlih naročnin. To pa je za nas velika izguba, ker imamo z listom ogromne izdatke. Odločili smo se za zmeren predlog gospe L. Baumgartnerjeve iz Maribora, ki nam je poslala besedilo opomina tele vsebine: Roko na srce, draga čitateljica! Ali veste, koliko imamo dela in stroškov, ko moramo pisati izkaze in opomine za neplačane naročnine? Ali Vam je znano, da se po vsem svetu plačuje naročnina naprej!? Prosimo torej, nakažite nam naročnino za Vaš list «Žena in dom», ki ste ga doslej prejeli štiri številke s prilogo vred, niste nam pa do 1. aprila nakazali niti za četrt leta Din 18—, dasi smo Vam že trikrat priložili položnico. Vemo, da se taka reč rada pozabi, zato je najbolje, če kar hitro izpolnite priloženo položnico in nam pošljete Din 68—. Naš upravni odsek je bil mnenja, da bo našel tak prisrčen naslov med naročnicami še največ odziva. Zato smo 1. maja vsem onim, ki še niso utegnile plačati naročnine, poslali položnico. Seveda smo imeli s tem veliko dela, še več pa stroškov. Gospej Baumgartnerjevi pa smo poslali obljubljeni gramofon. Naša iskrena želja je, da bo našel njen poziv na naročnice čim več odziva, ker bo to le v korist listu. Še enkrat ponavljamo, da bomo storili svojo dolžnost s tem, da list izpopolnimo. To pa je le tedaj mogoče, če izvrše tudi vse naročnice svoje obveznosti s tem, da plačajo malenkostno naročnino. Končno še opozarjamo one naročnice, ki so položnice založile, da dobe drugo položnico pri najbližjem poštnem uradu. Na to poštno položnico naj napišejo številko «15.490 Žena in dom». Vsem svetovalkam in vsem onim cenjenim naročnicam, ki nam pomagajo pri listu s tem, da ga priporočajo svojim znankam in prijateljicam ter z rednim plačevanjem naročnine, bodi izrečena na tem mestu iskrena zahvala. Prihodnja številka izide zaradi šolskih počitnic namesto 15. šele 28. junija. So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica Kuha mi kavico „PROJfi"! O A I A D A D A T ki nima nebroj nepotrebnih gumbov rMU I UMrMnM I bo ugajal vsaki dami. Oglejte si jih pri RADIOTEHNIKA TONE POLJŠAK LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 5. Letnik" I. V Ljubljani, dne 15. maja 1930. Štev. 5. J. Jagoda: Zlati zob Bureška hiti od zjutra j z delom, da bi lahko šla v mesto, čez teden išče prilične in nepri-lične izgovore, da bi moža udobrihala. Ali Bureš je nepremičen kakor skala. Venomer renči: '<Čemu boš kolovratila dve uri hoda t ja, dve uri hoda nazaj, — hiša bo prazna, otroci bodo vse obrnili, lahko pride kdo in nas okrade — torej mi nikamor ne hodi od hiše!» Tako je Bureš morda desetkrat vrgel iz sebe, pa vsele j odšel, kakor bi ne maral o tem praznih besed razdirati. Jesenska setev je, žegnanje je pred vrati, do žegnanja ima vsakdo rad posejano. Bureška je imela pri večerji v ustih bon-bončke: «Ti, Jožko, ne veš kako sem vesela, da je krompir doma, — mi smo ga letos spravili z n jiv prvi. vsi nam zavida jo.» «Čemu bi nam zavidali!» je planilo iz Bureša. «Krompir bodo vsi v suhem spravili domov. Ampak čas bo sejati, da pride zrno do vlage.» «Dež bo, boš videl, da bo dež», je milo iz-pregovorila Bureška. «Če zahaja rdeče solnce, se vreme prevrže. V mokrem je slabo za krompir, zlasti v glinasti zemlji. Boš videl, da bodo imeli Novakovi na ilovici slabo za krompir, če bo dež, bo ves blaten.» «E, če bo, pa bo», je pripomnil Bureš. «Vso noč me je trgalo po nogah. Pa pojdite tja pobrat piriho —3 Bureški se je doslej lepo obličie čudno raztegnilo in je po sili nekaj premišljevala. Pa je hitro planilo iz nje: «Jernej pa Lojzka bosta to kmalu opravila, zlasti Jernej je v tem tič. Ravnokar sem se spomnila, kar mi je povedala črnečka, da ima jo v mestu v železni trgovini tako kopačo, s katero se igra je in uspešno ru je iz njiv piriha. Kadar pojdem prvič v mesto, bom kupila tako pripravo —.> «Čemu bi krevsala v mesto? Piriho smo še vsele j pobrali z njiv brez tiste čudovite kopače, pa jo populita tudi zdaj!» je modroval Bureš. Bureška je napravila kisel obraz in molčala — moža mora pridobiti počasi, polahkoma. Ko mu je zvečer v zadnji sobi zrahljala pernico, je naenkrat brez vsega zaščebetala: «Nič ne vem. kaj bi ti napravila jutri za južino! V oratvi trpiš in delaš na vse duške, le čaki Jožko, skuham ti štruklje, vem, da jih imaš jako rad —.» Bureš je pristavil: «Rad, rad. Prebito dolgo jih že ni bilo na mizi. Zelja in krompirja sem že do grla sit.» Bureška se je razvnela: «Napravim ti take štruklje, da bi jih angelci jedli. Zabelim in s sladkorjem jih potresem, kakor znam samo jaz.» «Daj no res, kakor praviš», je zadovoljno menil mož. Bureš bi pojedel na štrukljih smrt. Ko je bil še fant, ji je pravil, da je velik prijatelj okusnih močnatih jedi, zlasti pa štruk-Ijev. Bureški je začelo poskakovati srce od vesel ja. «Kadar pojdem v mesto, ti prinesem najboljših sladčic, če bodo še tako drage.» Bureš si je sezuval okorele čevlje pa mahoma prestal in nejevoljno zagodrnjal: «Kaj hudika zmeraj blebetaš o mestu. Saj menda vendar vidiš, koliko dela je povsod. Jaz sam sem največ na njivah, nikakor ne moreš za ves dan z doma.» Bureška je kazala zopet sladkokislo obličje, a je bila preveč prebrisana, da bi se izdala. Počasi se je slekla ter premišljevala, kako bi začela, da bi moža omehčala. Bureš je legel v posteljo, ali v glavi mu je začel vrtati črviček. Kaj vraga jo vleče s tako silo v mesto, da brez prestanka govori o njem. Primojruha, kakor bi ji šlo tam za sam nebeški raj! V izbi je bilo tiho. Ali gospodinji so rojile po glavi težke misli, s čim naj ga pregovori, kaj na j se mu zlaže, da ne bo godrn jal, ko hoče iti v mesto! Bureška je drugi dan že pred svitanjem zlezla iz postelie, se tajno sukala pred ognjiščem, hitro kuhala in napeto pogledovala v vrata, če je mož že vstal. Opojno je zadišalo po hiši. Gospodinja je možičku napravila vsekako nekaj imenitnega in mu nesla na posteljo. «Na, kar imaš najrajši, da se pokrepčaš», je ljubeznivo ščebljala Bureška. «Saj vem, da se ti ta vsakdanja čorba že upira — danes se vse drugače pokrepčaš.» Bureš je na postelji zadovoljno mrmral, ffe+al in vzel lonček. A gospodinja se mu je sladkala kakor tretji teden po poroki: «Jožko, kar nekoliko še poleži, ti že jaz natlačim pipo. Lepo si odpočij, saj se boš do noči še zadosti nagaral. Preden vstaneš, ti z lojem namažem čevlje. Jaz ne vem, da se tebe ti naši posli nikdar ne spomnijo.» Zasukala se je in pobrala pri postelji težke, trde čevlje. Pa je bila hitro spet tu z lončkom stare zabele ter jo je s cunjo vtirala v hrastavo usnje. Prijazno je kramljala proti postelji: «Kadar pojdem v mesto, ti kupim vaselin za čevlje, slišala sem. da vaselin najtrše usnje zmehča, jaz ti moram na vsak način kupiti vaselina!» Iz postelje se je slišalo cmokanje in rožljanje hitro zajemajoče žlice — zakaj Bureška mu je res dobro postregla. Toliko da je Bureška odložila namazane čevlje, pa je že poiskala na oknu pipo in mehur ter jo vdano natlačila. Bureš jo je večkrat radovedno pogledal, ko je videl, da je pričela navsezgodaj z mestom. Opoldne je postavila Bureška krožnik kurje juhe in orehove s sladkorjem potresene štruklje. «Čaki, Jožko, imam še nekaj dobrega zate. Obrnila se je na peti in mu prinesla skledico lepo dišeče češpljeve kaše. Bureš je ves zadovoljen momljal. Bureška je sedla tik njega in je vpirala vanj genljive poglede. Pa je pričela z mirnim, sladkim glasom: «Viš, Jožko, jaz sem vse dobro premislila in moram v mesto, vse nič ne pomaga. Pa ti tudi Eovem, čemu hočem v mesto, da ne boš mislil og ve kaj, — to ti vse povem kakor je res. — Jaz bi šla rada k doktorju zaradi želodca. Ti še ne veš, kakšne bolečine trpim zaradi želodca, jaz te nočem nadlegovati s svojimi križi, a že dolgo opazujem, da hujšam, ker ni v želodcu vse prav.» «Skuhaj si zlatega grmička», je zarenčal Bureš iz postelje. «Oh, saj sem že vse poizkusila, jemala sem že ta in ta zdravila, pa vse zaston j, želodec ne pre-bavlja, telo mi hujša, na njivah mi je včasi kar slabo, ob največjem delu bi skoraj morala v postelj», je žalostno tožila Bureška. Modre oči (Resničen doživljaj.) Moderni ruski pisatelj Aleksej Tolstoj je doživel v Ameriki in-teresanten doživljaj. Edino svojo ameriško pustolovščino — kakor sam trdi — je takoj napisal in je v Moskvi izzvala veliko veselja. Iv. Vuk. To je bilo v Ameriki. Sedel sem v Pulmanovem vagonu. Bil sem sam v kupe ju. Sedel sem pri oknu in si ogledoval pokrajine. Bila je rajska, vesela pomlad. Bil sem čudovito razpoložen in zamišljeno sem kadil cigaro... Kar se tiho odpro vrata v kupe. Nekdo tiho stopi v kupe in sede meni nasproti. Nisem se ozrl, da bi pogledal, slišal pa sem, kako je tiho zaškrtnila damska ročna torbica. Solnčni žarek je padel na zrcalo v torbici in preko mojega obraza je zbežal refleks. Nehote sem se ozrl. «No, ne vem, ali ko sem te tako videl jesti,» je ugovarjal počasi mož, «nič ne rečem, ali zadosti bi imel vsak moški. Včeraj si pospravila krožnik fižola kakor za mlatiče, bog ti blagoslovi.» To je Bureško zadelo ter je žalostno iztisnila iz sebe: «Posilila sem se — da bi želodec pre-varila. Toliko da si odšel na njive, pa sem vse vrgla iz sebe — od snoči se še nisem omrsila.» «Vpraša j stare Kočvarke!» je svetoval Bureš. «Stara Kočvarka je mene rešila gotove smrti, vedela bo tudi tebi pomagati.» Bureško je prevzela žalost. Nič več ni vedela, kako bi omehčala moža. Pripomnila je s smrtno bolnim glasom: «No, jaz te bom ubogala, ne pojdem torej k zdravniku, ali bala sem se samo, da bi ne imel moje smrti na vesti. Sama čutim najbolj, kako mi pojemajo moči. Davi sem komaj vzdignila škaf vode, potlej me je pa zbadalo nad želodcem.» «Vode naj nanosijo dekle, čemu se s tem sama ubijaš?» se je jezil na postelji Bureš. «Viš, včeraj si me še gonil na polje. Ampak v mesto k zdravniku ne pojdem, ker ti nočeš, jaz bolečine že pretrpim tako ali tako. Kaj je končno na eni ženski, dosti sem trpela pri tej hiši, ali veš, Jožko, nekaj mi pa le stori in se ne jezi, v miznici je papir in pero — Jožko, naj napravim oporoko, če se le ka j primeri. Tebi mojo polovico posestva, otrokom pa gotovino, ki sem jo privarčevala. Saj ti ne opehariš otrok,» se je jela cmeriti, «tvoji otroci so», in je zagnala glasen jok. «Tak pa pojdi v mesto magari danes!» se je ujezil Bureš, nakar je vstal, se oblekel in odšel v hlev. Bureška se je sladko nasmejala, skočila k omari ter se pražnje oblekla. — A ko se je Bureška vrnila iz mesta in se možu nasmehnila, je Bureš ostrmel. V ustih se ji je svetil ravno pod nosom nov zlat zob. «Zdrav-nik je hotel to na vsak način», se je v zadregi možu izgovarjala. Meni nasproti je sedelo lepo, mlado dekle, tipična ameriška lepotica, kakršnih sem veliko videl ob svojem prihodu v New York. Nežen, malone otroški obrazek, svetloplava glavica, vitke noge in čudovito lepe, velike modre oči. Nisem se mogel premagati. Gledal sem tiste oči, ki so bile modre kakor italijansko nebo. Kje je ostala moja prejšnja samozavest? Kar naprej sem gledal dekle, a si je nisem upal obgovoriti. Gledal sem v njene oči kakor ptičica, ki sedi v kletki in hrepeni po zlati svobodi in po solnčnem spomladanskem dnevu... V takih smehljajočih se pomladanskih dnevih se zdijo oči lepega dekleta kakor draga domovina. Človek gleda v modre oči in instinktivno čuti. da je postopač, da potuje brez cil ja in smotra po tu jini, pa zahrepeni po domači grudi. Bil sem razburjen, nemiren, nesrečen, in vendar nisem mogel odtrgati pogleda od dekliških modrih oči... Na neki večji postaji je dekle zapustilo kupe. Vztre-petal sem, ko se je obrnila in me srdito pogledala. Čez nekoliko trenutkov se je vrnila s policajem. Pokazala je z elegantnim čipkastim dežnikom name in rekla kratko: «Ta gospod me je ves čas ostro pogledoval!.. Naredili so z mano kratek proces. Odvedli so me na komisarijat. Tam so naredili na osnovi izpovedb modro-oke lepotice protokol. Po ameriških zakonih je zadostovalo, da so me vteknili v celico. Štiri in dvajset ur pozneje sem stal pred policijskim sodnikom. Obrazložil sem mu odkrito vse, kar se je zgodilo. Lepa Američanka je bila silno začudena.' Objektivno vzeto, ni bila hudobno dekle in moje besede o njenih lepih, modrih očeh so ji prav ugajale. Prosila je sodnika, naj me ne kaznuje. In tako sem pri tem dogodku imel več sreče ko pameti. Plačati sem moral samo majhno kazen — zaradi ostrega pogledovanja. To je bila moja edina ameriška pustolovščina. i Manica Komanova (K 150. predstavi «Prisege o polnoči».) Šent Vid nad Ljubljano slovi s svojo okolico po izvrstnih mizarjih, pevcih in škofovih zavodih. Nad krajem se že odpira gorenjska stran in Šmarna gora vabi sredi polja. Umno in pridno ljudstvo je tod ohranilo svojo samobitnost kljub bližini Ljubljane. Pa morda je prav bližina mesta podarila šentviškemu rodu neko samolastno ostrino opazovanja, a trda gorenjska odpornost je očuvala nebroj danes že redkih narodnih običajev in šeg ob vseh prilikah ljudskega življenja. O vsem tem nam z izčrpno natančnostjo in spretno besedo pripoveduje naša Manica Komanova, glasnica gorenjske folklore. Kdo ne bi poznal te preprosto-markantne ljudske pisateljice, ko med neštetimi znanci in prijatelji mesta jutrnjo uro odločno odmerja svoje korake v arhiv ljubljanskega magistrata! Manica je poznala od otroka kmetsko delo in ljudi. Pa tudi načitanost in samouška pridnost ji nista odvzela niti trohice njene pristnosti. Junaško je prehodila svoja samotarska leta, ki pa je niso zagrenila. Manica razume svoj rod in se smeje z njim v zdravju, a zna razumeti i ud i njegovo bolečino. Svoje mladostne spomine je povila v «Šopek samotarke» (1918). Življenjsko verne črtice so to, pisane s preprosto in nenališpano besedo Gorenjke, ki se kreta v kmetskem domu in kramlja s sramežljivo zdržnostjo o vasi in njenih drobnih zgodbah. Povsod se je s svojo zdravo sodbo prav znašla v najtežjih ovinkih časa in razmer. V vojnih slikah zbirke «Pod mečema (1926) dojmljivo opisuje križe in težave slovenskega kmeta v krvavih dneh in se kot prava ženska npira nasilju in krivici. Te črtice so idealizirani pogovori gorenjskih infanteristov in redkobesedna bolečina trpeče kmetske matere. Ljudstvo Manico razume in njena vsesplošna priljubljenost ji daje prav. Vmes se je Manica oglašala v podlistkih ter sodelovala v ilustracijah in mladinskih listih (Slovenski Narod, Domovina, Domači Prijatelj, Dan, Slovenski dom, Ilustrovani tednik). Mladina jo ceni kot nazorno pripovedovalko pravljic. Njene «Narodne pravljice in legende» (1924) so se priljubile mladim srcem, ki so vedno mero-dajni sodnik o pristnosti otroške besede. V «Zvončku» je poklonila mladini mično zgodbico za pirhe. Njen slog je naroden in ji je povsem v krvi. V «Ženskem svetu» so izhajali gorenjski običaji, ki so kot delni ponatis izšli v zbirki «Na Gorenščem je fletno». Nabrana snov je redek vir in edinstven dokument izumirajočega narodnega življenja v izvestnih krajih Gorenjske. Šegavo Manico sprejemajo ti kraji z odprtimi rokami. Imenitno zna povzdigniti kmetsko svatbo s svojim pripovedniškim darom, srečamo jo kot razumno botrinjo ali izkušeno svetovalko v kočljivih trenotkih sredi med svojimi ljudmi modrujočo. S preudarno besedo in zdravo vedrostjo preganja oblake z mračnih čel. Ve, da je kmetovo veselje polje in živina, ponos matere delavni otroci. Za vsakogar ima primeren nagovor, ki seže po srcu in se prileže pameti. Manica hodi sredi ljudstva in tam nastajajo njene povesti in igre. Razrešuje zaljubljene zadrege, vasovalcem zaokroži po fantovsko in iz starih očancev vabi spomine na čase, ko so ljudje iskali «šac» in so slišali še govoriti živino... Do danes nezaslišano širok uspeh pa je dosegla njena ljudska igra «Prisega o polnoč i», ki je doživela v Ljubljani svojo s t o -petdesetopredstavo. Dozdaj jo je uprizorilo 75 odrov po vsej Sloveniji. Akademsko društvo «Jadram je dne 28. aprila v ljubljan- ski drami uprizorilo Maničino igro in s tem dokumentiralo, da akademska mladina pravilno presoja vrednost njenega dela za ljudsko izobrazijo, ohranitev narodne folklore in povzdigo našega bujnega podeželskega odrskega življenja. Pridružujemo se čestitkam mnogobrojnih prijateljev avtorice v mestu in po deželi, veseli, da imamo v svoji sredi od «struj» in «smernic» neskvarjeno kulturno delavko, ki nabira svoje šopke iz poljskih rož in hodi bodra med svojim ljudstvom z odkrito glavo kakor so odkriti vrhovi gorenjskih planinskih očakov. Slovensko ženstvo, čigar stremljenje je Manica Romanova vedno krepko in možato podpirala, si šteje uspeh njene vrstnice v čast. Želimo, da iz obilnega gradiva njenih iz narodne duše pisanih črtic v bodočnosti zraste obširna kmetska povest. Naj popularna pisateljica obogati našo skromno ljudsko igro in maloštevilna mladinska odrska dela. Zgledna pridnost Manice Komanove, ki je rastla sama in iz sebe ter si priborila tolikanj lepe uspehe, naj bo v opombo vsem domačim o šibkosti nežnega spola. Življenjska pot in razvoj Manice jih bosta prepričala o nasprotnem. Dr. Zora Tominškova. Prva slušateljica na ljubljanski univerzi (juridični fakulteti), ki je dne 15. marca 1930. promovirala za doktorja juris. P Ks: Nina Griegova (Konec.) Nina je skoro vedno spremljala svojega soproga na potovanjih. Povsod je pela zanj, skupno z njim se je borila in obenem skrbela zanj s tisto materinsko nežnostjo, ki je bil nje bolehajoči mož tako zelo potreben. Še mlad dečko si je bil nakopal hudo bolezen, ko je hodil v dežju dolgo pot do šole, iz lahkomiselnosti večkrat popolnoma premočen. Od takrat jc bolehal čimdalje huje, da, skoraj vse življenje mu je stala smrt ob strani. Če to vemo, šele razumemo globoko otožnost nekaterih njegovih skladb. Najlepši opis Nininega javnega nastopa pa podaja Herman Bang: «Bilo je v Parizu, v ateljeju slikarja Ral-faelija. Bili smo tam zbrani «tout Paris»... Prisotni so bili sami veljaki in dva svetovna dela sta lahko pokazala med temi petstotimi na svoje najboljše. Prišli so, da bi počastili Griega. . v Na podiju sta igrala Grieg in Busoni. In častili so ju in slavili, vendar sta ostala hladna in ni prišlo do pravega razmaha. Ali je bil Grieg nerazpoložen ali onih petsto? Pusta, hladna vljudnost je ležala nad dvorano in mislim, da se je vsak posameznik izmed nas, ki je ljubil sever in Norveško in Griega, počutil potrt in pobit. Gospa Griegova je sedela tik mene. Medtem ko sta Grieg in Busoni igrala, je ona počasi in neprestano nihala s svojo veliko pahljačo pred obrazom, ki se je še smehljal. Zašepetal sem ji: «Gospa Griegova, v i morate zapeti.» — Razumela je in takoj vedela, kaj sem hotel s tem. Pa je odvrnila: «Ne upam si.» — «Morate,» sem odgovoril prav tako tiho, «od tega bo vse od-visno.» — Toda še v drugo je zašepetala, in čutil sem, da je vsa trepetala: «Ne upam si.» — «Morate, sicer bo poraz.» V tem trenutku je že vstala in stopila na podij. Še nikoli ni bil «tout Paris» tako iz-nenaclen kakor sedaj. Stala je tam gori kakor dobra mamica, in nič več se nisem bal za uspeh ... Zapela je. Tiše še ni bilo pri nobeni maši kakor tedaj'... To ni bilo več ploskanje, bilo je bučanje, orkan. Tako, kakor je Nina Griegova pela tedaj, ko je pela zanj, ki ga je ljubila vse svoje življenje, tako poje edinr V ljubezen. Le redkokdaj je nastalo nesoglasje med Nino in Griegom. Teoretsko je imel Grieg marsikaj oporekati proti institucijam zakona. Tako je pisal pesniku Johnu Paulsenu: «Vse se mi dozdeva, da čitam ljubavno novelo med vrsticami tvojega pisma. Pomni! Ženske se hočejo igrati. To je vse! Sicer zveni to trdo in materialistično, vendar je nekaj resnice na tem. Ženska ni in nikdar ne bo po jmila tistega velikega, divjega, neomejenega v ljubezni moža, v ljubezni umetnika. In če imam v tem prav, sem že obenem dokazal, da bi se umetnik ne smel ženiti.» Nato modruje Griegov biograf R. H. Stein: «Pač revna filozofija. Problem umetnikovega zakona se ne da odpraviti z nekaj besedami. Gotovo je za večino umetnikov najbolje, da se ne poroče, toda ne morda zaradi tega, ker se hočejo ženske igrati, ampak zaradi tega, ker se umetnikova potreba, doživljati ljubezen na tisoč načinov (da jo potem v svojih delih na tisoč načinov opeva), da le težko združiti zvezo z eno samo žensko za vse življenje. Če naj velja tisto veliko, divje, neomejeno v umetnikovi ljubezni za nekaj vzvišenega in plemenitega, se to lahko samo kvaf'tsiivno razume, zato je bolje, da se ženski sploh odreče, kakor da se speča z več ženskami vseh vrst. Sicer pa vel jajo za umetnika ista pravila kakor za navadnega zemljana, in če se zakon izkaže za najboljšo vseh ureditev spolnega razmerja, tedaj umetniki sami ne morejo zahtevati osvobojen ja vezi, ki se zde vsem večjim ljudem včasi nevzdržne. Večno, neutešno hrepenenje po uresničenju ideala, ki tira pravega Don Juana od ženske do ženske, in fantastično stremljenje po spoznanju, ki vodi od žene preko nje, je večini umetnikov popolnoma neznano. Tudi Grieg ni v sebi čutil nič sličnega. Kakor vsi umetniki, ki dosegajo uspehe, je spoznal tudi on mnogo lepih žena, ki so bile zanj privlačne in ki si jih je nati-hem zaželel. To ga je do vedlo do tega, da se je teoretsko včasih razhudil proti zakonu. Vendar sta v njem vedno zmagala praktični razum in ljubezen do lastne žene, do njegove Nine, ki je tako« vestno skrbela zanj in ki mu je bila v vseh življenjskih prilikah in neprilikah najzvestejši tovariš. sm.* So ure, ko se zgosti krog človeka mrak, ko mu zmanjka steze ali pa stopi na križ-potje in ne ve kod ne kam, ko postane človek sredi svoje moči iznenada ves nebogljen. Tedaj išče krog sebe opore, da bi se oprl nanjo vsaj za hip, za kratek hip, pa da svet usmeri svoje korake dalje. Teda j se zaveš, da si za vse svoje življenje, za svoje delo in nedelo odgovoren vsem ljudem krog sebe, zlasti svojim najdražjim in najbližjim. ter da si dolžan polagati račun o svojem življenju, o njegovih porazih in zmagah tistemu, ki ti ga je dal — Materi. Ni to dolžnost, porojena iz pisanih zakonov in kn jig, je dolžnost, ki jo nareku je srce in ki je bila spočeta v njem, ko je prvič udarilo. Ni dolžnost, je ljubezen. Iz nje je življenje. Iz ljubezni. Iz matere. Zato ne oklevaj, človek, kadar prideš na kri ž pot je ter ne veš ne kod ne kam. Ne oklevaj in hodi dalje, naprej in navzgor. So ure, ko se zaveš tega in se trudiš, da ti stopi pred oči lik matere. Morda si pozabil iti redko pomisliš nanjo, a kadar si potreben dobre in lepe misli, tedaj si zaželiš, obuditi v mislih lik matere, ki je bedela nad tvojo mladostjo. (Da je bedela, veš, sicer niti do tod ne bi prišel.) Iz mraku vstanejo njene oči in njene poteze. Oči, ki so tolikokrat bedele nad teboj, sanjale o tebi, trepetale in verovale, oči, ki so jokale od radosti in ža- — liS' losti, ko še vedel nisi, da živiš in da si ma jhno življenje v zatišju materinih varnih dlani. In poteze, ki so jih Drezale v n jen obraz skrbi,da bi ostal njen otrok in da te življenje ne bi izneverilo in odtujilo njej, materi. * Pa si dorastel, človek, in te je življenje zagrabilo s svojimi zdaj dobrimi, zdaj nedobrimi rokami pa te podi po svojih raskavih cestah. Ali veš, da hodi vsak hip s teboj materina želja, da bi srečno hodil po teh cestah življenja in da ga ne bi zamrzil, ki ti ga je mati dala — o te ceste gredo navzgor in navzdol ter so težke in vendarle dobre, kakor so težke in dobre poteze v obrazu matere. Zda j, človek, ko se zavedaš, da kljub vsem porazom in zmagam življenja ostane vedno le zamolkel: Dalje! — zdaj postoj pa se zavedi, da je življenje kljub vsemu vendarle lepo. In še to pomisli, da je bilo tvoje življenje nekoč drobna lučka med materinimi dlanmi, da pa je zdaj tvoje življenje bogato in močno sredi te pomladi in da visiš na njem z vsemi nitmi svojega bitja. Zdaj postoj, človek, danes je dan, posvečen materam. Za hip postoj na svoji poti in za-šepetaj: «Z a h v a l j e ti a, mati, da si me r o-d i l a!» — In potem stopaj dalje, laže bo tebi in njej, materi. era: Mamam in mamicam Ali se kaj spominjate na ozračje, ki vas je doma obdajalo? Mar še pomnite, mar še danes čutite v srcu, kako je bilo doma v vašem gnezdu? Če ste odkritosrčne, veste prav dobro, kakšen je bil zakon vaših staršev. Če je bil časten, če je bil srečen---ali je bil zdrav zrak okoli vas, ali se je lahko in sladko dihalo ---brez napora. Pa če je bila vendar kje kakšna taka napaka, popravite jo same! Napravite svojemu otroku že od mlatjifi prijetno in zdravo ozračje. Bodite,^1 ^ rosne mladosti svojemu otroku prijateljica Takšna tovariši^ kateri se lahko zaupajo največja najsvetejše tajnosti, tovarišica, ki o povsod svetovati in ki tudi lahko pomaga. Takšna tovarišica, ki jo je treba poslušati in katera se mora čislati zaradi njene modrosti in njene dobrote. Rasite iznova s svojim otrokom. Blebetajte z njim, smejajte se, igrajte se z njim in vzgajajte v njem, da vi, starši, želite njemu vse najboljše. Povejte mu, kakšno bridkost vam dela s svojo neposlušnostjo, kako vas je varal, če se je legal in mu dokažite, da veste, kdaj se je legal. Otrok mora ubogati iz l jubezni do staršev, ne iz bojazni pred kaznijo in tepežem. Otrok, vam izročena kitica, rase in cvete, a kadar pride čas, da mu morate pokazati svet, kazite mu ga počasi. Kazite mamico in očka metuljčka, mamico in očka cvetice, hrošča, ptička----- Kokoš je mamica, piščeta so nje otroci, a petelin je oče. Krava s teličkom — kako živi svojega otroka, kakor vsaka mamica ljubi to svoje dete. Otrok se počasi pripravlja na razne velike tajnosti — in ta gola resnica ne udari tako bolestno, kakor je nekdaj nas nepripravljene udarila. Tiste velike tajnosti ljubezni mora zaupati mati otrokom sama. Otrok ne sme izvedeti o tem iz ust tujih ljudi, iz ust součencev Verjemite, da je veliko važnosti na tem. kako se otroku vse pojasni in pove. Negujte v otroku zaupanje do sebe. Edini trenutek, ko sin ali hčerka pride k vam in pove za svojo prvo ljubezen, o prvem svojem sladkem sestanku, vas osreči, da ste svojemu otroku vse. Skrbite za to, da vam razodene vse, kar se godi v mladi njegovi duši, ki rase in se krepi. Napel ju jte ga sami na to, da vam vse natanko pove, pove važne svoje skrbi ki razpore, vam razloži vse svoje veselje-An žalosti. In če pride k vam «s kakšno iieumnostjo» in tudi tedaj, ko bi vasMio zaradi njega sram pred ljudmi, ^e. Režite se nad njim, ne odganjajte ga, bodite potrpežljivi. Pozneje vas bo osrečevalo njegovo zaupanje in ljubezen, če si je ne boste sami iz-podkopali s svojo neprijaznostjo, zlovoljnostjo in mlačnostjo. Mislite na to, da zraven vas rase, cvete in zori otrok, deklica, žena — bodoča mati--- deček, nov mož, bodoči oče. Kadar pa otrok-ptič iz gnezda izleti, ne bojte se zanj, da si bo polomil krilo, pobil glavo-- lahko se kaj potolče, a če je močan in za svet odgojen, mu življenje nič ne more. Pustite ga po svetu, a za potovanje ga oborožite! Vzgajajte, utrjujte ga, naj ljubi solnce, vodo, zrak, naj spoznava gozdove in planine, griče in doline, naj počuti na hribih svoja otročja leta in minljivost, naj spoznava veli-častvo in mogočnost krasne in tihe narave, naj spoznava nje divjost in neukrotnost, nje grozno in vabljivo lepoto. Naj ima vse okoli sebe rad, naj spoštuje ljudi ter čisla vse lepo in dobro. Naj se uči opazovati življenje živali in cvetic in dreves, ki se veselijo žarkega solnca, naj spoznava, kako prijetno in lepo je življenje, kako je velik dar božji, živeti in širiti okoli sebe veselje, srečo in mir. Naj ve, ob kaj bi pripravil sam sebe, kakšno bridkost in trpljenje bi prizadel dragim domačim, če bi zapravil življenje za prazen nič in neumnost. Negujte mu telo in dušo s športom, da bi bil močan in utrjen, da ga ne ugonobi prva bolezen, da se ne bo jokal za vsako malenkost, da mu ne bo za vsak nič krvavelo srce, da bi vdano prenašal tudi bridkosti. Da bi užival ljubezen, radost in žalost kakor mu jih nudi svet. Vse to najboljše ni dovolj dobro za vašega otroka. Vzgajajte v njem čut za lepoto, a vzgajajte ga tako, da ga ne bo bolel svet, vzgajajte iz njega dobrega, lepega, čistega človeka. Postavite ga v življenje močnega in trdnega, da se ne bo bal življenja, ampak se v življenju boril, če bo treba ter tako stopal naprej k svojemu cilju. Da bi se s svojo silo uprl rušečemu toku, da bi ga življenje ne odnašalo kakor ladjo brez vesel. Pomnite, da svet potrebuje silnih ljudi, a dobre, čuteče, pa ne preobčutljive, ter vesele in zadovoljne. Ples in šport Prenovljeni ali prav za prav prenavljajoči se svet stremi od individualizma h kolektivizmu. Posamezna eksitenca ni nič, skupnost je vse, privatne eksistence niso zanimive. Najlepše se očituje ta moderna složnost pač pri športu in plesu, ki karakterizirata našo dobo in sta skoraj že, kako bi rekli, nekakšna obreda nove naravne religije. Novi človek si je poiskal z močnim in osrečujo-čim doživljanjem svoje telesnosti, z renesanco samega sebe tako preprosto pot iz prašne zmešnjave civilizacije, iz moreče krutosti vsakdanjosti, pot, ki je vedno odprta in na katero lahko stopi vsak brez vsakršne priprave in brez vsakršnih sredstev. Pleši, če se čutiš malodušen in utrujen! Prisluškuj ritmu prirode in ga posnemaj! Kjerkoli se snide nekaj mladih, veselih ljudi, tam se že prične tekma v gibčnosti in smislu za mehkobo kretenj, tam se primerjajo plesni koraki in skoki, in vsak se trudi, da postane čim popolnejši del tega plešočega bitja, ki ima po 32, 40 ali še več rok in nog, a samo eno skupno misel in voljo. Ali ni to prijet-neje kakor brezplodne intelektualne debate po kavarnah ali celo esprit bivših salonov? Verjemite, da bo z veselim srcem in dobro voljo laglje izhajal v življenju kakor z zavistjo, s sebičnostjo in s kislim obrazom. Nikakor ne sme na življenje gledati samo lahkomišljeno, ampak mora imeti življenje za resno in prav takšno, kakršno dejansko je. Vzgoja otrok je velika naloga, velika odgovornost. Če otroka dobro vzgajate za življenje, je vaše delo odlično in veliko. Naredile ste veliko za svet in ste lahko zadovoljne same s seboj ter same nase ponosne. Vsakdo tega ne umeje. Otrok ni igrača, da si krajšate čas, dete ni lutka, da jo oblačite v ljubke cunjice. Dete je najsvetejši in največji cilj, ki ste si ga postavile. Verjemite, da je samo na starših, samo na vas, kakšnega človeka boste iz njega naredile. Morje hiš modernega velemesta je izgubilo precej svoje tragike, odkar človek v svojem prostem času ne lazi več iz hiše v hišo in ni več suženj samega .sebe, odk4r nudi vsak košček zelenega travnika primeren prostor za plesno šolo. Pa saj ni niti treba, da je travnik! Terasa na strehi kake veletrgovine je idealen plesni prostor in želeti bi bilo, da se ta prekinitev v enoličnosti dela, ki je v Ameriki že tako priljubljena, udomači tudi pri nas. Telovadba! Kako je bila to včasih dolgočasna stvar, ki je dišala po kasarnskem dvorišču. Okorne, trde kretnje, vse že preračunjene za vaje z orožjem. Plesne šole! Kakšno zmedeno prerivanje in priklanja-nje je bilo to! In kako lahkotno in živo, kako polno fantazije je to danes, ko ni mogoče več strogo ločiti plesa od telovadbe. Kakšna izrazitost v kretnjah, napram katerim je tudi najgracioznejši družabni ples kakor hromo stopicanje marionet. To že ni več intelekt, ki si izmišlja plesne oblike, in celo ne sentimentalnost, to ni več naredniško naziranje, ki poveljuje pri telovadnih vajah, temveč vse te igre gibanja zrasejo organično iz ustvarjajočega instinkta, ki tiči v vsakem prirodnem človeku, kolikanj bolj šele Prva poroka na smučeh v Vratih. Venec svatov pod Aljaževim domom; v sredi poročni par Ulčarjeva z Bleda. Poroka se je vršila na smučeh in se je tudi dušni pastir prismukal v Vrata. Fot. dr. Stanko Tominšek. III. vaja. IV. va ja. II. vaja. mišice celega telesa. Marsikateri ta ali ona vaja ne bo takoj prvič uspela, kar ji pa ne sme vzeti poguma, ampak vedno iznova naj poizkuša in uspeh se bo prav gotovo pokazal. 1. vaja. Iz spetne stoje (telo Je pokonci, roke napete ob telesu) napravimo počasi globok zaklon in prehajamo medtem z nogami v vzpon (noge se samo s prsti dotikajo tal), z rokami pa v zaročenje (ker je telo zaklo-njeno, smere roke navpično na tla). Trup zaklanjamo, dokler se s prsti rok ne dotaknemo pet. 2. vaja. Iz lega na tleh na trebuhu se s pritegnenjem nog k rokam počasi dvigamo do položaja, ki ga kaže slika, in se potem polagoma zopet spuščamo v leg. To večkrat ponovimo. J. vaja. V odnožni stoji z desno (leva je na celem stopalu, desna samo na prstih) napravimo globok predklon, levo roko predročimo, z desno se pa dotikamo pete desne noge. Nato zasučemo trup za 90° v levo, z levo roko vzročimo, desna roka in noge ostanejo v prvotnem po- v plešočem bitju, ki ga sestavlja dvajset ali trideset takih ljudi. Čudežne tvorbe nastanejo tako. Kakor da bi človek v snu doživljal svoje prejšnje bitje na zemlji, nastajajo morske zvezde, morski klobuki, cvetice v vetru, krdela mladih živali. Tako se prenavljajo v plesu. Zakaj mladi seveda niso vsi ti plesalci niti po svojih krstnih listih, pač pa so mladi po svojih občutkih, po svoji prožnosti in moči. Mladost, ki je tako rekoč priborjena, odseva radostneje in mladostneje kakor tista, ki nam je dana po naravi. Saj še ni dolgo tega, ko se je žena osvobodila vsiljenega ji strašila o zgodnjem staranju. Treba je bilo revolucije plesa in telovadbe, te najelegantenejše in naj-zmagovitejše vseh revolucij. In tako začenjamo počasi dvomiti ne samo o neizogibnosti staranja, ampak celo o neizogibnosti smrti. Pogumni ljudje označujejo umiranje za nespodobno. In če ima prav Bernhard Shavv, naš modri in veseli učitelj, sivolasi plesalec in telovadec, potem bodo morda že naši potomci v prihodnjih stoletjih plešoč divjali preko livad kot večno mladi Metuzalemi. Jutrnja telovadba žene Vsaka ženska, ki hoče ostati do poznih let mladostna in prožna, bi morala redno vsak dan vsaj po deset minut posvetiti telovadbi. Najprikladnejši čas za to je takoj zjutraj, ko človek vstane. Telovaditi je treba pri odprtem oknu in najbolje gol ali pa v telovadni obleki. Prinašamo pet vaj, ki so sestavljene tako, da pregib-1 jejo in predelajo vse važne notranje organe in žleze ter F prosti naravi. Gimnastične vaje v liku «morske zvezde I. vaja. V. vaja. ložaju (glej sliko) in se vrnemo zopet v prejšnji položaj. Isto delamo tudi v nasprotno stran. 4. vaja. Iz spetne stoje preidemo v križni vzpon (levo nogo postavimo tik pred desno in se vzpnemo z obema na prste), roke pa prekrižamo nad glavo kakor na sliki. Iz tega položaja delamo nizki počep (trup in roke ostanejo neizpremenjene) in se vračamo nazaj v vzpon. 5. vaja. Sedemo na tla, primemo z levo roko za levo nogo in ležemo postrani na tla. V tem položaju delamo potem razne gibe, na primer premikamo levo nogo naprej in nazaj, v desno ali v levo stran; ves čas pa roka ne sme izpustiti noge. F e m i n a: v Zena in knjiga V 18. stoletju, ko je dominiral esprit, salon in žena s svojo duhovitostjo, je bila v središču vsega interesa knjižna omara in knjiga sploh. Ljudje so takrat veliko čitali. Na zabavah, družabnih večerih in dinejih se je govorilo največ le o knjigah, kakor se danes govori o gledališču, modi in športu. Takrat je moral vsak, kdor je hotel kaj veljati, čitati, in prva stvar, ki si jo je nabavila vsaka imovitejša hiša, je bila biblioteka ali vsaj polna knjižna omara. Ko si je proslula grofica de la Motteova opremila svoj razkošni grad v Bar sur Aubeu, si je najprej omislila veliko knjižno omaro iz rožnega lesa in vsa dela, o katerih se je takrat govorilo. V 18. stoletju so ljudje morali čitati, da so briljirali v družbi; človek, ki je stal nem in tih v salonu, ni bil posebno upoštevan. Nekaj je veljal samo, če je dokazal s svojo bistroumnostjo, da čita najnovejša dela pisateljev. Ljudje so se na zabavne večere duševno pripravljali. Zjutraj že je prinesel lasu-ljar damam najnovejše knjige v njih spalnice. Ob svojih malih toaletnih mizicah, ki so imele poseben predal za knjige, so žene med dolgotrajnim friziranjem čitale najnovejšo literaturo. Madame Geoffrinova, ki je živela skromno kot vdova tvorničarja ogledal v Parizu in ni bila niti lepa niti zapeljiva, je imela enega največjih, še danes nepozabljenih salonov, v katerem se je shajal ves svet. Ruska carica jo je nekoč vprašala: «Kje ste se, madame, naučili poznavati ljudi in spretnosti, s katero jih vežete nase» e Lasje valovito padajo 7 \\-f, Wnapravil mjet° r * % ELIDA 1»; w ELIDA S H A M P O O DONNEIOLITRES DEMOUSSE SHAMPOO Gospa! Kakšen je moj ptiček, naj Vam karakterizira nekaj primerov. Mlajši bratec leži v Miloševi postelji, čemnr se dečko čudi in protestira. Na vprašanje, kje bo Bojan ležal, odvrne: «Naj leži na tleh.* Ko mu pa raz- ložim, da Bojan ne more ležati na tleh, odgovori samozavestno: «Drugo mu kupite, dosti imate denarja.* Če ga vprašate, koliko je star, Vam odgovori: «Veliko mesecev.* Če dobi atek pošto, takoj vpraša, ali je kaj zanj; atek mu da nekaj pošte, ki zanj nima vrednosti, in Miloš jo prebira. Če ga vprašate, kaj je zapisano, Vam bo vedno odgovoril: «Miloš Gregorčič.* Večkrat prav imenitno sedi na stolčku in pravi: «Mamica, atek zdravnik, tudi Miloš zdravnik.* Pravi, da atek v «linarijski sobi žene naže*. O še dosti jih slišimo, pa še take, da pridemo vsi v zadrego in Vam jih ne moremo povedati. Dečko ima preveč odprte oči, pa mu ne smemo zameriti, če preveč vidi vkljub vsej pažnji. Z odličnim spoštovanjem Berta Gregorčič. Dopisi naših naročnic P. n. uprava! V štev. 4 obetate nagrado naročnici, ki bi Vam dala najbolši nasvet, kako pripraviti naročnice do tega, da bi poslale celoletno naročnino. Jaz mislim, da ste že sami dobro opravili s tem, da ste razpisali za to nagrado. Kajti prizadete se po mojem mnenju ne bodo dolgo pomišljale, ampak bodo poslale zaostalo naročnino, kakor hitro bodo mogle. Tudi jaz sem med njimi, dasi ne v celem. Ostanek Vam pošljem majnika meseca, prej mi ni mogoče. Družina številna, možev zaslužek ne presijajen, a zdaj še ti prazniki — sami stroški! List mi jako ugaja, sedaj bi ga ne mogla več pogrešati. Tudi jaz bi želela, da prinese kaj o lepem vedenju. Jako Vam bi bila hvaležna, ako bi prihodnjič sestavili jedilni list z mesom le po 2- do 3krat na teden, pa tudi več brezmesnih receptov bi prosila. Napisala bi Vam kaj o svojih malčkih. Četvero jih imam v starosti od 6 mesecev do 7 let. Njihovih modrosti je pa toliko, da jih ne morem popisati, niti si jih zapomniti, preveč jih je. Le to bodi povedano, da me velikokrat spravijo iz slabe volje v smeh, pa tudi obratno. Predvsem mi obetajo sijajno bodočnost, seveda ko do-rasejo. Vse in vedno hočejo delati samo za mamico. Starejša dva dečka tekmujeta med seboj, kateri bo bolje mami stregel na stara leta. Koliko bo le iz tega resnice? Da o deklici ne govorim, ki je tri in pol leta stara, a hoče biti vse, učiteljica, šivilja, modistka itd., najrajši se pa igra mamico. In kaj šele najmlajši? Redkokdaj mi dovoli, da se pošteno naspim. Sredi noči se joka in jezi, a ko ga preložim v suho, se mi smeje. Kaj mu hočem: smejem se z njim, s tem angtl cem majcenim. Nato zopet oba zaspiva. Drugi pa niti ne slutijo, kako midva ponočujeva. Vse štiri imam enako rada. Saj so moje veselje, moja družba in zabava, moja nada in ponos. Delo in trpljenje se pa v veliki ljubezni pozabi. Da končam. Vas iskreno pozdravlja in prosi oproščenja in — potrpljenja vdana Štefka Podgornik Munihova, Teharje 20. P. S. Da se Vam oddolžim, si bom prizadevala, da pridobim vsaj nekaj dobrih naročnic. P. n. uprava revije «Žena in dom». Za vašo anketo, razpisano v 4. številki zgornjega lista, si Vam usojam poslati tale nasvet: Za naročnice, ki naročnine za list redno ne plačujejo, naj bodo določeni zamudni stroški oziroma naj se četrtletno ali polletno vplačana naročnina zviša in zaokroži navzgor. Odtegne naj se jim pravica dopisovanja, stavljenja vprašanj itd. Za vsako naročnico pa naj velja pregovor: am t