Tujega nočemo, svojega ne damo! Nedeljski dogodki Skupščina Planinske zveze **to VilT FIZKULTURNI TEDNIK VIII. — Št. 23. V Ljubljani, dne 1?T aprila 1952. Železničarji so proslavili svoj dan s športnimi prireditvami Tekma Lokomotiva : Železničar je navdušila 1500 gledalcev V proslavo »Dneva železničarjev« je organiziral ljubljanski Železničar zanimiv športni spored na svojem stadionu v Šiški in v Šercerjevem domu. Središče zanimanja je bila tekma med zagrebško Lokomotivo in domačim moštvom, tako da se je na stadionu zbralo skoraj 1500 ljudi. Lokomotiva : Železničar 3:3 (2:2) Sodniku Erlichu, ki sta mu porogala Vesnaver in Gvardjančič, jO se predstavili moštvi v nasledku postavah: p.lokomotiva: Nežinak, Grahek, 0''nger, Balan, Risek, Vran ješ, Jambrek, Sakač, Naglič, Koželj in aJ>ec. i Železničar: Hegler (Ovčck), Le-irn> Sočan, Čebulj, Lesjak, Čebo-. Hegediš II. (Arb), Ilegediš I., je ?lan°vič, Miličič, Čekov (Muži- > lekma med obema zastopnikoma l. ezničarjev je bila ena najlepših, Mr ;:t- i- t-=i- - letošnji sezoni i. Že sam za-bodo osnovne nj.r jih je bilo v lei z^granih v Ljubljani, je obetal, da b PMke^ega srečanja hitre akcije zdta^c.ev obeh enajsteric, lepa teh-Ia in prodornost napadalnih vrst. lokomotiva je sicer nastopila salo? s 4 »ligaši«, vendar je kot ce-s ta zelo zadovoljila, nasprotno enajsterici Zel' -1 nekateri igralci, ki sicer pa ezničarja nasto-ci, ki sicer še nastopanja na pr- ----- tekmah, bodo pa v ' Stkem okrepili prvo moštvo, buri °j T začetku je prevzelo po-Ud° domače moštvo, napad pa je .................................. tjjuiajo pravjce rastvenih tek začel prodirati proti vratom Lokomotive. Že v 9. min. so gledalci navdušeno pozdravili lepo kombinacijo napadalne vrste Železničarja, ki jo je učinkovito zaključil srednji napadalec Marjanovič. Minuto za tem pa je Lokomotiva dosegla izenačenje, kar je vlilo v igro še večjo živahnost. Prodori obeh moštev so se menjavali, igra je bila odprta, gledalci pa so se navduševali nad smotrnimi potezami igralcev obeh moštev, med katerimi se je najbolj izkazal Miličič, ki je igral v napadu levega napadalca. Že v 29. min. je Lokomotiva dosegla vodstvo, par minut pred koncem pa je ponovno Marjanovič dosegel gol za domače in postavil rezultat prvega polčasa. Po odmoru je Železničarjevo moštvo nekoliko popustilo, razigrali pa so se gostje, vendar je kljub temu napad Železničarja stalno ogrožal vrata Lokomotive. V 31. min. drugega polčasa je srednji napadalec Lokomotive Naglič iz nenadnega prodora silovito streljal. »Gool...«, je odjeknilo med gledalci, toda mladi Ovček, ki je zelo uspešno zamenjal Heglerja zaradi njegove nesigurnosti v prvem delu igre, je z mačjim skokom ubranil gol, ki so ga že skoraj Pred svetovnim prvenstvom v rokometu vsi videli v mreži. Ta parada mladega vratarja, kakršne redko vidimo na nogometnih igriščih, je vzbudila med gledalci dolgotrajen aplavz in že je sledil napad Železničarja, ki pa se je končal s strelom v prečko. V 39. min. je zaradi nesporazuma domače obrambe padel tretji gol za goste, dve minuti kasneje pa je po lepem pred-ložku desnega krila Marjanovič dosegel z glavo najlepši gol dneva in postavil končni rezultat. Kot smo že rekli, Lokomotiva ni nastopila s popolnim ligaškim moštvom, vendar so gostje v celoti zaigrali zelo lepo ter večkrat nevarno ogrožali vrta domačih. Najboljši igralec Lokomotive je bil Koželj, zelo dober vodja napada Naglič, v obrambi pa najboljša srednji krilec Risek in branilec Etlinger. Železničar je nastopil v ^ svoji najmočnejši postavi, slabo točko je imel na levem krilu, bolj v prvem polčasu (Čekov), pa tudi vratar Hegler danes ni zadovoljil, saj bi oba prejeta gola lahko ubranil. Najboljši pri domačih in sploh na igrišču je bil to pot Miličič. On je s svojo igro navdušil tudi najbolj razvajene gledalce. Njegova odlika je, da je bil vsepovsod, kjer je pokazala potreba, smiselno je sprejemal in točno oddajal žogo ter res dobro zaposlil ves napad. Odvadi naj se preostrih startov, izpopolnjuje pa naj še individualno tehniko igre z glavo. Tudi brata Hegcdiša in vodja napada Marjanovič so bili zelo prodorni, pohvaliti jih moramo, da so streljali a gol iz vseh položajev, četudi niso bili vsakokrat učinkoviti. Ovček v golu se je izkazal z odličnim refleksom. Gledalci so o tekmi živahno razpravljali, mnenje vseli pa je bilo, da že dolgo niso videli tako učinkovitih napadalnih akcij in tako To soboto in nedeljo bo v Ljubljani II. redna skupščina naše najbolj množične organizacije, Planinske zveze Slovenije. O delu skupščine, ki bo prav gotovo prinesla koristne zaključke za nadaljnji razvoj našega planinstva, bomo poročali v nedeljski številki. ubranega sodelovanja med posameznimi igralci. Sodnik Erlich je vodil tekmo zadovoljivo, sem in tja je pa tudi malo »zamižal«. V predtekmi sta se srečali rokometni enajsterici Enotnosti in Železničarja, ki je po živahni in borbeni, toda disciplinirani igri zmagal z rezultatom 8:5 (4:2). V odmorih med tekmami je atletska sekcija izvedla tudi društveni kros za aktivne člane in gojence Železniške industrijske šole. Gojenci Železniške industrijske šole so tekmovali na 1000 m, kier je zmagal Leden s časom 3:06.8 in 1500 m, kjer je zmagal Klančar s 4:53.0, nastopilo je nad 40 tekmovalcev. Člani Železničarja so tekmovali na 2500 m. Zmagal je Okrš,-| lar z 8:43.5. Na 3500 m pa je bil pr-| vi Lessizza z 11:26.0, drugi Inkret j 11:37.0 in tretji Jošt 11:43.0. -č Košarkarji Železničarja niso razočarali V torek, za »Dan železničarjevi so košarkarji ljubljanskega Železničarja, povabili v goste zagrebško Lokomotiva, ki je v zadnjem, času dosegla nekaj Pomembnih uspehov. Tako je na nekem zagrebškem turnirju premagala vse svoje nasprotnike, tudi renomiremo Mladost. Pred nedavnim je imelo Uto moštvo v gosteh oba ljubljanska ligasa. Toda tako ASK, kakor Železničar sta morala kloniti pred ekipo Lokomotive. Sicer je tu vet' vzrokov za poraz enega, kakor drugega ljubljanskega moštva, tako na pr. nepravilno sojenje, pa tudi trenutno malodušje ljubljanskih igralcev■ Zato fmo s toliko večjim zanimanjem priča, kovali zagrebške igralce v Ljubljani, da ugotovimo, ali So vsi ti uspehi povsem zasluženi. Železničar : Lokomotiva 48:40 (20:14) Čeprav je bilo za to tekmo precejšnje zanimanje, vendar zaradi manifestacij po ljubljanskih ulicah ni bilo na igrišču v Ši- pozimi marljivo 'n vestno izpopolnjevali, toda to je bilo vdvorani, nastop zunaj pa Med domačini sta se odlikovala v obrambi Supančič in Dvorak, v napadu pa Brumen, ugajal pa nam je tudi Zupančič. Zupančič je sicer talentiran igralec, vendar mu še precej primanjkuje, da se bo uvrstil med svoje izkušenejše tovariše. Ima pa vse pogoje, da to v kratkem času doseže. Ostali igralci so bili borbeni in požrtvovalni. Niso mogli pokazati svojih individualnih sposobnosti zaradi mehkega igrišča, ki ni dopuščalo popolne razigranosti. Koše so dosegli: Supancic 12, Vozelj 2, Amon 2, Zupančič 5, Vračko 2, Remic 10, nam lahko pokaže povsem drugačno podo- Brumen 8, Dvorak 5, Radmelic 2. bo. No, nismo bili razočarani. Fantje so se £ Al. borili od začetka do konca, kot rečeno v začetku nekoliko ležerno, v drugem delu ški toliko ljudi, kakor bi jih sicer prišlo. ! pa živahno in skoraj zagrizeno. O sami Tekmo samo lahko razdelimo v dva dela: te[cmi ne bi imeli pomembnejših pripomb. v prvem se je opazila ležernost, drugi del je potekal v veliki živahnosti. Zanimalo nas je predvsem, kako so Ljubljančani pripravljeni za letošnjo sezono. Vedeli smo, da so *&vi£ v zgodovini rokometa se bo naša ‘guuuvmi iu&umcia bs m v uho« n a. reprezentanca udeležila tekmovanja Dolenec Lrislav, je svetovnega, pr roje« , pralec št. 1, D< v*6oi» *a 1922. Po poklicu je učitelj telesne dosji* “B je najboljši rokometaš, kar jih je hirniJ. Jugoslavija. Lani je bil na ,rJ® ▼ Belgiji proglašen za najboljšega igralca med Švedi, Švicarji, Avstrijci in Jue goslovanf ter je obenem najboljši strelec naše državne reprezentance. Zanimivo je, da je Dolenec, kot večina naših kvalitetnih rokometašev, začel svojo kariero kot atlet ter je še danes hrvatskl rekorder v skoku s palico (3.66 m). Na tekmi proti Saaru bo igral desno zvezo. V soboto košarkarski deitv ASK: Železničar V soboto ob 20. uri bo na igrišču ASK pod Cekinovim gradom prijateljsko derby košarkarsko srečanje med obema elanoma zvezne lige iz Ljubljane, Železničarjem in ASK. To bo obenem tudi veljalo kot Mvo. ritev košarkarske sezone v Ljubljani. Po tem srečanju se bodo igralci ASK pričeli pod vodstvom tovarišev Kristana, Ciglerja, Kosca m prof. Stepišnika pripravljati za srečanje z Borlettijem. Ekipa Železničarja^ bo nastopila kompletna, docim bo v ekipi ASK manjkal Kristančič, ki je na treningu državne reprezentance, ki se pripravlja za nastop na turnirju v Milanu. Kaj nam je v glavnem tekma pokazala? 1. Fantje brez vešče roke visoko kvalificiranega trenerja i:e morejo ničesar vec doseči. 2. Takoj je treba določiti človeka, ki bo vsaj dober pedagog in ki bo kot tehnični vodja znal v vsakem trenutku pravilno menjavati igralce. To je osnovna nujnost pri košarkarski igri, sicc- je večkrat vsak trud in še taka odlika posameznih igralcev za- 3. Igralci bodo motali posvetiti vso pozornost točnosti pri podajanju žoge. 4. Napadalci morajo pri metanju na nasprotnikov koš v pravem trenutku startati na žogo, saj nam izkušnje povedo, da se je prav zaradi,takšnega starta že večkrat odločila zmaga. 5. Fantje se morajo vsestransko izpopolnjevati in si s pomočjo drugih športnih pa- , pr{§ii na svoj račun, nog pridobivati nujno potrebno telesno vzdržljivost, saj le tako si bodo pridobili še hitrost, ki je pri košarki osnova. Zelenica in Jalovec nas vabita I Pritisnila je kar prava vročina. Naše Alpe pa še vedno skrivajo na nekaterih krajih pravo zimo, ki lahko tudi v poletnih vročih dneh nudi vnetim smučarjem obilo razvedrila. Tržičani nam pripravljajo 27. t. m. veliko mednarodno prireditev na znanih smučarskih pobočjih Zelenice. Za to priložnost so organizatorji pripravili vsem obiskovalcem vso udobnost, torej tudi udoben prevoz. Po' vsej verjetnosti bo k rednem jutranjem gorenjskem vlaku priključenih še nekaj vagonov na progi do Tržiča. Od tu dalje za bodo vozili kamioni do Sv. Ane, oziroma do kraja, do koder bo cesta dopuščala prevoz. Vsi ljubitelji naših gora pa tudi vrhunskega smučanja bodo tokrat Imperialističnim pohlepnežem: Hofce proč od naše zemlje! Nova priložnost pa se bo nudila vsem ljubiteljem zimskega športa in naših Julijcev v začetku maja. Prvo nedeljo v maju bo najmreč pod Jalovcem na plazu pod Kotovim sedlom mednarodni veleslalom, ki organizira ljubljanska Enotnost. Tudi o tej prireditvi smo že zadnjič poročali in znova opozarjamo vse tiste, ki nameravajo iti ta dan v dolino Tamarja, naj si ogledajo še druge lepote naših gora v tej dolini, saj bodo od 1. do 4. maja dela prosti dnevi. Posamezna številka 10 din 60-letnica maršala Tita bo naš veliki praznik T ponedeljek je zasedal v Ljubljani razširjeni štab Titove štafete. Kakor je znano, proslavlja letos maršal Tito 60-letnico rojstva, zato bo štafeta še toliko bolj svečana. Na sedežih vseh okrožij že pripravljajo vse potrebno okrožni štabi Titove štafete, prav tako so poslale navodila na teren vse množične organizacije. Letos bodo pripravili svoje posebne štafete tudi strelci, gasilci, PAZ, razen tega pa še konjeniki, JLA, motoristi, kaja-kaši itd. — tako da bo to res ogromna in veličastna ljudska manifestacija. O pripravah za štafeto bomo še obširno poročali. Časovnik Titove štafete (Številke ob krajah pomenijo čas, ob kas terem bo šla Titova štafeta skozi posamez* ne kraje, Prva številka pomeni čas prihoda, druga pa čas odhoda štafete.) I. PROGA — GLAVNA PROGA REPUBLIKE SLOVENIJE ODHOD DNE 20. MAJA S TRIGLAVA Mojstrana 11,00, Jesenice 11.45—12,64, Kranj 14,30—14,48, Ljubljana 16,30—18,00, Grosuplje 19,16. Štafeta prenoči v Grosup# ODHOD DNE 21. MAJA: Grosuplje 8,50, Stična 9,50—9,57, Trebnje 11,15—11,20, Novo mesto 12,40—13,02, Ko# Man j e vica 14,38, Brežice 15,42—15,52, Samo# bor 17,00. Predaja Titove štafete hrvatskim tekačem. JI. PROGA - ODHOD DNE 19. MAJA: Dolnja Lendava 7,30, Beltinci 9,16, Murska Sobota 9,48, Petanci 10,36, SIatina#Radenci 10.44, G Planina 14,07 (priključek na progo IV.). Ijana 16,30. j Štafeta Koroške se priključi progi št. II. ! dne 19. maja ob 18,38 v Dravogradu in se IV. PROGA — ODHOD DNE 20. MAJA: v Ljubljani priključi glavni progi št. 1. v , ,n .. . _ „. -j Štafeta Trsta se priključi progi št. IV. v kozina 8.36, Divača 9,14, Se# dne 20. maja ob 6,40 v Kopru in se v Ljub# zana 9,47, Razdrto 11,15—11,23, (v Razdrtem jjani priključi glavni progi št. 1. se priključi proga št. V.), Postojna 12,15— —12,25. Planina 13.07-13,17, Logatec 14,17— —14,27. Ljubljana 16,30. V. PROGA — ODHOD DNE 19. MAJA: DOLŽINA GLAVNIH PROG TITOVE ŠTAFETE V LRS: ( Proga L: Triglav—Samobor 201.6 km, Bovec 14,30, Kobarid 16,00, Tolmin 17,00, | Proga II : Dolnja Lendava—Ljubljana 303.5 Solkan 19,10. (V Solkanu štafeta prenoči.) I kilometra, Odhod dne 20. maja: Solkan 8,10, Ajdovščina 9,44, Razdrto 11,47 (priključek na progo IV.). „ VI. PROGA — ODHOD DNE 19. MAJA: Kaj tuli ivira razvoj telovadbe na vasi? Že dolgo vrsto let, skoraj od osvoboditve i upoštevamo, da ima društvo delovnega na* pa do danes, vedno znova ugotavljamo, da čelnika, svojo načelnico in pcdnačelnico tel Črnomelj 15,06, Kočevje 18,00. (V Kočevju štafeta prenoči.) Proga III.: Železne dveri—Ljubljana 250.7 kilometra, Proga IV.: Koper—Ljubljana 137.2 km, Proga V.: Bovec—Razdrto 114.1 km, Proga VI.: Črnomelj—Planina 111.6 km. Skupna dolžina prog 1.118.7 km. Eerbi sa vzaeš® deBairslee mladine Na občnem zboru SŠD Železničar je nek Član plavalnega kluba v debati omenil, da bi bila dolžnost vseh plavalcev in vodstva kluba, da v večji meri pomaga delavski mladini pri pouku plavanja, saj si danes ne moremo več predstavljati popolnega človeka, ki ne bi znal plavati. Vodstvo PK Železničar se je zavedalo resnosti te naloge in je stopilo v stik z Železniško industrijsko sofo z namenom, da bo tudi delavska mladina deležna športne vzgoje v plavanju. j Ob večerni uri me je zanesla pot v ; zimski bazen. Hotel sem si ogledati tre# | ning plavalcev PK Železničar, toda to pot nisem imel sreče) V dolgi vrsti so ob robu bazena stali mladi fantje in z vestnostjo ponavljali kretnje, ki jim jih je kazal in popravljal trener. Že ob vhodu sem izvedel, da so to učenci Železniške industrijske šole, ki pod vodstvom PK Železničar sprejemajo prvi pouk v plavnju. Fantje, ki so se še pred nekaj urami spretno sukali okoli strojev, so tu vsi sproščeni in z velikim zanimanjem sprejemajo vsako navodilo inštruktorjev. Toda tudi pouk plavanja ima svoje težave in v prvi uri še ne gre vse tako zlahka. Toda nekateri so neutrudljivi in bi kar neprestano vadili in poskušali začetne gibe. Ker je bazen premajhen za številne ude# ležence tečaja, jih trener — kar je nepla# valcev razdeli v dve skupini. Najprej je treba kretnje uvežbati na suhem, potem pa isto ponavljati v vodi. Ko se vsi *sezna» nijo« z odporom vode, prično vaditi odriv po vodni površini Pri tej vaji marsikdo že lepo zdrsi po vodi in se tako prepriča, da voda vendarle »nosi človeka«, le naučiti se je treba te spretnosti. Nekaterim dela težave dihanje, ki pa je pri plavanju zelo važno, saj brez pravilnega dihanja ni uspeš# nega napredka v plavanju. Druga skupina pazljivo opazuje svoje to# Zemljevid Titove štafete variše pri »deku« v vodi. Ko so tudi fantje iz druge skupine pokazali svoje spretnosti, gredo v vodo zopet prvi in tako se vrste drug za drugim in se ne zmenijo niti za modrikaste ustnice, niti za drgetajočo kožo. Sele na trenerjevo opozorilo se zavedejo, da jih zebe, tako so bili zaverovani v svoje delo. Na drugem koncu bazena vadijo tisti, ki že obvladajo prve osnove plavanja. Tem pomaga z nasveti tudi predsednik kluba tov. Stich in sekretar tov. Pirš. Oba sta prisko# čila na pomoč trenerju, ki pri tako števil# nem obisku ne zmore vsega dela sam. Sc# veda bo treba tudi tu še mnogo trdega dela, da se bo od vsakodnevnega dela pri strojih otrdelo mišičevje privadilo sproščenim gi# bom, ki jih zahteva racionalna tehnika pla# vanja. Volja in upornost, ki jo kažejo fantje pri- treningu, bo premagala vse zapreke. šolski predstavnik mi je povedal, da je navdušenje za ta tečaj nad vsa pričakovanja veliko. Prijavilo se jih je nad 80 fantov, toda žal je bazen premajhen in ne more vseh sprejeti. Vendar bo šlo delo, ki se ga je lotil PK Železničar, v letni sezoni mnogo laže, kajti na plavalnem stadionu na Ko« leziji bo dovolj prostora za vse. Plavalni klub bo skrbel, da se bodo prav vsi učenci Železniške industrijske šole naučili plavati. Tako izpolnjuje PK Železničar naloge, ka# tere je nakazala vsem fizkulturnim organi# zacijam naša Partija. —rn M-Soboto. , fizkultura še ni prodrla na vas tako, kakor bi bilo treba. Dočim so telovadna in športna društva še kolikor toliko razširjena in utrjena v večjih krajih in industrijskih središčih, tega i.c bi mogli trditi za našo vas. Že nešteto je bilo raznih plenumov, skupščin, sej, konferenc in sestankov, na katerih smo vedno znova ugotavljali to pomanjkljivost, toda stanje se je do danes bore malo popravilo. Zato imamo danes še vedno cele predele (Bela Krajina, Prekmurje, deli Primorske, Dolenjske itd.), kjer ni niti telovadnih društev, da o kvalitetnem športu sploh ne govorimo. č bi zašel, štev i in analizirati vse vzroke temu stanju. Prav gotovo bi bilo nesmiselno, če bi vso krivdo za takšno stanje valil na fizkulturno odnosno telovadno organizacijo. Nedvomno je, da nosijo dobršen del krivde množične organizacije na terenu, odnosno njih funkcionarji, ki so in marsikje še vedno vidijo v telovadbi zadnjo izmed »pet in devetdeset naloge. Tudi objektivnih težav tu ne kaže prezreti (pomanjkanje dvoran, telovadnic, vaditeljev, dratii rekviziti, oprema, otodje itd.). Seveda pa pade precej krivde tudi na telovadno organizacijo samo, kateri je in bo lahko še dolgo škodovala miselnost: »Brez telovadnice ni telovadbe.« Posledica takšnega naziranja je danes v Sloveniji vsega 4 ali 5 društev »Partizana«, ki delajo brez dvoran (Zdole pri Krškem in še 3 ali 4 društva na Primorskem). Vse to so dejstva in jih ne more nihče zanikati. Je pa še nekaj vzrokov, ki preprečujejo, da bi se telovadba na vasi širila tako, kakor si želimo in kakor bi se lahko. Navedel bom primer enega samega telovadnega društva, ki pa je značilen še za mnoga vaška društva, zlasti v nekat-- :h predelih Štajerske in Gorenjske. Telovadno drušvo »Partizan« Gomilj-sko je majhno podeželsko društvo. Nima lastnega doma, ima pa redno telovadbo v sindikalnem domu podružnice celjskega gradbenega podjetja »Beton«. Pa si poglejmo nekoliko delo tega društva. »Kako je s kadrom?« se ponavadi vprašamo pri vsakem telovadnem društvu, saj vemo, da je vprašanje vaditeljev posebno pereče. No, kadra v Gomiljskem sicer nimajo na pretek, gre pa delo vendarle nekako dalje/ »Duša« vsakega društva je seveda načelnik in ta je v Gomiljskem prav marljiv. Mladi, komaj 20-letni Kozmelj Jože je predlanskim opravil v mozirski gozdni šoli izpit za prednja-ka III. razreda in se sedaj z vso požrtvovalnostjo trudi pri vzgoji mladih gomiljskih telovadcev. Vsekakor je to eden redkih pozitivnih primerov, kajti, žal, bomo danes med društvenimi načelniki našli kaj malo mladih obrazov, saj vemo, da morajo po sili razmer večji del društev še vedno »vleči« starejši predvojni strokovnjaki. Tudi požrtvovalnosti in dobre volje ne manjka v Gomiljskem. Večina telovadcev prihaja v dom iz boli ali manj oddaljenih krajev, po 10, 20. in tudi 30 minut hoda daleč. Tudi načelnik Kozmelj ima dobre četrt ure do telovadnice, vendar nikoli ne zamudi, čeprav se vsak dan vozi na delo v Petrovče, kjer je zaposlen kot kovač v krajevnem kovaškem podjetju. Lani ko so se pripravljali na akademijo, so se zbirali v telovadnici vsak večer po celodnevnem utrudljivem delu na polju" ali v tovarnah in delavnicah. Kljub temu pa so vztrajali pri vadbi do polnoči in še čez, čeprav so morali drugi dan že zarana na delo. »Koliko pa ima to društvo telovadcev?« bo vsakogar zanimalo. Članov in mladincev je rednih pkoli 30, mladink in članic pa okoli 20, pionirjev pa k redni telovadbi sploh ni. Odgovor je pravzaprav presenetljiv, če marljivega predsednika v sekretarju celjskega podjetja »Beton« tov. Vitancu. Mladine je v Gomiljskem in okoliških vaseh dovolj, moške nekoliko manj, ker odhaja ’ industrijo, pač pa je zadosti mladink, posebno pa še pionirjev. Kje so torej vzroki? Če se nekoliko pozanimaš po vasi in pri gomiljskih telovadcih, boš hitro zvedel, v »katerem grmu tiči zajec«. Starši branijo svojim otrokom, predvsem hčerkam k telovadbi. Tudi načelnik Jože je imel hude »borbe« 1 materjo in večkrat je lahko Šel v nedeljo k telovadbi sa.io z izgovorom, da gre »k maši«. »Argumenti« teh sttršev so seveda precej »megleni«, no, v glavnem se menda vsi boje za »moralo« svojih otrok. Ko sem to povedal ntčelniku Kozmelju, se je samo nasmehnil in dejal: »Vse naše telovadkinjc hodijo v društvo že vrsto let, pa se Še nobeni ni skrivil niti las.« To je seveda najboljši odgovor na vse tiste »argumente«, toda stari kljub temu ne dajo vzeti svojega' nemorala, teman gozd okoli doma, dekleta se poleti na telovadišču razkazujejo v »pregrešnih« telovadnih krojih itd., itd., skratka, cela Sodoma in Gomora. Seveda, ko jč lani društvo priredilo izlet na Rab. takta' so vsi pošiljali svoje otroke v društvo, češ, pojdi tudi ti, bos videl prav počen' Rab in še kaj lepega boš prinesel domov. Tako ima gomrij-ki društvo v osebah mnogih staršev neupogljivo »opozicijo«, k' nič kaj prijazno ne gleda na društvo, kje pa še, da bi ga kakorkoli podprla, denarno ali materialno. Seveda p„ tisti GomiljČam niso vedno tako skopi in nedostopni. K° je lani na pr. gasilsko društvo pripravljajo veselico za Silvestrovo, so vaški petičneži, ki jih nisi mogel nikoli pridobiti za kakŠn" akcijo, katero so sprožile množične organ" zcije, na široko odprli svoje sicer tesno zadrgnjene mošnjičke in kašče, samo da je gasilsko društvo »postavilo«. In tu«1 svojim hčeram takrat niso branili na pl£5> verjetno takrat ni bilo bojazni za nemoralo. Zakaj so bili do gasilskega društva tako darežljivi in do telovadnega tako mačehovski, nisem mogel izvedeti. Mogoče jim j6 gasilsko društvo bolj pri srcu? Morda pa so dvignile simpatijo do gasilcev tudi besede gospoda župnika Lončarja, ki je 23-marca po maši pred cerkvijo pozval starse, naj pošljejo s oje hčere v dramatski odsek gasilskega društva? Mnogi so mi pripovedovali, da so nekaterim Gomiljčanom zelo všeč gasilske uniforme, ko gredo včasih z* pogrebom v cerkev ... Kaj vem? Tudi množične organizacije se vse nedavnega niso prav nič zmenile za telovadno društvo. Šele po občnem zboru, k' je bil letos 17. februarja, je nekoliko boljše. Sam sekretar vaške partijske cel'ce se je vključil v društvo, predsednik krajevnega odbora OF tov. Virant Stanko i| je postal podporni Član, predsednica A"" je poslala s-o'ega sina in hčerko k telovadbi. Tako je torej v Gomiljskem, tako je $e v mnogih vaseh. »In kako mislite delati v bodoče.« Takole so odgovorili: »Sedaj je nekoliko boljše, vsaj množiČn6 organizacije so nam bolj naklonjene. Skcl pa bomo svojo pravilno pot dokazali s .sv0' jim delom in s svojimi uspehi. Starši tis" otrok, ki se vzgajajo v našem društvu, 5® naši najboljši propagandisti. Samo pre* teh bomo polagoma vplivali tudi na ostale, ki nas danes po lastni presoji ali pa P . vplivom besed drugih, gledajo post ran" Sčasoma pa bodo morali vsi spoznati. J' pri nas ni nobene »nemorale«, »pregres"6 nagote« in drugih nesmiselnih očitanj. več da stremimo samo za enim cilienl' vzgojiti s telovadbo zdrave in krepke. P0" Štene, delovne, disciplinirane in preda" državljane naše socialistične domovine. 10 dni na Krvavcu v tečaju za smučarske učitelje Smučarska zveza Slovenije je organizirala pretekli teden drugi teiaj za smučarske učitelje kar na Krvavcu, na katerega smo tako navajeni. Namen telaja je bil, da S sicarska zveza pridobi nove poirtvovalne smučarske učitelje tudi tam, kjer s zibanje ni na taksni višini, kot bi lahko bilo. Ker je tečaj uspel, kaie, da bomo ie v prihodnji zimi slisali o ljudeh, ki so bili na krvavskem tec tiu. KAKO SEM POSTAL »MODRO VODSTVO« Zgodilo se je, da Ciril z Jesenic ni dobil dopusta, načelnik zbora smučarskih učiteljev Robert pa 'e moral vtakniti nogo mavec za nekaj časa. Možje na Zvezi so staknili skupaj glave in tako sem postal »modro vodstvo-". Naloga vodstva je vedno težka, kajti skrbeti prav za vse, se tudi najmodrejšemu vodstvu redkokdaj posreči, če ni dveh glavnih stvari, ki dvigata moralo pri smučanju: dobre hrane in vremena. Za prvo je poskrbel Janko, za drugo pa vodstvo, ki je včasih še pozno v noč v kuhinji »delalo vreme« za naslednji dan. Kaj se spodobi, so vsi tečajniki dobro vedeli, zato vodstvo ni dale raznih pojasnil, temveč objavilo samo dva paragrafa: para. graf 1.) vsakdo dela kar sam hoče; paragraf 2.) izpolnjevanje paragrafa 1 ni nujno potrebno. In kakšen je bil največji prekršek? Nekdo je šel enkrat s čevlji v spalnico. To je bilo vse. SMUČARSKI UČITELJ IN NJEGOVA NALOGA Novopečenim smučarskim učiteljem bo na deželi laže kot onim . mestu. Mladina na deželi čaka samo opteme in tekem! Da, tekme so tiste, pri katerih mladinci merijo moč in spretnost. Na deželi ni treba mladine navduševati za smučanje, treba ji je samo smuči. . Drugače je v mestu. Pred leti je dr. Lo-rentz s pravo nemško pedantnostjo ocenil posamezne vrste športa s posebnim ozirom na sedem organskih sistemov. Izračunal je, da je na prvem mestu turno smučanje, ki dobi 49 točk, prav toliko kot vaterpolo ali hokej na ledu. Slalomist dobi samo 33 točk, kolesar 18, strelec 6 itd. Če pa bi hoteli Lorentzovo skalo podaljšati tudi pod ničlo, bi lahko to takole ocenili. Slaba kinopredstava —10 točk, igranje taroka v zakajeni sobi —20 točk, plesanje v zasmrajenem 'okalu —30 točk, čitanje »Bor-gijcev« v Poročevalcu —50 točk. Zadnje čase so ljubitelji mladine z žalostjo ugotovili, da jih povsem resno skrbi, ker se mnogo mladincev raje bavi s »športi«, ki so ocenjeni pod ničlo, kot z onimi nad ničlo. In kaj je naloga smučarskega učitelja pri tem? Pripeljati jih mora iz spodnje vrste »športov« na zdravo telesno udejstvovanje, ki je ocenjeno nad našo ničlo. In kako? Privzgojiti jim je treba ljubezen do narave in do smučanja. Da, skoraj bi nekaj pozabil: škoda, da novoustanovljeni taborniki niso poslali kakšnega svojega zastopnika v naš tečaj, saj končno delamo vsi na istem področju. DNEVNI RED — MALO DRUGAČEN KOT OBIČAJNO Začeli smo zgodaj, toda brez jutranje telovadbe! Zakaj neki, če se ves dan prekopirava« na svežem zraku! Glede higiene vam odkrijem svojo tajnost. Na smučatiji se namreč ni trt' preveč umivati. Po kakšnih treh denh se naredi »zaščitna plast« umazanije, ki te varuje pred soncem in vetrom. Zjutraj in zvečer so bila predavanja, smučali smo pet ur na dan. Časa za sončenje ni bilo. Te rekorde prepuščamo tistim smučarjem, ki ne znajo kristianije in ki jim je črna barva na koži edini dokument, s katerim lahko dokažejo, da so bili na smučanju. »LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA, DOKLriR ŽIVI« To je bila tema predavanj mojega prijatelja Milana, ki j? tečajnikom precej povedal o prvi pomoči in nevarnostih v gorah. Žal so tečajniki tudi praktično opravili izpit, kajti dva ponesrečenca (eden se je laže, drugi pa težko ponesrečil), sta bila najtežja preizkušnja za tečajnike na terenu, ki so jo pa, mislim, dobro prestali. Drugi član »modrega vodstva«, Milan, bo kmalu pravi mojster v besedi in dejanju. Če se kdaj polomim, prosim, pokličite Milana! Da ne postaviš vrste smučarjev z obrazom proti soncu, da ne pelješ začetnika na strmino, da narediš zamah k bregu na primerni grbini, da pregledaš opremo tečajnikov, uči metodika, ki jo je predaval tretji iz vrste »modrega vodstva«, lepi Tonček, ki se odlikuje po svoji doslednosti in natančnosti. Iz tega vzroka je tudi prevzel denarne zadeve. Terenske oblike, ki so važen del metodike, je Tonček pokazal na terenu za vsak poseben lik. »Modro vodstvo« pa je tečajnike seznanilo 'udi s tehniko. Deževali so novi pojmi kot; razbremenitev na gor, razbremenitev na dol, koračna razbremenitev, »ruada«, padec čez rob itd., tako da je kazalo, da bo iz vsega tega nastala kolosalna panika. Pa le ni bilo tako. Tečajniki so vzorno »prebavili« program, saj so se učili tudi v prostem času. Največ preglavic je le delala mehanika, kajti z raznimi silami si še mnogi študenti tehnike niso čisto na jasnem, kaj šele smučarski učitelji. Med drugimi so tečajniki zvedeli, da ni res, da čeljusti pritrdimo pri težišču, temveč je res, da je dolžina robnikov odločilna; ni res, da so smuči dol^, do iztegnjene dlani, temveč je res, da se ravna to po zmožnostih smučarja; ni res, da pri plužnem zavoju težo prenesemo na zunanjo smučk , temveč jo pritiskamo proti zunanji smučki; ni res, da je važnejša razbremenitev na gor, temveč je res, da je važnejša razbremenitev na dol itd. Napačne predstave o teh stvareh pa izvirajo iz tega, ker se prepisujejo iz ene knjige v drugo. Stara stvar pa je, da se nova knjiga napiše tako, da se jo prepiše iz desetih starih. Ker pa se iz knjige še nihče ni naučil tako smučati, mota smučarski učitelj pokazati tudi na terenu, kako kakšen lik izgleda. Demonstracija je torej najmočnejše orožje smučarskega učitelja, zato si zapomnimo: »Siva, prijatelj, je teorija, toda bel je sneg«. IZPITI: PRŠIC NI NAJBOLJŠI! Pri izpitih se je dobro odrezala znana smučarska tekmovalka, ki pa je bolj majhne rasti. Ko je bila vprašana, kakšne vrste snega so najboljše, je naštela vse, razen pršiča. Izpitna komisija je vztrajno čakala, kdaj bo prišel pršič na vrsto, ona pa je čez nekaj časa rekla: »Pršiča pa ne maram, ker ga je vedno preveč zame.« Tudi tekmovalec Janez je imel težko nalogo. Gotovo ie pričakoval kakšen strašen trik iz slaloma ali vsaj francosko tehniko »ruade«. Toda niti eno niti drugo. IzP'!nj komisijo je nenadoma začelo zanimati, #' bi delal z osem let s ..timi začetniki, ki J. tretji dan v snegu. Janez je globoko p0^ slino, za trenutek ga je spravilo iz raV°u| težja, nato pa je nalogo odlično rešil in ® edini, ki je tečaj končal z odličnim uspc hom. Bravo, Janez! , jj »Pokaži mi tehniko za starejše ljudi.v so začeli pozno smučati!« je bil vpraS' fant iz Ljubljane. Jasno: »Palica — majy skijanja,« je bil edino pravilen odgovor, .j ga je dal fant takoj od sebe. Četrti je vprašan, kako bi pripeljal vrsto smučar)^ s Kotovega sedla v Planico, če bi bilo fU metra novega snega na stari podlagi. »Sp ^ ne bi Šli dol,« se je odrezal vprašani, prav je imel. SLOVO OD KRVAVCA — Sonce je postalo močnejše, sneg je vid® kopnel iz dneva v dan in 8. aprila ^ je pozdravil rumen metulj na smuciVj, 9. aprila je šel Janez vodo pit, pa se je njegovega lica dvignilo nekaj črnega. " je prava, strupena gadovka. Pomlad prišla tudi na Krvave, motali smo v do1' c Na Jezercih s o še enkrat zavr gfil proti domu, Jan' a pa nam je odgov_^ z rogom. V lepi hoji smo prišli do -hovce, kjer smo ustavili kamion, na* . s kaolinom. Prijazen šofer nas je pusti' Pj,, sesti in tako smo se vsedli v umazan P < Prileglo se je pa le, ko ni bilo tte^ ^etp pešačiti proti Kamniku. Kamion v j* času se smučarju tako prileže kot ^ sladkega kompota ali pa pripravljena^^ palnica romarju, ki se štirinajst dni P0.^ po svetu. Domov smo šli ob lepem J g)i ljanskem pomladnem večeru, ko smo P^ $c pred Štirinajstimi dnevi na Krvavec, nam krave smejale, kajti na »modro sivo« je lilo kakor iz škafa. Sptn Snije šili naj postaj® rezervoar ulili atletov - leiievalev ;.(/< o je, dr. danes naša atletika preživlja krizo, katero bo.no močno obe: '1i mogoče šele po dveh ali treh letih. Do tega zaključka so prišli tudi na ikupščhi Atletske zveze Jugoslavije, ki je bila pred kratkim v Beogradu. Število aktivnih liano, in atletskih društev je padlo za 50%. To katastrofo je marši, kateri razgledani aTetiki strokovnjak tudi predvidel■ Danes to ni vec nobena tajnost. Naša ' ' t je trenutno Še močna, ioda kaj bo čez 3 ali 4 It a? Kdo bo zamen,.d rase vrhunske reprezentante? Vse kaze. da bomo šli po isti poti, kakor gred- trenutno Švedi, ki tudi nimajo mladih rnoci, ki bi zamenjale že »zatonete ’*«. Er ( d nekaj meseci sem čitai v »Poletu« anek našega atletskega strokovnjaka in nedrja Janeza Špindlerja, v katerem ob-,aynava probleme naše atletike na srednjih olah, Tov. Špindler je vsekakor tudi pred-J.del, kaj grozi naši atletiki, posebno v Aveniji. , Ali lahko trdimo, da smo danes pri nas o$eg]; v a(ietiki predvojno višino? če bi mrnerjali današnje republiške rekorde s .bojnimi slovenskimi rezultati, bi mo-to lahko pritrdili. Če pa pogledamo ,v,r malo globlje, bomo videli, da nismo I'aPtedovali, temveč da stojimo, izvzemŠi j 1 ali šest posameznikov, na mrtvi točki. ahko celo trdimo glede širine naše atle-da smo daleč izza predvojne. Poglejmo si predvojne atletske centre: Ittbljano, Maribor, Celje, Novo mesto, 'djo, Jesenice, Mursko Soboto itd. Kateri . teh centrov je danes že dosegel pred-°ipe uspehe? Za Ljubljano ne moremo /d‘ti, da je .močnejša od leta 1940. Mari-t°' ima sicer nekaj posameznikov, ki so 0liši od onih pred vojno, ali te lahko ?re$tejemo na prste ene roke. Novo mesto, penice, Litija in drugi centri so še vedno naleč izza predvojne višine. Celje je edi- 0 tnesto, ki je res napredovalo. . Predvojna atletika v Mariboru in Mur-,k| Soboti mi je bila dobro znana, ker sem >?to nastopal na teh prvenstvih. — Poslu- 1 se bom nekaj številk, iz katerih bo vsem as"°. kaj hočem v teh vrsticah povedati, i,Maribor je imel pred vojno tri atletske vbe: Železničar, Maraton in Rapid. Da-ima Maribor eno društvo, t. j. Želez-lfat in pa pred kratkim ustanovljen Bra-‘k Pred vojno je bilo v Mariboru poleg ”?n°Sih mednarodnih tekmovanj tudi tradi-Jjlalno prvenstvo Maribora in srednješol-1 ,'foboj: klasična gimnazija : realna gim-,aZl'a : trgovska akademija. Tedanje prven-J v° Maribora je imelo značaj današnjega jfPubliškega prvenstva in je trajalo tri dni. f 1,1 prvak Maribora je bila že »velika , ?*«• Seveda so se vodili tudi mariborski e °Mi, ki so po svoji vrednosti skoraj aki rezultatom današnjih republiških pr-"■nstev. Kakšno je bilo prvenstvo Maribora na fj.' T letu 1938 v Številkah na startu je q P 56 atletov (pravico nastopa je imel ki jc dosegel predpisani minimum). Jn ^tn’čar je nastopil z 22 člani, Maraton , RaPid pa s 14. kvaliteta? Na prvenstvu Maribora •atj- 50 kih doseženi sledeči boljši rezul- 100 m 1- 11,3 2. 11,3 H,3 m 4‘ H,6 krogle 11,87 3. 17 cm 11,63 4. 165 cm 8. je dosegel 160 cm skok s palico skok v daljino 1. 3,3 m 1. 6,51 m 2. 3,3 m 2. 6,26 m 3. 3,2 m 3. 6,06 m met kopji štafeta 4X100 m R 45,76 m 1. 45,9 2. 44,53 m 2. 46,8 3. 43,07 m 3- 48,1 13,06 12.05 skok 1. 170 cm 2. 170 cm 400 m 1. 53,4 2. 53,8 3. 54,0 4. 54,4 r višino No, in kdo so bili mariborski prvaki in rekorderji? Večina (80%) so bili dijaki mariborskih srednjih šol. Tradicionalno srednješolsko prvenstvo in že omenjeni troboj so bik največja atletska tekmovanja poleg mariborskega prvenstva. Na takšnih srednješolskih tekmovanjih sc se pojavili novi atleti, ki so pozneje v društvih dosegli odlične rezultate. Slično je bilo tudi v Ljubljani. Kosec, Kajfež, Bratož, Košir, Klinar, Račič, Poljšak, Nabernik itd. so bili še gimnazijci, ko so že zastopali naše državne barve. Kako pa je danes z atletiko na naših srednjih šolah? Mogoče se bom komu zameril, toda dejstvo je, da bi naše srednje šole morale dati kvalitetno in kvantitetno več kadra. Če primerjamo današnje profesorje telesne vzgoje s predvojnimi, bomo j videli, da so danes pretežno vsi visoko ; kvalificirani strokovnjaki. Pogoji za^ delo : na srednjih šolah so torej danes boljši kot pred vojno. Imamo dosti več športnih objektov in rekvizitov nego prej. Trenerka ali ! pa šprinterice, to je bila pred vojno za ! srednješolca samo pobožna želja. Verjetno mi bo ta ali oni ugovarjal, čes. z isto pravico, kakor atleti, lahko to zahtevajo tudi rokometaši, odbojkarji, košarkarji in drugi. Res je, da je danes za šolsko mladino več privlačnejših športnih panog, kakor je atletika, toda kdor ima za atletiko nekoliko -"eč smisla (kot je predvideno v učnem načrtu!?) in Če upoštevamo, da je atletika eden najbolj zdravih Športov in osnova skoraj vsem športnim panogam, sem Holding (ZDA) skočil v višino 2.057 m Na enem prvih pomembnejših atletskih mitingov letošnje sezone sc ameriški atleti dosegli nekaj odličnih rezultatov. Mladi Charles Holding iz Kalifornije je skočil v višino 2.057 m (lani v marcu je preskočil že višino 2.076 m), poleg tega pa sta se izkazala Še Walter Davis (2.032 m) in Dick Jones (2.007 m). V teku na 200 m je pre* senctil Charles Thomas z izvrstnim rezul* tatom 20.3, kar je samo 1 desetinko se* kunde slabše od svetovnega rekorda. MarineHi bo starlal na dirki Bregenz — Dunaj Na kolesarski dirki Bregenz — Dunaj, ki bo od 1. do 3. maja, bo startal tudi znani francoski dirkač Jacques MarineHi, eden najboljših kolesarjev Francije. MarineHi, ki je najmanjši dirkač na svetu (visok je komaj 1.55 m), je na Tour de France leta 1939 zasedel tretje mesto trdno prepričan, da bo znal svoje dijake zainteresirati tudi za to športno panogo. Iz lastne prakse vem, da je mogoče po dveh letih dela na eni izmed naših povprečnih srednjih šol doseči rezultate, ki odgovarjajo po finskih tabelah vrednosti okoli 600 točk. 100 m — 11,8, 200 m — 24,5, višina 160 cm, daljina 6,20 m, krogla 5 kg — 12 m, 1000 m— 2.45, Štafeta 4X100 — 48. Res, je da za atletiko učni načrt na srednjih šolah ne dopušča toliko časa, kakor bi si ga želeli saj je na srednjih šolah tedensko samo dve uri telovadbe. V nekaterih državah, kakor na pr. v Švici, Nemčiji, Angliji, Švedski itd. pa imajo po več ur tedensko Šolske telovadbe. V učnem načrtu je atletika na prvem mestu (dve uri tedensko). Atletika je morda edina športna panoga, ki zahteva zelo veliko selekcijo. Težko je namreč odkriti talent za posamezne discipline po fizičnih dispozicijah. Marsikateri strokovnjak je šele po nekaj letih našel disciplino, ki temu ali onemu atletu »leži«. Znani atletski trener Ralf Hoke je rekel, da se v množici skrivajo talenti, katerim je treba dati samo prilož-.osti, da se odkrijejo. Na koncu bi samo še dodal tri atletske zapovedi: 1. Na srednje šole, kjer je možen razvoj atletike in doslej še ni bilo vidnega uspeha, je treba postaviti učitelje in profesorje telesne vzgoje, ki imajo tudi »privatno« nekaj smisla za to panogo. 2. Prirediti je treba čim več srednješolskih dvobojev z bližnjimi šolami. 3. V krajih, kjer doslej atletika Še ni prodrla, je treba organizirati propagandna tekmovanja, na katera je treba pozvati naše vrhunske atlete. Marjan Kolarič Reprezentanca FLRJ v odbojki premagala Beograd 3:2 Trening-sreČanje med reprezentancama Jugoslavije in Beograda se je končalo s tesno zmago državnih reprezentantov, z rezultatom 3:2 (14:16, 15:11, 4:15, 15:7, 15:10). Borletti iz Milana bo igral 30. t. ni. z ASK Ob priliki gostovanja italijanskega držav-državnega prvaka v košarki Borlettija iz Milana v Beogradu bodo italijanski košar, karji igrali tudi v Ljubljani, in sicer 30. aprila na igrišču ASK pod Cekinovim gr a. dom, s košarkarji ASK. Na to veliko ko. šarkarsko prireditev že danes opozarjamo ljubitelje košarke, Saj je znano, da je Bor. letti večkratni prvak Italije, prav tako pa tudi zmagovalec večjih evropskih košarkar, skib turnirjev. Vec o tem nastopu bomo pisali v prihodnji številki. 3. maja pričetek zvezne košarkarske lige Grenka in težka je bila poi vseh slovenskih košarkarjev, da so si pridobili nekaj sto navdušenih pristašev, ki jih vzpodbujajo v igri se zaradi njih jezijo ali veselijo. Koliko truda, znoja in jeze je bilo, predno so se naši igralci uvrstifli v jugoslovanski elitni razred. Borbe z vodstvi športnih društev zaradi igrišč, denarja in končno pripravljanje tekem, so nam še sedaj v spominu. Toda naši fantje niso klonili, vztrajali so do konca, danes pa so zelo zsdo* voljni, da se je ta ifcra po Sloveniji tako hitro razširila in zajela toliko mladine. Vsa prejšnja leta smo imeli ob tem času že številna srečanja ljubljanskih ekip z domačimi in inozemskimi moštvi. Letos pa je dolgotrajna zima našim igralcem onemo* kvalitetni, Cc pogledamo nazaj na vrstni red slovenskih ekip na posameznih prvenst* vih, lahko vidimo, da so slovenske ekipe igrale s sprčmenljivo srečo: 3. Mladost 4. Jedinstvo 5. Metalac 6. Železničar (Lj) 7. Enotnost 8. Proleter 9. Lokomotiva (Reka) 2. Partizan 10. Milicionar (Sar.) 3. Mladost 8. Jedinstvo 9. Proleter 10. Enotnost 1951: 1. Crvena zvezda 1950: 1. Crvena zvezda 2. Partizan 3. Železničar (Lj) 4. BSK 5. Mladost 6. Zadar 7. Železničar (B) 4. Zadar 5. Železničar (Lj) 6. ASK 7. Proleter 8. Jedinstvo 9. Železničar (B) 10. BSK 11. Lokomotiva (Z) 12. Egyseg (NS). LEP JUBILEJ skromnega Športnika 370 nastopov Marka Bačiča, 15 let člana državne reprezentance Kdo ne pozna Marka Račiča, skromnega in simpatičnega slaven, skega športnika? Malo je atletov sličnih našemu Markccu. Biti 15 let kot sprinter v državni reprezentanci niso mačje solze. Naš Marko je S 34 leti še vedno siguren član držav, ne ekipe. V času (1947) ko je mi. slil, da so mu v držami reprezentan. ci »odzvonile« zadnje ure 100 in 200 m kariere, se je nenadoma »spomnil«, da bi mogoče poskusil srečo J 400 metri. In reS je že v prvi sezoni tt400 metrašae. dosegel rezultat 50,7. Ta slučajni uspeh mu te dal zopet poleta in volje za na. daljnii trening. Športna kariera Mar. ka Rac/ča je zelo pestra. S šprintari. Citmi se je spoznal 25- aprila 1937, ko je kot član ljubljanske »Ilirije« dosegel na 100 m 12,6. Nihče ni slutil, da bo mali in skromni Mar. kec ta rezultat še znižal na 10.8. Na koncu sezone 1937 je imel že čas 11.8 na 100 m in 24,1 na 200 m. jt - ”*trcy je napredoval in v naslednjem letu na Balkaniadi 1938 v Beogradu ]et0 član državne reprezentance (rezerva v štafeti 4 X 100 m). Naslednje je k.j je na 100 m prvič postavil čas izpod 11 sek. — 10,9. To leto Marko v eliti naših kratkoprogašev. Kljub brzini 100 m 10,9 je imel »gj r.® m relativno slab čas 23,5. To se je opažalo skoraj pri vseh naših leto*1*! kratkopro-^aših, ki niso imeli za 200 m specialnega treninga. Naslednje fete na Balkanskih igrah v Carigradu je tekel 200 m in bil član šta- 200 ba'Eanske). Na koncu sezone 1940 je imel čas 10,8 na 100 m in 22,7 na reu !Tj' Da ni prišlo do druge svetovne vojne, bi bil verjetno še danes državni Ra ?«: Med okup'cijo kot zaveden Slovenec ni hotel nastopati, čeprav so vabili v razna športna društva. osvoboditvi je zopet prišel v staro formo. Na državnem prvenstvu 5,^ v Zagrebu je zmagal na 200 m s 23,1. Od 1946 do danes pa je stalni °oent« državne reprezentance. SL. . ot član Partizana (Beograd) in državne reprezentance je prepotoval vžeAVS0 Evropo (20 držav, vštevši Turčijo in Egipet). Najbolj mu je bila Qa-L ,.vedska, kjer je telesna vzgoja na najvišji stopnji. Očarale pa so ga O Z. Egiptu — sfinge. .. 1946 in 1950 je nastopal na evropskem prven-4 X Jn °S*U 'n B™s)iu- Sv°i oajvečji uspeh smatra tek 400 m 48,6 v štafeti dr< ^ m °b priliki dvoboja z Italijo v Milanu. Svojega društvenega rivala d • nega rekorderja Saboloviča je premagal trikrat. V času, ko je bilo treba vs,c j j v?c jc Marko vedno »zagrize!« in veselo presenetil. Od džav- lOfl mkl0ndRVt»nn 300 m 35’4' NSeSovi najboljši rezultati so: 0 m 10,8, 200 m 22,1, 300 m 35,4 in 400 m 49,0. Letošnja sezona pa bo kakor je sam izjavil zadnja. Morda misli začet! '■e‘- novo kariero — na srednjih progah? Marko, želimo ti še dvoje: da vidiš Helsinki in da se po končanem štu-na DIF vrneš med našo mladino, ki tvoja bogata izkustva nujno po-'rebu-'e- Kolarič Al. gočila, d„3 bi že preje pričeli igrati zunaj. Zadnji topli in lepi drivi so privabili igral* ce obeh ligaških ekip na igrišče. Tako so n pr. samo igralci ASK prihranili gradbe* nemu servisu okrog 30.000 din, ko so pro* stovoljno prenesli vse tribune s teniških igrišč na njihovo igrišče, igrišče sami po* pravili, prav tako tudi koše in table. To je res lep primer, ki je lahko za vzgled vsem ostalim športnim ekipam. Upamo tudi, da bo inž. Bloudek s svojim predlogom, da bi skupno z 1 tribuno iz Kolezije pri* pravil na igrišču pod Cekinovim gradom majhen košarkarski stadion. Tako igrišče bo Ljubljana letos zelo potrebovala, saj so na sporedu zanimive ligaške tekme, pa tudi prijateljskih in mednarodnih srečanj bo prc* cej. S to tribuno pa bi omogočili boljši do* stop gledalcem ki bi tudi lahko udobneje sledili tekmam. Nove tribune, ki bi bile dolge po 28 m, ter obe majhni, ki bi bili zadaj košev, bi nam ustvarili lepo in udobno igrišče in vodstvom se po kvalitetnih do* mačih in mednarodnih srečanjih ne bi bilo treba bati za primanjkljaj. Letos je edin* st v en a priložnost, da si košarka še bolj utre pot mrd ljubi lanskim športnim občin* stvom, saj nas — Slovenijo — edino košar* karji zastopajo v zvezni ligi. Z dobro pri* pravo tekem, s kvalitetnejšimi ekipami in dobrimi igrami, bomo lahko dosegli rekord v obisku košarkaških srečanj. Vsako leto ob začetku in koncu pregledamo uspehe in neuspehe zadnje sezone Tako smo n. pr. lani Slovenci dosegli največji uspeh, saj je Železničar zasedel 5 mesto, ASK pa 6. Ta plasma je pokazal, da sta bili obe slovenski ekipi zelo izenačeni in 1946: Crvena zvezda Jedinstvo (Z) Partizan Slavi ja (Z) Metalac (B) Svoboda (Lj) Makedonija (S) 1. Crvena 2. Zadar 3. Partizan 1947: zvezda 4. Proleter (Z) 5. Jedinstvo 1948: 1. Crvena zvezda 2. Proleter 3. Jedinstvo 4. Enotnost (Lj) 5. Mladost (Z) 6. Metalac 1949: 1. Crvena zvezda 2 Partizan Že dve leti pa dosegajo tudi igralci lepe uspehe, saj sta bila leta 1950 Mirko Amon (Železničar), leta 1951 pa Janez škrjanc (ASK) najboljša strelca zvezne košarkaške lige. IGRALCI ASK IN ŽELEZNIČARJA SO SE DOBRO PRIPRAVILI Ostri treningi v zadnjem času ter neka* terc trening tekme pa nam pričajo, da so slovenski ligaši vzeli trening zelo resno, zato moremo od njih letos pričakovati še veliko več kot lani. Vsi so se na Taboru pripravljali, prihodnji teden pa bodo že pričeli s treningi na prostem. Dočim bodo pri ASK igrali samo stari igralci z dvema mladincema 'Poljšakom in Pertotom, bo Že* lezniČar igral letos brez Tošiča, ki je prestopil v BSK pač pa bo nastopal Zu* pančič, dijak Srednje fizkulturne šole v Ljubljani. Letos bodo morali vsi igralci dati vse od sebe, če bodo hoteli, da bodo tribune polne in plasma na lestvici ugoden. Ne bojimo se. da nas bi fantje razočarali s slabo igro, toda riesenečenja niso izklju* čen a. Za Železničar bodo nastopili. V o« želj, Brumen, Remic, Brdnik, Amon, Vrač* ko, Supančič, Bezek, Radmililč, Dvoržak, Feguša in Zupančič. ASK pa bodo zastopali Skrjanc, Kristančič, V oje in Smiljan Šerbec, Pertot, Poljšak, Pavlovič, Lampič, Steiner, Miler, Ogrin, Jezovšek, Filipan in Furlan. Vsem ljubiteljem košarke pa že danes sporočamo, da bodo ob koncu tega meseca in v začetku maja lahko gledali kvalitetne tekme. Prihodnji teden bo igrala zagrebška Lokomotiva z Železničarjem in ASK, nato pa okrog 23. nemški klub Stutgart Prag IV, ob koncu meseca verjetno z reprezentanco Tur* Čije, prve dni maja pa prvo in drugo pia* sirani klubi iz Italije Borlcti — najboljša ekipa v Evropi in V3rtus. Tako vidimo, da bodo tudi razvajeni gledalci prišli na svoj račun. Še je čas, da se igralci Železničarja in ASK dobro pripravijo, saj bodo pridobili številno Športno občinstvo, ki jih bo vsestransko pod* piralo. Iz tis’:£ je pravkar izšla prva knjiga »Boletove knjižnice« »PROPAD HIŠE U S H E R « AMERIŠKE6GA KLASIKA EDGARJA ALLANA POEA. Knjiga bo zanimala vsakogar in je tudi vsakemu dostopna, saj je izredno poceni. Stane SAMO 90.- DIN. V knjigi so poleg »Propad Hiše Usher« izšle še naslednje zgodbe: »Dvojni umor v ulici Morgue«, »Sod Amontilada«, »Izdajalsko srce«, »žabec«, »Ovalni portret«, »Kralj Kuga«, »Sistem dr. Tera in prof. Perja«. Dobi se v vseh knjigarnah in povsod, kjer prodajajo časopise. 0 starih ia modernih olimpijskih Igrah Na teh olimpijskih igrah pa se je prvič pojavil uidi Nurmi. Mož je zmagal na igrah tako, da bi upravičeno lahko sporočil v domovino svoj uspeh kot Cezar, s tremi besedami: veni, vidi, vici. Nurmi je dobesedno na igrišče prišel, si na startu ogledal sotekmovalce n na cilju potem že napol umirjen opazoval, kako so za njim prihajali ostali tekmovalci. Tekmoval je v cross countryju na 8 km (te discipline danes ni več na olimpijskih igrah) ter v teku na 10 km. Progo je pretekel v času 31:45.8, kar sicer danes ni prav nič posebnega. Način, kako je Nurmi progo pretekel in svoje tekmece potisnil daleč nazaj, pa je bil edinstven in je pričal o njegovi ogromni premoči in talentu, tako da mu še danes pravijo tekač vseh časov. Naj omenimo še slavnega Kolehmainena. Na teh igrah je tekmoval v maratonskem teku in dosegel rezultat, ki bi ga še danes uvrščal med tesne kandidate za osvojitev vidnejšega mesta na letošnjih olimpijskih igrah. 42 km je pretekel v 2 urah 32 minutah in 35 sekundah, kar so v tem letu še registrirali kot svetovni rekord. Danes na' tej progi svetovneg,. rekorda ne zaznamujejo več, pač pa registrirajo najboljši rezultat na svetu. Finska slava se je, kot kaže, na tej progi preselila na daljnji Vzhod, na Japonsko in na Korejo, če omenimo še ameriški rezulat v štafeti 4 X 100 m 42.2 sek.. je s tem pregled važnejših dogodkov v atletiki končan. Oglejmo si torej še plavanje, kjer so povsem gospodovali Amerikanci in so se le z veliko težavo vrinili med nosilce zlatih kolajn Švedi z dvema zastopnikoma. Dober rezultat je dosegel samo še znano plavalno čudo Kahanamoku na 100 m prosto z rezultatom 1:1,4, medtem ko se je v ostalim videlo že tedaj da v plavanju še niso bile vse možnosti povsem izčrpane. aZ primer naj omenim samo rezultat v prsnem plavanju na 200 m, kjer je Šved Malmroth zmagal v 3-4,4. Kaj bi k temu rekli naši prsni plavači, če ... Tekmovanja v tenisu, rokoborbi, veslanju ter dviganju uteži, so potekala brez velikih senzacij in napetih športnih borb, tako da te igre nekateri upravičeno imenujejo okrnjene olimpijske igre. Neuspeh eh iger je mednarodni olimpijski komite skušal popraviti tako, da je za prihodnje olimpijske igre poiskal prireditelja, ki je bil najbolj sposoben, da v redu izvede igre in zabriše slab vtis, ki so ga vsi udeleženci odnesli iz Belgije. Zopet je prišla vrsta na Francijo. Francozi so v ta namen zgradili ogromen stadion v Colombesu. Olimpijski komitet se ;e potrudil in poiskal udeležence, kjer koli je bilo mogoče. Poleg Amerikancev so pristali na udeležbo tekmovalci iz Južne Afrike, Argentine, Japonske, Indije, skratka skoraj iz vsega sveta. Tudi vse evropske države so obljubile udeležbo, le Nemcem in Rusom so bila vrata v olimpijski stadion še vedno zaprta. To je bil zlasti za nemške tekmovalce težak udarec, saj so Nemci v tej dobi že imeli atlete, ki bi lahko odločilno posegali v borbe. Ni se pa dalo pomagati. Šest let po končani prvi svetovni vojni so zavezniki Nemce šek repko pritiskali ob tla, če ne že v resnici, pa vsaj na videz in so vsaj tako skušali prikriti popuščanje, ki so ga Nemci kmalu za tem začeli izkoriščati in pripravljati tla za drugo svetovno vojno. Na olimpijskih igrah v Franciji je sodelovalo 45 narodov, med njimi tudi Jugoslovani, ki so to pot poizkusili srečo v atletiki, seveda prav takim uspehom, kot štiri leta preje v nogometu. Naša udeležba je bila, kar je popolnoma naravno, bolj simboličnega značaja, saj nam razmere takrat nikakor niso dovoljevale kakšnih večjih športnih uspehov. Kot prejšnje, so tudi te Igre proslavile poleg Nurmija vrsto nesmrtnih imen: Ritola in Vide, Martin Fietch, Liddel, Scolz, Abrachams itd. To so najslavnejša imena, nihče pa ni mogel več zmagovati tako. kot na prejšnjih igrah Nurmi, ki je tudi to pot spravil olimpijsko kolajno v žep nekoliko lažje, kot ostali tekmovalci. Anglež Abrahams, olimpijski zmagovalec V TEKO as 100 m. PSEOGEBJE M HEL5EHEI V angleški športni reviji »World Šport« je nedavno objavil znani angleški zna boriti. Na tihem moramo računati tudi strokovnjak Abrahama komentar in mnenje o predvidenih olimpijskih zmago* valcih v tekih od 100 do 800 metrov. Abrahams je leta 1924 na olimpijskih igrah v Parizu osvojil prvo mesto v teku na 100 m. Ker je Abrahams v Angliji močno znan in cenjen strokovnjak, priobčamo prevod njegovega komentarja v celoti . Bo;)senom iz Južne Afrike in Carrom iz Avstralije. NA 800 METRROV BO NAJOSTREJ5A BORBA »Samo še štirje meseci nas ločijo od olim* pijskih iger, zato se bom potrudil, da vam povem, kateri atleti bodo posegli v boj za olimpijske časti. Če pregledamo najboljše rezultate, dosežene v letu 1951, dobimo pre* cej jasen pregled, kdo naj bi bil finalist na olimpijskih igrah. Toda uganiti, kdo bo zmagal, pa je precej sporno in težavno vpra* Sanje. Se se spominjam leta 1947, kako smo takrat ugibali, kako bo naslednje leto na olimpiadi. Takrat sem na primer uganil od 12 sprin* terjev kar 6, ki so kasneje res prišli v se* mifinale. Mc Corquodale, ki je bil jeseni 1947 popolnoma neznan atlet, se je na olim* pijskih igrah tako dobro odrezal, da je bil pyri belec v finalu na 100 m. Nekaj podob* nega je bilo tudi z Arthurjem VVintom. BAILEY FAVORIT ZA 100 METROV Rezultati leta 1951 nam kažejo, da bo igral na 100 m glavno vlogo Mc Donald Bailey, ki je tako sijajno izenačil v Beogradu svetovni rekord. Med 30 svetovnimi sprinterji je 10 Američanov, 6 Nemcev, 5 Rusov, 2 Brazilca, 2 Madžara in po en Kubanec, Jamaičan, Bol* gar, Poljak in Švicar. To je precej mešana družba, toda prav od redkih pričakujem, da so zmožni ponoviti rezultat 10.5 pod tako strogimi pogoji merjenja časa. kot je to slučaj na olimpiadi. Mc Donald Bailey je sicer star 31 let in je najresnejši kandidat za naj večjo sprin* tersko čast olimpiade. Njegova kariera se je začela nesrečno, kajti leta 1948 je bil handdicapiran zaradi pretrgane milice. Leta 1951 pa je pokazal presenetljivo stalnost naj* boljših rezultatov. Če bo Bailey v taki formi kot leta 1951, lahko zmaga tudi na 200 m. Najnevarnejši mu bo'do seveda Američani, za katere nihče ne ve, kakšna imena se bodo pojavila. Leta 1948 Harrison Dillard pri izbirnih tekmah za olimpiado ni prišel v poštev za tek čez ovire, ampak se je pla* siral kot tretji sprinter za 100 in 200 m. No, in na olimpiadi je bil prvi. Rus Via* dimir Suharev je dvakrat tekel 10.3. vendar ga ne smatram za favorita. Nemec Futerer je dosegel čas 10.4 samo enkrat in ne polagam nanj velikih upov. če bi Rai!ey zmagal tudi na 200 m. hi ponovil Ovvensovo herojstvo. Med letom 1951 sta se Stanficld (lan.i 20.6) in Bailey (20.9) bor;,a za naslov v Wemblevu, trije ostali specialisti Schatze (ZDA). Mc Kenlcv (Ja* iQ.aica in Kraus (Nemčija) so precej izenačeni. 800 m bo najzanimivejša disciplina na Ne vemo sigurno, na kakšni progi so tekli olimpiadi. Tu se bodo srečali zmagovalec in kako oster je bil ovinek. Anglež Brian iz leta 1948 VVhitfield, Arthur Wint, Bengts* Shentorf je znan po svoji zagrizenosti in ga son (Šved), Chambers (ZDA) in Anglež John bo morda prav to pripeljalo v finale. Parlett (1:50.8). Wint je bil čudovit preteklo Na 400 m so favoriti Arthur Wint, Her* leto, saj je tekel 1:49.6 na 880 yardov. Nem* bert Mc Ken!,gy (lani 46.4), Malvin VVhit* čija ima dva odlična SOO.metraša Cleveja field (lani 47.0), ki so vsi sigurni za pod (1:50.0) in Ulzheimerja (1:50.1). Norvežan 47.0. Toda tu je še drugi Jamaičan George Boysen (1:50.4) je tekač, ki lahko pripravi Rhoden, ki ima svetovni rekord na 400 m senzacijo, toda imam vtis, da bo raje »pre* (lani 46.0). Računati moramo še na Morris sedlal« na 1500 m. Podobno je tudi z El Curotta iz Avstralije in na dva Evropejca, Mabroukom, temnim Francozom, dočim ne Nemca Haasa (lani 47.3) in Geisterja (lani vemo, kako bo s Švedi, katerih najboljši 47.2). Angleži imajo nade, da bo Higgins predstavnik na 800 m je žilavi VVolfbrandt prišel precej blizu v finale, kajti on se pač (lani 1:50.4) tipičen tekač na pol milje.« V Ritna gradijo olimpijski stadkr V Rimu, kot Je že znano, gradijo nov olimpijski stadion, ki bo lahko sprejel 100 tisoč gledalcev. Po prvotnih načrtih bi moral biti stadion končan do začetka letošnjega maja in bi na njem morali igrati tekmo Anglija : Italija. Medtem pa so se dela zakasnila, tako da ima sedaj italijanska nogometna z vej« v načrtu za otvoritev stadiona (konec oktobra) tekmo proti svetovnemu prvaku Urugvaja. Na seji italijanske nogometne zveze so te dni dokončno sklenili, da bo na olimpijskem turnirju v Helsinkih Italijo zastopalo amatersko moštvo, ki ga bodo sestavljali študenti. Italijanska nogometna zveza je povabila avstrijsko zvezo, naj bi odigrali tekmo med starima reprezentancama obeh držav, in sicer na predvečer reprezentančnega srečanja Italija : Anglija 17. maja v Fircnci. Po 28. kolu italijanskega nogometnega prvenstva je najboljši strelec igralec Juventu-sa J. Hansen s 26. goli. Na drugem mestu je Ns'ers (Internazionale) s 23, na tretjem pa Nordahl (Milan) z 20 golt. Belgija premagala Avstrijo v plavanju 84:79 Pred kratkim so belgijski plavalci pre* magali avstrijsko državno reprezentanco v plavanju z rezultatom 84 : 79 točk. Boljši rezultati — moški ICO m hrbtno: Koppel* stiitter (A) 1:10.2, 4X200 m prosto: 1. Avstrija 9:34.0 — ženske: 100 m prosto: 1. 1. VVerckist (B) 1:12.2, 100 m hrbtno: 1. Van Goethem (B) 1:20.9, 200 m prsno: 1. Ver* gauwen (B) 3:03.5. f is k lekarne • I oneta 1 omšiča« v ujubliani. — Odgovorni urednik Igor Prešern. — Ured« ništvo in uprava v Ljubljani, Likozarjeva ul. — poštni predal štev. 377 — Telefonske 6te» viike med tednom 33=85 in 50*09, ob nedeljah pa 43*84 do 88 in 35*58. 30=63, 26*28. - Če* kovni račun uprave št 602=90331*0. — Celo* letna naročnina znaša din 800.— polletna din 400 — četrtletna din 200— In mesečna din 60 - Tour de Maroc V Casablanci se je v torek začela kole* sarska dirka okoli Maroka. V prvi, 207 km dolgi etapi Casablanca—Rabat je zmagal Belgijec Declercq s 5,"41:41 v sprintu pred Italijanom Giaccherom, Belgijcem Blommom in Francozom Renaudom, 3 sekunde za njimi pa je prispel na cilj Italijan Piazza. — V včerajšnji drugi etapi Rabat—Laroche, dolgi 190 km, je zmagal Italijan Piazza s 5;16:19 v sprintu pred ž.aafom (Alžir), Lon* gom (Maroko) in Blommom. V skupnem pla* smaju vodi Blomme z 10;58:00 pred Piazzo 10;58:05. Trening tekma angleških nogometašev Na stadionu Wembley v Londonu bo 30. t. m. trening=tekma angleške amaterske olim* pijske nogometne reprezentance s profesio* nalnim moštvom B*reprezentance Anglije. V Barceloni se je v nedeljo začel mla* dinski nogometni turnir FIF, na katerem so* delujejo reprezentance raznih evropskih držav. V prvi tekmi sta Avstrija in Fran* cija tudi po podaljšku igrali neodločeno 2:2 in je šele žreb določil, da se Avstrija pla* sira v naslednje kolo. V polfinalu je Belgija premagala Avstrijo 1:0 in Španija Anglijo 4:1. Tako se bosta Anglija in Avstrija bo* rili za tretje mesto, v finalu pa bosta igrali Belgija in Španija. V Helsinkih je boksarska reprezentanca Norveške dosegla uspeh, ker se je borila nedločeno proti Finski 10:10. V Luzernu je šahovska reprezentanca Nemčije premagala Švico 12,5:6.5 točke. Zadnje tekme naših Arthur Wint (jamaica) v nogometašev V tujini V zadnj.th tekmah naših nogometašev v tujini je naj večji uspeh dosegel Partizan, ki je v Nemčiji premagal Mannheim 5:0 (3:0). Lep uspeh je dosegel tudi zagrebški Dinamo zmago 5:1 (1:0) nad reprezentanco An* wersa, s čimer je zasedel tretje mesto na dvodnevnem turnirju v Belgiji. V svoji tretji V nekaj dneh bodo prišle na trg aereze »UNIVERZ AL« z znakom Tri- j aek* j-0 *( 1-0)“ ‘^z a g relišk aV Lokomo tfva mpa * j e glava, izum našega znanega alpinista in priznanega strokovnjaka na tem pod- • svojo zadnjo tekmo na turneji v Švici proti rocju, dr. inz. Franceta Avčina. Ta izum predstavlja ne iatrno za nase alpiniste Lausanne*sportu izgubila 0:3 (0:1). in gornike pomembno obogatitev, temveč je taksnega pomena, da 'je vzbudil veliko pozornost tudi daleč izven nase domovine. P&metn&eto ivum našega Kegljači ljubljanskega Železničarja so nastopili V nedeljo je gostovala moška ekipa ljub* Ijanskega Železničarja v Zagrebu in nasto* pila v čast »Dneva železničarjev« proti do* mači Lokomotivi v narodnem slogu. Tekma se je končala s tesno zmago Lokomotive s 273:257. Isti dan so kegljači Železničarja odigrali tudi prijateljsko tekmo — v mednarodnem slogu (6 X 100 lučajev mešano) z državnim prvakom KK Drmošica. Srečanje se je prav tako končalo z zmago Zagrebčanov v raz* merju 2307:2292. Malenkostna razlika predstavlja za kegljače ljubljanskega Železničarja uspeh. Najboljše rezultate so dosegli: Šoprek (G) s 422 keglji, Smoljanovič (Z) s 421, Dominko (Ž) s 411 in Bobanac (G) s 408 keglji. Gledalcev je bilo okrog 200, kar kaže, da je zanimanje za ta šport v Zagrebu veliko. V čem pa je pravzaprav posebnost novih dr. Avčinovih derez? Vsak alpinist in planinec ve povedati, da t) doslej dereze vzbujale veliko strahu zaradi svoje velike teže, posebno pri vrhu :kih vzponih, kjer je odločilen skoraj vsak p am plezalčeve opreme. Nove dereze t- skoraj do najvišje mere izognejo tej hibi. V naših tovarnah bomo izdelovali odslej dvoje vrst derez tipa »Univer/al«, prve iz 2 mm debele jeklene pločevine, druge pa iz 3 mm jeklene pločevine, kar pomeni, da bodo lažje dereze tehtale ega pol kilograma. Toda to še ni edina odlika novih derez-dvanaj-sterk. Nove dereze se dajo zeta lepo razstaviti in tudi zložiti, tako da jih bo vsak alpinist lahko vzel s seboj na turo v nahrbtniku, kar pri derezah starih tipov ni bilo mogoče. Posebna zanimivost izuma je tudi v tem, da se dajo dereze z zelo preprostimi manipulacijami poljubno razširiti ali zožiti, nekako tako, kakor okovje »Lato« pri smučeh. Na ta način je ena in ista dereza uporabna skoraj za vsako nogo, od velikosti čevlja št. 35 pa vse do številke 46. Zanimivo je tudi to, da so dereze kljub majhni teži prav tako trdne kakor najfinejše dereze iz kovanega železa. Dereze so dvanajsterke — torej vsestransko uporabne — tako za hojo po ravnem in visečih pobočjih, kak po najbolj strmih stenah. Lahko se pa tudi hitro razstavijo in priredijo tako, da služijo tudi le v polovični obliki, na pr. za hojo po strmih in poledenelih grapah, poteh itd. Kakor že rečeno, bo novi izum v krat- kem prišel na naše tržišče. Seveda je bilo vse izdelano pri nas doma — in sicer deloma v tovarni verig v Lescah in Lito- stroju, deloma pa v tovarni Utensilije, kjer je zlasti mojster Čarman s svojimi izkustvi in prizadevnostjo veliko prispeval, da bo novi izum dr. Avčina dovršen do popolnosti. Nove dereze so že lani prestale svoj »ognjeni krst«, tj so jih uporabljali in preizkusili mnogi domači in inozemski strokovnjaki, med njimi naš znani alpinist France Zupan, ki je bil z njimi na Gross-glocknerju. Zanimive so izjave raznih sve-tovnoznanih alpinistov: ko je Nemec A. Heckmair, zmagovalec proslule severne stene Eigerja, dobil te dereze v roke, je vzkliknil: »Čim bom imel takšne dereze, Turpin bo nastopil v poltežk’ kategoriji Bivši boksarski svetovri prvak v srednji kategoriji Randolph Tv-pin bo 22. aprila prvič nastopil v poltežki kategoriji proti francoskemu mojstru Jacquesu Hairabedi* anu. Evropski boksarski prvak težke kategorije Heinz Neuhaus in njegov manager Stein* acker sta podpisala pogodbo za povratno siečanje z Belgijcem Karlom Sysom. Dvo* boj bo 3. maja v Športni palači v Antverp* nu, vendar ne bo veljalo za naslov prvaka. Svetovni prvak Ray »Sugar« Robinson, ki je pravkar na poti v Evropo, se bo 10. junija spoprijel v Parizu z zmagovalcem srečanja Dauthille — Humez. Smuk planincev s Storžiča se požvižgam na vse druge!« Tudi Armand 1 i^edef^nčdSj? Charlet, eden najslavnejših francoskih ple- alpinistični odsek Tržič tradicionalni »Kra* zalcev, je bil za novi izum poln hvale, j marjev smuk« s Skarjevega Roba v Storži* enako zmagovalec Velike Zinne in Grandes | ^Jmuk. ni tekmovala =a. temveč Jorassesa, Ricardo Cassin. Vsa ta prizna- Alpinisti bodo vozili po strmih snežiščih n ja znanih inozemskih strokovnjakov so skozi vratca, ki bodo označevala z rume* tem pomembnejše izpričevalo za nove de- »£l “pide reze, saj vemo, da so vrhunski alpinisti y prostoru, ki je označen z rumeno zasta* Nemčije, Švice, Francije, Italije itd. razva- vico, ji izločen od ocenjevanja. Najboljši jeni z vsemi mogočimi tehničnimi finesami "to^fse^smukT udeležili m najmodernejšimi pridobitvami sodobne alpinisti iz cele Slovenije. Prvo mesto je alpinistične opreme. zasedel alpinistični odsek Gorje. V kratkem bodo torej naši alpinisti in , TEKMA V MALEM ROKOMETU gorniki lahko že izf-oolnili svojo osebno plezalno opremo s tem pomembnim doma- ŽSD Celje . EllOtllOSt 37.28 čim izumom, prav tako pa se bodo novih Jj°“e0dmeIievk £,^1^ derez posluževali a^pinisti-pripadniki JLA. zanimivejša prireditev proslave Dneva že* Pohvalne izjave in laskave ocene mnogih lezničarjev — tekma v malem rokometu med odličnih inozemskih strokovnjakov pa nam starima rivaloma Enotnostjo iz Ljubljane m ..... j a -• „ Celjem. V tem srečanju so ponovno zaslu* znova^potrjujejo, da imamo v dr. Avčinu na -en^ zmagali Celjani s 37:28 (12:8,10:7, 15:13). področju alpinizma tudi v tujini cenjenega Ljubljančani so od zadnjega srečanja v Celju strokovnjaka in znanstvenika, - ki je S tem močno napredovali. Zagrizena borba je bila izumom znova povzdignil sloves slovenske- Jjf^J dušili ‘n^vsak^ači" zmanjšati ga planinstva doma in po svetu. razliko na minimum. v Zagrebu Evropsko prvenstvo moških in ženskih ekip bo letos od 26. maja do 2. junija ▼ Z»’ grehu. Doslej so se prijavile v tekmovanj« Danska, Švica in Avstrija. Skupščina Kegljaške zveze Slovenije, prvciv stvo posameznikov in tekmovanje kegljat'6 je zaradi delovnega dne to nedeljo prelj* ženo na prihodnjo soboto in nedeljo, 26. >0 27. t. m. z istim sporedom. Prvenstvene tekme nogometnih podzveznih lig V Hrastniku je bila v nedeljo prvenstven* tekma zasavskega nogometnega centra, m«, domačim Bratstvom in Retjem iz Trbovelj' Zmagali so domači z rezultatom 7:1 (4:1)- V predtekmi sta se srečali rezervni tamis * v V svoji profesionalni boksarski karieri je šampion prvikrat t-žko pogrešal svojega trenerja in najboljšega prijatelja. V začetku je kazalo, da bo Blackbourn zmožen priti v taborišče vsaj teden dni pred odločilnim srečanjem, kar pa se seveda ni uresničilo. Jock je Louisu telefoniral iz Hot Springsa v Arkansasu. Sporočil mu je, da se hitro zdravi in tolaži s skorajšnjim svidenjem. Louis je bil te novice zelo vesel. »Samo da bo starček res prišel!« je dejal svojemu trenerju, Blackbournovemu namestniku Mannpju Seamonu. Toda njegovo veselje ni trajalo dolgo; Blacldburnovi bolezni srca se je nepričakovano pridružita še vnetje pljuč. Starega trenerja so morali nemudoma odpeljati v chicaško bolnišnico. Joe je bil vesel, ker so ga imeli njegovi tovariši-vojaki resnično radi in ker so kazali za skorajšnje srečanje velikansko zanimanje. Ko je izvedel, da večina od njih nima denarja za vstopnice, je segel globoko v svojo mošnjo in jim kupil vstopnice za celih tristo dolarjev. Nad ringom v Madison Square Gardenu, v čigar kotih sta sedela pripravljena za borbo Joe Louis in orjaški Abe Simon, so žarele električne luči. Podsekretar vojnega ministrstva Robert Patferson je iz ringa nagovoril zbrane gledalce. Ko je omenil Louisa kot izbornega vojaka in resnično velikega šampiona, se je dvignil v areni val odobravanja. Pattersonov govor je bil kratek. Po himni, s katero je bil uvodni del končan, so »nepoklicani« ljudje zapustili ring. Louis in Simon sta čakala na odločilni trenutek. Joe se je zavedal, da ne sme v začetku izgubiti niti sekunde. Svojega nasprotnika je sklenil vreči s tira. Ob koncu druge runde se mu je posrečita Simona podreti na tla, po gongu pa se je srečanje nadaljevalo. V drugič pa je Joe dosegel Simona mnogo težje, šele v peti rundi, toda sodnikovo štetje je znova presekal udarec na gong. Z odločitvijo, da bi gong Simonu ne po mogel še v tretje, se je Louis vrgel nanj že takoj v začet’-u šeste runde. Po direktu, ki ga je skupil v levo stran brade, je šel Simon v šesti sekundi šeste runde na tla. In tokrat zares! Sodnikov »out!« je bil izrečen v trenutku, ko se je Abe začel šele zavedati. Joea so poklicali k mikrofonu takoj nato, ko je sodnik dvignil njegovo roko v znamenje zmage. Njegove prve besede so bile: »Pozdravljam predvsem vse vojake, generala Mc Arthura v Avstraliji in jim želim kar največ zdravja!« Jack Blackburn, ki je medtem ležal v postelji chikaške bolnišnice je slišal Louisov glas... Da, slišal ga je po sprejemniku, ki so mu ga bili prinesli še pred začetkom srečanja. Že dolgo je ležal, ne da bi bil enkrat samkrat vstal. V začetku spopada, ko je Louis Simona prvič dosegel, je Jack začel dihati hitreje. Saj drugače niti mogel ni pokazati svojega navdušenja... Potem je zaslišal Louisove besede: »Upam, da s: starček umirjen!« Tedaj so se zasvetile Jackove oči in solza veselja je spolzela po njegovem zgubanem licu. Potem se je nasmehnil in tiho zašepetal: »Umirjen? Pa veš, da sem.« Jack se je dobro zavedal,, da ne bo nikoli več zapustil bolniške postelje. Pred srečanjem s Simonom je Joe govoril z njim po telefonu in mu ob tej priložnosti dejal, da ga bo prav kmalu obiskal v bolnišnici. Blackburn je bil od srca vesel teh njegovih besed, saj je vedel, da ga njegov ljubljenec ni pozabil niti v teh, zanj tako težkih trenutkih. Minil pa ni niti mesec dni in že je prišla smrt. Jack je podlegel zaradi bolezni srca 24. aprila v svojem michiganskem stanovanju. Joe je zelo težko pozabil na bolečino, ki mu jo je bila prizadejala Blackburnova smrt. Sklenil je, da se bo še bolj posvetil svoji vojaški dolžnosti, saj je vedel, da sta deta in utrujenost najboljša zdravnika za njegove rane. V mesecu maju so Joea povišali v svobodnika, nekako ob istem čašo pa je izšel tudi članek Paula Gallica v magazinu Liberty. Pozneje so ga ponatisnili še v Reader’s Digestu. Gallico je nekdaj Louisa opisal kot »krutega človeka, kot avtomat, ki ima svoje pravo zadovoljstvo šele v premoči nad drugim«. V tem članku pa se je Gallico izrazil o Louisu čisto drugače: »Pred leti sem napisal, da je Barrovv, znan v profesionalnem ringu kot Joe Louis, popolnoma navaden in nizek Sem videl tedai^ človek. Resnici na ljubo pa motam priznati, da njem res samo preprostega puncherja, ki se upa spoprijeti s celo VI primernih boksarjev. Toda nekje na dolgi in trdi poti iz bede^ največjega zmagoslavja, je Louis našel smisel svojega boja — 5 poslanstvo.« _ , jd Gallico je pisal tudi o tem, kako je šampion stopil v armado kako je z vestnostjo in predanostjo začel izpolnjevati vse njene (< Svoj članek je končal z besedami: »Državljan Barrovv nam je dal d lekcije. Če se jih bomo držali, bomo imeli uspeha. Če pa njeg lekcij ne bomo upoštevali, bomo zašli v zmoto in o vsem nas poučile šele njene posledice!« 28. VOJAK LOUIS Ko je Louis vstopal v armado, novinarji niso mogli zvedet* eJ: ------------l- ----L-- - - - /. - v , — . hoJO njega, kakšni so pravzaprav njegovi nadaljnji načrti. »Kar mi ukazali, to bom storil. To je vse!« jim je odgovoril tedaj Joe. O njegovi vojaški službi pa so se poveljniki posvetovali seboj in sklenili, da bo Joe koristil armadi mnogo bolj, če bo p j vojaštvom še naprej užival veliko popularnost in še dalje kazal ^ | boksarske sposobnosti, kakor pa da bi ga uvrstili v velikansko žico — v stroj, kot kolesce z naslovom »corporal Barrovv«. v.no, Ta sklep so listi objavili šele tedaj, ko je bilo Louisu že naro naj se pripravi na ekshibicijska srečanja v taborišču Upton in na Groundsu, ki bodo prirejena v korist dobrodelnih ustanov. _ -o2i> Leta 1942 je vojno ministrstvo objavilo notico, da je bij z ekshibicijskimi srečanji, ki so imela namen, dvigniti morata ^j, vojaštvom, tako zavzet, da do sedaj še ni končal obveznih vojaški .{| Zaradi tega so ga poslali na vaje v Fort Riley v Kansasu. na to pot z veseljem, saj mu je bila s tem dana prilika videti [}1 Njuno srečanje pa je bilo vendarle zelo kratko. Sele ob koncu ko je Louis dobil petdnevni dopust, sta bila malo dlje skupaj, $t-’ pa je bil Louis novice, ckt bo prav kmalu postal oče. Zakof^ vesel upala, da bo dete utrdita njun zakon, ker je vse kazalo, da Lou^‘ bo še dolgo domov. Vojna se je bila v resnici šele začela! Vedf 0jP da bo Joeov pravi gospodar armada in da bo le-ta tudi 4 bodoč števala njegove boksarske sposobnosti.