Cena 1 Din tj ^id. vroótvo. Luuuijana, fcLnafljeva ullca Ol —: Telefon St. 3122, 3123. fl 8124, 8125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v bläi dr. Baum- gartnerja. Ponedeljska izdaja Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ullca 5. Teletta St. 8122, 3128, 8124, 3125 ln 812«. Ponedeljska Irdaja »Jutra« Izhaja ysak ponedeljek zjutraj. Na* - j? roča se posebej in velja po poeti ? prejemana Din 4.-, po raznafial-clh dostavljena Din 5.- mesečna r Maribor: Gosposka ulica 11« Telefoa 1 fit, 2440. ■ ■«*) h Celje: Strossmayerjeva nL 1, Tel, 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifo. SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV MALE ANTANTE NA BLEDU Meseca junija odgodena konferenca stalnega sveta Male antante bo 29« in 30« avgusta na Bledu Beograd, 11. avgusta, r. Jugosloven- 5Üra, češkoslovaška in rumtmska vlada so se sporazumele o sklicanju prihodnjega sestanka stalnega sveta Male antenate. Kakor znano, je bil junijski sestanek stalnega sveta odgoden zaradi iejdanjiih. izprememb v jugoslovenski vladi, sedaj pa je sklenjeno, da se naj ta konferenca zunanjih. ministrov Male aiutante vrši 29. in 30. avgusta na Bleda. Sedanji predsednik stalnega sveta JMDaäe aniante, rumunski zunanji mtoi-tier Tltrrtesou je že obvestil vladi v Beo-gcalč&a in SPragi, da smatra ta rok kot -4Eijibo(H primeren za odgodeni sestanek na bližnje septembersko zaseda-jrrje Društva narodov, na katerem bodo CfidelovatE tudi zastopniki zunanje poB--jQfce Male antante. Ha Bledu ibo stalni svet Male antante CTZpraJvFjaä. o vseh aktualnih vpraša-yrjrh raednaroctoe politike, pred vsem o ornih, ki se največ tičejo držav Male intasate to o katerih bodo sprejele skupit» sMepe. Gotovo je, da bodo ob ^ tej ipa«E5k3 razpravljali tudi o novem načrta ■pcxìunavskega paMa, o katerem poro- o inozemski listi, da je bil v glavnem i£e dosežen sporazum med italijansko to francosko vlado. Nadaüje se döznaroa, da bodo na blejskem sestanka dtxraspnavali znnanji ministri Male an- tante tudi gospodarsko-ftoančna vprašanja, o katerih je že razpravljal gospodarski odbor Male antante na svojem zasedanju v Pragi. Po statutu Male antante bo po blejskem sestanku prešlo predsedstvo stalnega sveta Male antante za prihodnje leto na našega zunanjega ministra, torej na predsednika dr. Milana Sto-jaxünovica. Zato se bo tudi stalno tajništvo Male antante, ki je imelo sedaj leto dni svoj sedež v Bukarešti, preselilo meseca septembra v Beograd. Popolna enotnost Male antante Pariz, 11. avgusta, d. V »Journalu des Debats« je objavil A. Mousset članek o svojih najnovejših razgovorih z vodilnimi državniki Male antante. Med drugim pravi: Pred kratkim sem govori! v Beogradu, Bukarešti in Pragi z vodilnimi osebnostmi Male antante. Našel sem jih odločene bolj kakor kdaj prej, da neomajno ohranijo enotno fronto. Ob konca meseca se bodo zunanji ministri Male antante sestali na Bledu, kjer bodo govorili tudi o vprašanju Habsburžaj-nov. Mogel sem ponovno ugotoviti, da je Mala antanta pripravljena izvesti Nov načrt za zadovoljitev Italije v Afriki Italija sia| bi dobila v Abesiniji nove gospodarske koncesije In portugalsko kolonijo Mozambik Pariz, 11- avgnsta. AA. V komentarjih o bližnji konferenci treh omenja pariško časopisje zanimive vesti iz Londona o novem načrtu, M naj prepreči vogno med Italijo in Abesinijo. Te vesti .je objavil tedi včerajšnji »Manchester Guardian«. Londonski politicali krogi se boje razmaha italijanskih stremljenj v Abesi-nirp, ker menijo, da bi lahko Nemčija nato nastopila z enakimi razlogi in zar Jitevaäa kolonije, predvsem Tanganjiko. Zato naj bi Italija dobila portugalske kcžorafje kot nekakšno odškodnino za anjanriat nad Abesinijo. Angleži uvide-fvajo, da je Mussolini pripravil vojno v vzhodni Abesiniji in tamkaj zbral velike -vojaške sile in da je v to svrho izdal upanje. To kaže tudi zahvalna brzojavka, ki mu jo je poslal na? cesar. Kar govorimo in delamo, delamo resno. Mi smo narod zvestih ljudi že 1923 smo stopili ir Društvo narodov,, tedtaj smo s tem sim- bolično podčrtali, da se hočemo posvetiti napredku in da hočemo posnemati velike evropske narode. Naša civilizacija je stara in je sad prvotnega krščanstva, po MeneJiku n. pa mam ne zadošča več in zato jo hočemo izpopolniti z novo civilizacijo. Ali se bo ta civilizacija izkazala za prevaro? Upam, da se to ae bo zgodilo. O pravnih vprašanjih abesinski poslanik m dal nobene izjave, ker spada v pristojnost G astana Jezea, ki je abesinski pravni svetovalec že 20 let. Ekhno sredstvo, pravi abesinski poslanik dalje, kS lahko prepreči vojno, je oborožitev Abesinije. To ni paradoks, še vedno velja staro pravilo: če hočeš mir, pripravi vojno. Mi nočemo vojno, toda miru ne bomo ohranili drugače kakor s tem, da bo ItaJija čutila, da se lahko s čim branimo. Italija lahko izdeluje orožje doma, mi pa smo navezani na tujino, ki ga nam odklanja. To je krivica. Vesti o številnih prijavah prostovoljcev eo točne. Od svoje vlade nimamo navodil, zato jih moramo odklanjati. O prijavah v Ameriki in Japonski mi ni ničesar znanega. Na kraju prawi aibesänßkl poslanik: Abesinija priSaikuje z županjem vrhov, ne acazsodbe g. Politisa o sporu pri Ualu-alu. Abesinija zaupa Društvu narodov, če pa bo treba, se bo borila tudi z orožjem ali brez njega Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte! najresnejše ukrepe za preprečenje njihove restavracije. Nekateri francoski novinarji so mnenja, da bi bilo mogoče s spretnim vplivom na vlade Male antante omiliti njihovo nepopustljivost v tem vprašanju. To je zmota, ker ne vedo, kako globok in neomajen je odpor Čehoslovakov, Jugoslovanov in Rumu-nov proti Habsburžanom. Znanec, pri katerem se vedno, kadar pridem v Beograd, informiram o razpoloženju prebivalstva, mi je dejal: »Restavracija Habsburžanov ? To bi bilo isto, kakor če bi nam rekli, da smo izgubili vojno ...« V tem pogledu ne gre za diplomatsko stališče, temveč za to, kako reagira ljudstvo. Novi jugoslovanski poslanik Puric, pravi pisec nadalje, bo imel v Parizu priliko raztolmačiti to mnenje Gotovo se bo tudi pritožil, da postopa Francija napram svojim prijateljem na gospodarskem področju drugače kakor na političnem in da prepušča svoja tržišča brez boja konkurentom, ki so nasprotniki Francije. Pritožujemo se nad napredkom, ki ga dosega Nemčija v gospodarskem pogledu v državah Male antante, priznati pa tudi moramo,- da ga ji močno olajšujemo. Obžalujemo, ker prevladujejo gospodarski interesi nad francoskimi. predsednik vlade na Bledu Ljubljana, 11. avgusta Davi je prispel v Ljubljano minister za notranje zadeve g. dr. Anton Korošec, nadaljeval je pot na Gorenjsko. Z dopoldanskim brzini vlakom se je pripeljal v Ljubljano tudi predsednik vlade g. dr. Milan Sto 7dinovic, ki je nadaljevan pot na Bit j. Nevarnost splošne stavke v Grčiji Atene, 11. avgusta d. V petek je prišlo na Kreti do novega stavkovnega gibanja. V Kandiji so vdrli stavkujoči v cerkve, pričeli zvoniti z zvonovi ter so imeli pred množicami, ki so se pričele zbirati, huj-skajoče govore. Policiji se je le s trudom posrečilo razgnati stavkujoče. Stavka je iz-bnihnila tudi v mnogih manjših krajih na Kreti. Napovedana splošna stavka je bila zaradi nesoglasja med levičarskim in konservativnim delavstvom odgodena, računajo pa, da se bodo do torka sporazumeli in da bo tedaj prišlo do splošne stavke. Ker so komunistične strokovne organizacije napovedale splošno stavko, je mornariško ministrstvo odredilo v sporazumu z notranjim ministrstvom pripravljenost mornariške pehote, ki naj bi se v potrebi uporabila za vzdrževanje brzojavne službe ter prometa cestne železnice v Atenah. Komunisti organizirajo splošno stavko v znak protesta proti nameravanemu plebiscitu o državni obliki, kakor tudi proti zadnjim krvavim dogodkom na Kreti. Povišanje italijanske eskontne mere Rim, 11. avgusta d. »Gazetta Ufficiale« objavlja odlok, s katerim se eskontna mera Italijanske banke z jutrišnjim dnem zviša od 3.5 na 4.5 odstotka. Uradni krogi tolmačijo ta ukrep kot dokaz, da se hoče italijanska vlada upreti vsaki inflaciji. Lavalove reforme La valove upravne in gospodarske reforme so našle razen na levici splošno odobravanje Pariz, 11. avgusta AA. »Oeuvre« objavlja članek bivšega predsednika vlade Paul-Boncourja o novih vladnih uredbah. Pisec pravi med drugim: Čeprav ne odobravam politike, M je pripeljala do teh uredb, vendar ne morem odrekati postopku za ureditev važnih in nujnih vprašanj dobrih strani. Priznati je treba, da so v dveh mesecih s pomočjo teh uredb storili na zakonodajnem Dolju več kakor v zadnjih treh istih z rednim parlamentarnim delom. Tisti, ki resnično hočejo preurediti naš državni uätroj in ki ga hočejo izpopolniti, se odrekajo najboljšemu načinu dela, če bodo tudi v bodoče vztrajali pri metodah, ki jih je čas že poteptal in ki ne ustrezajo, več niti tehničnim potrebam naše dobe. Sedanja doba zahteva hitrost in pogum važne odločitve. Glavno glasilo socialistov objavlja ^lan-ik Leona Blu ma o konferenci okrožnih načelnikov pri Lavalu. Blum napada ministrskega predsednika Lavala in pravi, da po-menijo njegova navodila okrožnim načelnikom, če jim vzameno njihovo diplomatsko obliko, približno tole; »Ubogati me marate kakor Boga, ker je usoda Francije v mojih rokah!« Blum napoveduje Lavalu še nadaljno opozicijo svoje stranke. O konferenci okrožnih načelnikov pri predsedniku vlade Lavalu piše »Figaro« med drugim: Lavai je pojasnil okrožnim načelnikom, da ne gre le za ohranitev sedanjega reda v Franciji, marveč za sam obstoj države. Zato zahteva, naj se zakonske uredbe za obnovo Francije izvajajo strogo in brezpogojno in da jih ne bodo odlagali, kakor se je ponovno zgodilo s prejšnjimi, prav tako dalekosežnimi in važnimi zakonskimi določbami. »Echo de Paris« pravi o isti konferenci: Lava! hoče obvarovati sedanji ustroj države in rešiti Francijo. To ni pretirano, ker se nahajamo v nekakšni predrevolucij-ski dobi. Sovražnik, ki grozi notranjemu miru države, se nahaja v levičarski, ta-kozvani narodni fronti, o ed a j mora pasti odločitev, kdo je močnejši, mi ali sovražnik. Motorji na Ljubelju Včeraj je bila na naši najvišji gorski cesti tradicionalna motociklistična dirka, na kateri je Gradčan Hubert Hubmann dosegel nov rekordni čas 5:06.1 na tej progi Petič so se letos ponovile motociklistične dirke na vrh Ljubelja ... Kranj, 11. avgusta. Ob najlepšem vremenu se je danes vršila V. jubilejna mednarodna motociklistična hitrostna dirka na naš najvišji in najstrmejši gorski prelaz Ljubelj pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Dinka Puca. Start je bil točno ob 10. tako kakor je bilo napovedano, tekme pa so se končale približno ob 13. Dočim je bilo lani samo 12 udeležencev, je bila letošnja udeležba skoraj rekordna, saj je tekmovalo od 45 prijavljenih 27 tekmovalcev. Velika je bila udeležba zlasti iz inozemstva, pa tudi po kategorijah motorjev je bila udeležba večja kakor lani. Gospoda bana je na dirki zastopal sreski načelnik dr. Ogrin, navzoč je bil pa tudi nad-svetnik g. ing. Emer, ki mu gre vsa hvala, da je bila cesta v brezhibnem, naravnost vzornem stanju, taka, kakršne tekmovalci skoraj ne pomnijo. Organizacija, ki je bila v preizkušenih rokah starega in neumornega pionirja kolesarskega in motociklističnega sporta g. Jakoba Gorjanca ter Motokluba Ilirije, je funkcionirala odlično. Novi rekordi Zato seveda ni čudno, da je bil tudi danes na progi dosežen nov rekord. Prvak države je postal kot najboljši Jugoslovan inž. Rudolf Lötz iz Maribora in obenem tudi prvak dravske banovine, prvak motokluba Ilirija inž. Mario Lukman, a najboljši čas dneva je dosegel Gradčan Hubert Hubmann t 5:06.1. Lanski rekord je branil Uroič iz Zagreba s 5:11. V posameznih kategorijah so bili doseženi naslednji rezultati: Podrobni izidi: Turni motorji do 250 ccm: (2 tekmovalca) 1. Erjavec (H.) 7:18; drugi tekmovalec je zaradi defekta odstopil. Turni motorji do 350 ccm: (2 tekmovalca) 1. Jenko Boris (H.) 6:18, 2. Erjavec (II.) 6:57.4. Motorji 500 ccm: (2 tekmovalca) 1. Stransky (II.) 7:04,2; drugi tekmovalec je odstopil. Turni motorji do 1Q00 ccm: 1. inž. Lukman (E.) 5:50, 2. Seunig Stane (Hermes) 5:55, 3. Maks Schein (GAK Graz) 6:49.4. Turne prikolice: (3 tekmovalci) 1. Schein (Graz) 8:57, 2. inž. Dragotin Harazim (H.) 9:17, 3. inž. Karl Jax (Hermes) 40:38. Jax je zaradi defekta zaostal, pa je kljub temu vozil dalje. Športni motorji 250 ccm: (3 tekmovalci) 1. Höhnel Fred (KAC) 5:37,3, 2. inž. Lötz (Maribor) 5:41, 3. Breznik (Hermes) 5:57.1. Športni motorji do 350 ccm: (10 tekmovalcev). Najboljše zasedena skuoina in najlepša borba dneva 1. Hubert Hubmann (GMC Graz) 5:06,1 (nov rekord in najboljši čas dneva. Prejel je za to posebno darilo. 2. Höhnel (KAC) 5:38,1 3. Krammer (KAC) 5:40. Športni motorji nad 500 ccm: 1. Hubmann (Graz) 5:16. 2. Oto Cecconi (FAC Beljak) 5:24,1 3. Jelovčan Rajko (Hermes) 6:13 Motorji do 1000 ccm: (6 tekmovalcev) 1. Cecconi 5:32,1, 2. Krammer (KAC) 5:45,4, 3. Karel Altenburger (Graz) 6.15. Športne prikolice: (2 tekmovalca) 1. Zemljak Emil (L HMK Zagreb) 6:45, 2. Kral Alfred (KAC) 7:11. Tekmovanje se je končalo okrog 13, ob pol 16 pa je bila pri Sv. Ani razdelitev daril. Zbrane športnike je pozdravil g. Gorjanc in razglasil rezultate, nato pa je predsednik Motokluba g. Funk iz Zagreba izročil inž. Lotzu darilo kot prvaku Jugoslavije, a g. Gorjanc je prejel ob tej priliki za svojo 60 letnico in v priznanje neumornega delovanja na športnem polju v imenu Motokluba Ilirije in športnega kluba Ilirije več daril in plaket, kakor tudi diplom. Zadovoljni z organizacijo to tehnično izvedbo r»rireditve so se tekmovalci nato razšli. Program sestanka Društva narodov Ženeva, 11. avgusta, d. Tajništvo Društva narodov je objavilo spored 38. zasedanja sveta Društva narodov, ki se bo pričelo 4. septembra pod predsedstvom avstralskega delegata Brucea. Med 25 točkami sporeda Je v prvi vrsti italijansko-abesinsko vrašanje. Kakor znano, je svet Društva narodov na svojem zadnjem izrednem zasedanju sklenil, da bo proučil celotne odnošaje med Italijo in Abesinijo. Na sporedu so tudi razne zadeve, ki se tičejo ustave Gdanska. Svet Društva narodov bo moral sklepati na podlagi mnenja posebnega odbora pravnikov, ki bo preiskal v koliko se strinjajo razni ukrepi vlade Gdanska z nje-z razsodbo haaškega razsodišča glede vprašanja grških manjšin v Albaniji in stanju akcije za naseljenje Asircev v Iraku. Razen tega^ bo moral sklepati skupno s skupščino Društva narodov o nasledniku pokojnega člana mednarodnega razsodišča v Haagu Adachia. Iz diplomatske službe Beograd, 11. avgusta. AA. Imenovana sta za svetnika v zunanjem ministrstvu Svetomir Lazarevič, doslej generalni konzul v Marseilleu, in za generalnega konzula v Marseilleu Mio-drag Lazarevič, svetnik pri poslaništvu v Parizu. Beckov obisk na Finskem Varšava, H. avgusta, d. Včeraj ob 11. dopoldne je prispel s parnikom »Ciezynom« poljski zunanji minister Beck z načelnikom svojega kabineta Lubienskim v Helsingfors. Ob prihodu so ga sprejeli finski zunanji mi-niter Hackzell, poljski poslanik v Helsingfor-su in mnogi drugi odličniki. Kakor piše list »Czas« je Beckov obisk na Finskem zgolj uljudnostnega značaja, ker ne bo imel nobenih pogajanj in ker obstoja med Poljsko popolno soglasje o vseh zadevah, kar popolnoma zadošča. Nov katalonski pokret Osem novih cerkev v Zagrebu Zagreb, 11. avgusta, n. Zagrsbški nadškof koadjutor dr. Stepinac je izdal proglas, v katerem napoveduje, da bo zaradi velikega porasta prebivalstva in katolikov ustanovljenih v Zagrebu osem novih župnij in zgrajenih osem novih župnih cerkev. V kratkem bodo pričeli javno z.birati sredstva. Prvo veliko nabiranje prdßjpev-kov bo 18. avgusta, ^ Madrid, 11. avgusta. AA. V Španiji je na vidiku nov katalonski separatistični pokret. Levičarska koalicija je ustanovila skupno katalonsko fronto. Gre za obnovo republi-- levice v Kataloniji, ki je bila lani 6. oktobra razpuščena. Program nove fronte-o poslali bivšemu predsedniku španske vlade Azani, ki je velik prijatelj Katalonije. \zana je odgovoril, da poudarja program •»-koliko preveč separatistična stremljenja, kar bi moglo škoditi enotnosti Španije Zato mora odkloniti podporo vsakemu notra- •"dtnvor voditelja španskih republikancev je katalonske kroge hudo razočaral. Požar na bruseljski razstavi Bruselj, 11. avgusta, AA. Snoči je zopet izbruhnil požar v zabavnem parku bruseljske svetovne razstave. 15 manjših objektov je uničenih. 63 žrtev zemeljskega plazu Manilla, li. avgusta. AA. Filipinsko mesto Balongan je uničeno zaradi nepričakovanega premikanja zemeljske plasti. Izpod razvalin hiš ao doslej odstranili t»3 tnuKe«. Posledice silnega neurja in strele Na dolenjski strani je padala toča, vihar je podiral drevje Ljubljana, 11. avgiista Sobotna nevihta, ki je prinesla mno* go blagodejnega, izdatnega dežja» a je na drugi strani spet povzročila pone» kod ogromno škodo, se je polegla okrog 19. ure. Na severu se je začelo vedriti in nad Ljubljano sta se v veli» kanskem loku bočili dve mavrici, ki sta obetali izboljšanje vremena. Na noe je pritisnil sever, nad mesto je legla precej gosta megla. Davi okrog 9 pa se je megla dvignila in nastala je naj» lepša nedelja, kakršno so si zaželeli iz» letniki in zlasti športniki, ki so imeli bogat spored. Šele danes so bili prav vidni sledovi divjanja sobotne nevihte, ki je najbolj prizadela jugovzhodni del mesta, zla» sti dolenjski okraj in deloma Trnovo. Dočim v mestu skoraj ni bilo toče, je padala ponekod, v smeri proti Dolenj» ski, na Galjevici in na Barju, tako na gesto, da je mahoma pobelila vrtove in travnike ter obležala nekaj Centime» trov debelo. Toča je naravnost straho» vito »klestila sadno in drugo drevje, uničila pa tudi vso zelenjavo in povrt» nino. Salato je zbilo k tlom, fižol, ki se je po zadnjem dežju nekoliko po« pravil in mnogo obetal, je ves na tleh. Kar ni pobila toča, je porušil in izruval stilen piš, ki se je mestoma spremenil v orkan. Na peti do Gal j e vice je izru» val električni drog, ki je za silo obvisel na žicah, a se utegne vsak hip zrušiti. Na Galjevici je vihar izruval in podrl mnogo mladih, nedavno zasajenih to» polov in drugega drevja. Seveda so uničeni tudi vsi vrtovi in cvetlični na» sadi, kjer ni ostala cela niti ena bilka. Travniki so vsi poležani, kakor bi bili pomandrani. Zračna tromba nad Knezovim posestvom Pri Zebalovi trgovini na Rudniku se odcepi od državne ceste na desno ozka pot proti Barju, ki so jo krstili za Kne» zov stradon. Kakih 100 metrov od glavne ceste leži posestvo že priletne» ga posestnika Franca Kneza in njego» ve žene Ane, ki gospodarita skupno s sinom. Prav Knezovi so bili najbolj priza» deti od muhaste nevihte. Okrog 17 se je pripodil teman oblak, ki ga je s silo» vito brzino gnal sever proti jugu. A kakor nalašč je zapihal z nasprotne strani močan jug in Knezova domači* ja se je znašla v nastalem zračnem vr« tincu. Zračna tromba je mahoma po* rušila kozolec in izruvala 10 mogočnih, starih jablan ter hrušk s koreninami in zemljo vred, je preklala španski bezeg, na katerem je gnezdila družina kobi» larjev, na dvoje in izruvala s koreni» nami vred mogočno, 15 m visoko ko« šato smreko. Na hiši sami je odtrgalo del žleba in ga sukalo delj časa po zraku. »Bilo je kakor sodni dan«, pripove» duje vsa obupana mati Knezova. »Mož je ravno kosil, jaz pa sem bila v hiši, ko je završalo in ko se je zrušil kozo» lec. Vsa preplašena sem planila iz hiše v smrtnem strahu, misleč, da mi je moža pokopalo pod kozolcem. Toda veter me je zagrabil, da se nisem mo» gla premakniti naprej in v tem hipu sem bila že premočena do kože. Potem je treskalo in padalo, hreščalo in tuli» lo, da mi je kar sapo jemalo. Ko sem se šele prav zavedla, je bilo že vse pri kraju, vse drevje na tleh in kozolec porušen. Ah, človek bi se kar zjokal. Toliko škode, nič zavarovalnine in še reveži smo povrhu! Pa ravno nad našo hišo mora priti taka nesreča. Saj me je kar sirarn pred sosedi ...« Tako tarna uboga, bogaboječa že» niča. Res usmiljenja in podpore so vredni ti siromaki. Kozolec na tleh in 10 sadonosnih jablan in hrušk. Kdo jim bo povrnil škodo? * Nevihta tudi Šmarju ni prizanesla. Potniki, ki so se pripeljali z dolenj» skim vlakom, pripovedujejo, da so vi» deli polno polomljenega drevja na tleh, a strta ležita na zemlji tudi dva ponosna kozolca. Večer groze v škocjanski kotlini škociian, 11. avgusta. V soboto popoldne je divjalo nad obširno škocijansko kotlino strašno neurje. Okrog 17. ure so nenadno pridrveli od severo-zahodne strani črni oblaki, ki so se v preteči hudi uri bolj in bolj gostili. Nebo je postalo popolnoma črno sivo in že je začel padati droben dež, ki je postajal vse gostejši. Med viharjem in nalivom je začelo strašno grmeti in pričela se je divja bitka sikajočih strel. Ob 18. je huda ura dosegla višek. Nad Skocijanom je švignil vid iemajoči blisk in že je treščilo. Takoj so Škocijanci vedeli, da je udarilo v neposredni bližini, niso pa utegnili, premišljevati, ko je že zapel rdeči petelin. Četudi je divjal naliv in je medtem še naprej neprestano treskalo, so vaščani takoj odhiteli na kraj požara. Gasilci so bili hitro na mestu. Gorel je veliki kozolec posestnika in trgovca Ivana Lovše. Velika množina sena, slame, detelje, ovsa, ječmena v snopih _ vse to Je dajalo ognju izborno hrano. Preden je začela delovati motorna brizgalna, je bil ves kozolec v plamenih. Rešiti ni bilo mogoče ničesar. Gasilci so se zelo trudili, da bi potegnili izpod kozolca dva voza, kar jim pa na nesrečo ni uspelo. Izvlekli so z dolgimi cepini le goreče tra-movje. Lovše je bil zavarovan za okrog 15.0Č0 Din, škoda je seve večja. Medtem ko so reševalci neumorno delati, je ob silnem blisku spet treščilo. 2e Je spet žarelo nebo in ognjeni zublji so švigali visoko. Strela je užgala še večji kozolec dvojnik v Zalogu pri Škocijanu, last posestnika Taborskega. Tudi v tem gospodarskem poslopju je bilo polno sena, detelje, slame in poljedelskega orodja. Škocjanski gasilci so odbreneli v četrt ure oddaljeni Zalog. Prihiteli so tudi že gasilci iz Šmarjete. In spet se ni dalo ničesar oteti. Ogenj je divjal in je postajala vse večja nevarnost, da se razširi na hišo in druga gospodarska posiopja, kar bi bilo usodno za vso vas. Požrtvovalnemu trudu gasilcev je uspelo, da so ogenj omejili in preprečili vaško nesrečo. Strela je brez prestanka udarjala naprej, vendar pa v bližnji okolici ni povzročila nobene požarne nesreče. Sele okrog 20. ure se je nebo umirilo in za strašnim viharjem, dežjem in strelo je nekaj časa še padal droben dež, ki je pa bil našim kmetom prepotreben. ruštvo novih hišnih osestnikov ustanovljeno Zborovanje je poteklo mestoma zelo burno in zagate. Ko je dal predsednik stva/r na glasovanje, so se vsi navzoči razen dveh izjavili za ustanovitev nove organizacije. Nato je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: Predsednik Lužar, podpredsednik Pintar, tajnik Lukež, blagajnik Kos, gospodar Košir, namestniki dr. Kodre, Pregelj in Zupančič, pregledniki računov Lobe, Mavec, Šalehar, razsodnik Voje. Resolucija kratko podaja naslednji DELOVNI PROGRAM Zahtevamo, da se zakonitim potom obrestna mera za hipotekarne dolgove zniža na največ 5%. Amortizacijska doba naj se podaljša na 30 let. Zgra-dairina naj se zniža od 12 in 6% na 3%. Zahtevano jasnost davčnega zakona glede autonammih, davščin. Zaščita za Ljubljana, 11. avgusta Z ustanovnim • otb čnšmj zborosri štva posestnikov novih hiš, ki se je vršil v soboto zvečer v salonu restavracije pri Štruklju, se je zaključila pomembna faza. v razvoju organizirane borbe za zaščito hišne posesti pri nas. Tudi širši javnosti so vsaj od daleč znani dolgotrajni spori, ki so se v njih križali interesi starih in povojnih hišnih posestnikov in ki so zadnja leta prihaja- li na dan tudi na vseh občnih zborih Prvega društva hišnih posestnikov. Proti njega predsedniku, občinskemu svetniku gospodu Frelihu, se je bila pojavila med članstvom sicer maloštevilna, a odločna opozicija, ki je snoči naposled kronala svoje široko razgibano a gitaci jsko delovanje z ustanovitvijo lastnega društva. To gibanje, razume se, vodstvu stare organizacije, v kateri je doslej včlanjenih tudi veliko število novih gospodarjev, ni M o niti malo po godu. Odbor prvega društva je pred kratkim izdal obsežen letak, v katerem je svoje povojne tovariše z dolgo vrsto argumentov posvaril, naj ine cet>ijo sil, ker bo borba na dveh frontah brez dvoma manj uspešna, temveč naj vsi posestniki novih hiš rajši poizkusijo, da uveljavijo svoje posebne pravice v skupnem nastopu s starim. Letak pa ni dosegel želenega t'^Tika, ker ie bila mlajša generacija hišnih gospodarjev mnenja, da ima taksnih po'nkiusov neuspelega sodelovanja pod skupno streho že dovolj za seboj. BUREN INCIDENT Ustanovni občni zbor je potekel zlasti te početka zelo živa.hno, ker se ga je udeležil tudi g. Frelih sam. Zborovanje je otvoril g. Janko Kos, nato pa je vodil rszoravo g. dr. Kodre. Kratko je očrtal potek priprav. G. Kos je razložil program novega društva, katereea č'an lahko postane vsak posestnik hiše, zidane po letu 1918, in ki hoče zastopati gospodarske m stanovske koristi pore stmkov novih hiš, gojiti medsebojno tovarištvo in solidarnost ter čuvati in posreševati snlošno blaginjo članstva Ko je govornik na va iai nekatere primere kako so v Zg. šiški r>osestniki starih hiš okušali prevaliti velik del občinskih davščia na posestnike novih, je g. Frelih burno prote^+ir»!. da to ni res. MedkHci so se ponavljali še med govori naslednjih dveh srovornikov. naposled pa je dal predsedujoči poklicati stražnika v dvorano, nak^r je gospod Frelih zapusti! zborovanje. Debata pa tudi pozneje ni potekala rič manj os+^o. Oe. * Jelen'č. inšpektor Karman in Korošec so skušali žboro-va/Ve Tvreprie^+i, da je enotno društvo naiboHšp om^io v stanovski borbi. Gg. JV>bouifcflž va so navaiali de-asHeme primere, k?iko so lastniki novih hiš neštetokrat trkali na vratih društvene pisarne v Salandirovi ulici, — zaman. Niso našli vsaj malo razumevanja za svoje težnje prezadoLženca, ki je brez lastne krivde zašel v plačilne težlkoče. Tekoče ekse-kucije naj se takoj ustavijo, ako pre-tzadolženec poravna zaostale davščine. Olajšanje procedure pri neplačani najemnini za odpis davkov. Znižanje ocenjevanja lastnih stanovanj za 30%. Zahtevamo, da pridejo pri denarnih zavodih v upravo tudi zastopniki dolžnikov. Na deželi, zlasti v industrijskih krajih, naj se davčna prostost za nove hiše izenači na isto dobo let, kakor jo imajo v mestih. Autonomne davščine naj se predpisujejo po napovedi zadnjega leta. Poraba vode naj se zaračunava po uporabi celega leta in ne po tromesečjih. Pritožbe na bansko upravo proti mestnim davščinam, vložene pri mestnem poglavarstvu, se morajo v najkrajšem času predložiti na pristojno mesto. Novih, po letu 1918 zidanih hiš, ki so v novem društvu dobile zaščitnika svojega prospeha, je v Ljubljani in okolici 3454. Od tega v mestu 1555, v Zg. Šiški 441, v Mostah 428. na Viču 317, na Jezici 290, v Poliu 197, v št. Vidu 164, na Rudniku 62. Novo društvo razteza svoje področje na vso banovino. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 11 avgusta Ob obilici športnih dogodkov je današnja lepa nedelja potekla mirno, dostojno. Ljudje so jo izkoristili za uživanje prirode in tako je bilo v mestu samem že dopoldne, še bolj pa popoldne precej mrtvo. Na dnevnem redu ni bilo kakih posebnih prireditev. posrečeno izjemo je tvorila proslava Soče«. Policija danes ni imela opravka in tudi reševalna postaja je vsaj do večera uživala mir. Petnajstletnica pri Sočanih Društvo Soča-Matica je proslavilo 15 letnico obstoja z veselico na vrtu Narodnega doma. Številne goste, ki so do zadnjega kotička napolnili vrt, je presenetil prav lep spored. Navzoče je najprej pozdravil podpredsednik društva dr. J. Ražem, ko je pre-čital gbenem pozdravne brzojavke iz najrazličnejših krajev Jugoslavije. Srčkana Simon-čičeva Majdka je nato deklamirala priložnostni pozdrav, nato pa se je začel spored, ki je obsegal pevske nastope zborov »Krakovo-Trnovo«, »Tabor« in >Soča«. Vmes je pridno igrala železničarska godba. Spored je zaključilo buzetsko narodno kolo, ki so ga zaplesali člani in članice Soče. Po sporedu se je razvi la prosta zabava s plesom, srečolovom in šaljivo pošto. Prav posrečen je bil »paviljon umetnosti«, kjer so obiskovalci med drugimi znamenitostmi lahko videli figovo pero, ki ga je nosila Eva, dalje tintnik. ki ga .'e vrgel Martin Luther za satonom, steklenico, iz katere je pil Tutankamen kot dojenček ln še mnoge druge nenavadne zgodovinske redkosti. Zabava je trajala pozno v večer. Gustav Krklec na varnem Poročali smo, kako spretno se je pretekli ponedeljek izmuznil iz »Marice«, kakor so krstili v kriminalnem žargonu policijski avtomobil, gentlemenski vlomilec Gustav Krklec, doma s Huma ob Sotli. Ko so ga peljali s policijske uprave na sodišče in se mimogrede ustavili na od-gonski postaji, jim je liček kar na lepem ušel. Dolgo se pa vseeno ni veselil zlate svobode, danes so mu spet pristrigli pe-roti. Dopoldne je stopil v neko mlekarno na čašo mleka, a deset minut pozneje je že sedel na varnem na policijski upravi na Bleiweisovi cesti. Zdaj bodo kajpa bolj pazili nanj. Mariborska kronika Maribor, 11 avgusta Množica prireditev in občnih zborov. V središžu jubčelejni občni zbor mariborske ZKD, o čemer poročamo na drugem mestu. Pri Urbanu so blagoslavljali prenovljeni stolp, v katerega Je 1. maja udarila strela. Blagoslovitvene obrede je opravil msgr. Ivan Vreže. Pri Gambrinu so zborovali obrtniki, organizirani v Pičmanovem društvu obrtnikov. Zborovanja, ki mu je predsedoval g. Lešnik, so se udeležili tudi delegatje iz Celja, Prevalj in drugod. Na zborovanju so se naglašale neznosne razmere, v katerih živi obrtništvo. Na magistratu pa so zborovali občinski uslužbenci za severni del dravske banovine. Občni zbor Zveze Maistrovih borcev V maili dvorani Nar. doma se je vršil danes EOI. redni občni zbor 7MÜ, katerega je otvoril Ln vodiil predsednik prof. dr. An t Dolar, ki je v izčrpnem pozdravnem go. voru pozdravil tov. dr. Senekoviča kot zastopnika polit, oblasti, častnega člana Zveze polk. škrabarja Avgusta, zastopnika zveze doibrovoljcev dr. Lj. Pivka in zastopnika OM Družbe šolskega upravitelja Frema. — Impozantnesa zbora so se poleg Mariborčanov udeležili še delegatje odsekov Zveze Ljutomer, Bolfenk, Ljublja" na, Celje, Konjice, Guštanj, Slovenjgradec in Dravograd. V besedah se je tov predsednik spominjal umrlih članov Zveze. — Z molkom so ziborovalci počastili kralja Aleksandra, generala Maistra in tovarišev, ki so umrli. Zbor je brzojavno pozdravil tudi legijo koroških borcev. Tajnik Polde Lipovž je podal izčrpno poročilo o celoletnem delu. Zveza šteje danes 607 rednih in 1 častnega člana, kar znači naraetek 97 članov od lanL Blagajnik Francò Luknar je podai zanimivo poročilo, iz katerega izhjjja, da je ZMB aktivna s Din 3.504.20 Ln to edino s pomočjo podpornikov. — Predsednik nadzornega odbora ppolk. Cvirn je predlagal po vpogledu v točnost poslovanja, razrešnioo upravnemu in nadz. odboru, kar se je po daljši debati, v katero so izmenično posegali tov. dr. Ervin Mejak, Roman, Bendé, Malenšek in drugi, soglasno sprejelo. — Pri volit vi je bil izvoljen stari odbor s prof. dr. Ant. Dolarjem na čelu. Vlom v Poševo in Kneserjevo trgovino se pojasnjuje V včerajšnji številki je »Jutro« prineslo poročilo o aretaciji treh vlomilcev v Koprivnici. Danes so na policiji zasliševali vlomilca Brkupca, ki je izpovedal vse podrobnosti glede načina, kako je izvršil vlom v Poševo in Kneserjevo trgovino skupno s Filipom Kropejem, Po izvršenem vlomu sta se v Dupleku sestala skupno s Kropejevim bratom Rihardom ter so odišli preko Ptuja in Krapine v koprivnice, kjer so jih aretirali. Tudi je Brkupac izpovedal, da so delali z rokami, zavitimi v nogavice, da ne bi pustili za seboj prstnih odtisov. 10 let mariborske ZKD Manifestacija prosvetnega dela ob severni meji Maribor, 11. avgusta. Popoldne ob pol 10. se je pričel v mali dvorani Narodnega doma 10. redni občni zbor mariborske Zveze kulturnih društev, ki se je izpremenil v učinkovito manifestacijo kulturne tvornosti in napredka ob naši severni meji. Občni zbor, ki sta mu prisostvovala tudi mestni predsednik dr. Franjo Lipoid in sreski načelnik za Maribor, levi breg, dr. Senekovič, je otvoril zaslužni predsednik strokovni učitelj Janko Pire. Ko 9e je Predsednik Janko Pire spomnil mučeniške smrti kralja Uedinitelja, je v obširnem pregledu podal sliko o zve zinem delovanju. Vse delo v teku 10 let je bilo izvršeno s pomočje dveh važnih činiteljev: idealizma in dobre volje, iz katerih se je črpala vsa energija pri delu in širjenju narodne prosvete na severni meji. Toplo se je zahvalil ustanoviteljem zveze in vsem marljivim /"sodelavcem, ki so z njo postavili temeljni kamen kulturnega udejstvovanja in žarišča sistema-tičneg kulturne tvornosti v našem podeželju. V prLsršnih besedah je nato izrekel zahvalo in pozdrav mestni predsednik dr. Franjo Lipoid, kot zastopnik: ljubljanske poeestrime ZKD in njenega predsednika g. ministra dr. Alberta Krämer j a je sporo-. čil zboru topel pozdrav in čestitke zvezi n tajnik Boleslav Hiter. Pismene pozdrave je poslal tudi predsednik mariborskega oblastnega odbora NO prof. dr Anton. Dolar. Sledilo je izčrpno tajniško poročilo, ki ga je podal požrtvovalni učitelj Fran Gole ž. o vsem podrobnem delovanju smo podali pregled v nedeljskem »Jutru«. Pripomniti bi bilo, da se navedeno premoženjsko stanje inventarja :n gotovine nanaša na 129 edimic, ki so od 351 včlanjenih poslale po zvezi zaprošene podatke. Tudi je zveza posvečala intenzivno skrb koncentraciji prosvetnega dela in jevtosvrho sklicala posebno anketo, na kateri se je izvolil poseben, meddruštveni odbor, ki aiaj vprašanje prosvetne koncentracije v detajlih izpelje. Blagajnik upok. podpolkovnik g. Herman Vidmar poroča: skupni promet je znašal preko 171.000 dinarjev. Iz posameznih postavk pa je razvidno, da se je zveza morala boriti z velikimi gmotnimi težkoča-mi, s kakršnimi imajo opravka vse prosvetne organizacije. Knjižničar JoSko škilan je navajal, da je knjižničarstvo močno zasidrano in da ima zveza 97 potovalnih knjižnic. Za dramski odsek je poročal tajnik Fran. Golež v odsotnosti Ru~ perta Lintoerja. Vsa poročila sa bila sprejeta z odobravanjem, Novo vodstvo je naslmje: Janko Pire, predsednik, odborniki: upok. sreski šolski nadzornik Ivan T.miažič, bivši narodni poslanec Vekoslav Spiniler, učitelji Fran Golež, Joško škilan in Ivan. Cvetko, strokovni učitelji Ivam Robnik, dr. Juhart, dr. Koderman, prof. liojze Struna, upok. podpolkovnik Herman Vidmar, upok. železniški inšpektor Ivan Kej-žar in dr. Franc Krulc. V nadzornem odboru so: ravnatelj meščanske šole Humek in šolski upravitelj Fran Cvetko. Razsodišče: dr. F. Lipoid in dr. I. Rosina Mestni delavci v svojem okrevališču Slovesna otvoritev se je izvršila včeraj dopoldne Otoče, 11. avgusta Na Posavcu, na ličnem, gosposkem posestvu med Otočami in Ljubnim ob cesti na Brezje, so mestni delavci iz Ljubljane danes dopoldne praznovali pomembno slavje, h kateremu se je zbralo za cel vlak. mestnega delavstva z družinami iz Ljubljane, pa tudi lepo število domačinov in okoličanov, ki so hvaležni sosedom iz Ljubljane, da so ustvarili v njihovi sredi tako lepo letovišče. Kakor je »Jutro« že pisalo, je Mestna delavska zavarovalnica svoj čas kupila Posavc, da ustanovi v njem okrevališče za svoje zdravja in okrep-čila potrebne člane, pa tudi prijetno, udobno postajo za oddih vsakomur, ki si zaželi nekaj prostih dni sredi svežega gorenjskega okolja ob Savi, med polji, travniki in gozdovL Med gosti, ki so prihiteli na otvoritev, so bili med drugimi: predsednik mestne občine dr. Ravnihar, ki je bil obenem pokrovitelj slavja, s soprogo, lepo število mestnih svetnikov, magistratni direktor Janči-gaj, zdravnika zavarovalnice dr. Rus in dr. Mis, ljubljanski narodni poslanec dr. Fux, zastopniki mestnih uradov in podjetij, zastopniki raznih tovariških organizacij iz Ljubljane, pa tudi za- stopnik mestnega delavstva iz Maribora. Zbrano družbo je z verande lepega, enonadstropnega poslopja nagovoril predsednik Mestne delavske zavarovalnice Blažič, ki je v izčrpnih izvajanjih orisal stremljenje mestnega delavstva in njihove socialne reprezentance za izboljšanje gmotnega položaja, nato pa so izrekli iskrene čestitke župan g. dr. Ravnihar, direktor Jančigaj, občinski svetnik Ambrožič v imenu domače mo-šenjske občine, poslanec dr. Fux ter Juvan, Mežek, Dražil, Oblak, Mihevc, Krajnik iz Maribora, Vrhove in Rejc za posamezne stanovske organizacije. Vokalni kvintet mestnih "uslužbencev je z ubrano pesmijo še poudaril vzneseno občutje, godba pa je zaigrala nacionalno himno. Predsednik Blažič je kot domačin povabil goste na ogled okrevališča, ki ga je Mestna delavska zavarovalnica z velikimi žrtvami prav lepo preuredila in opremila. Nato se je na obsežnem vrtu pred hišo razvila prijetna domača zabava. Mnogi izmed udeležencev so porabili priliko in so že priredili tudi nekaj izletov v okolico, ki v tem prelepem; kotičku naše Gorenjske nudi na vse strani polna naročja najlepših užitkov« Obisk francoskih akademikov Ljubljana, 11. avgusta. V dogovoru z našim Združenjem akademikov za svetovni mir in za Društvo narodov se je skupina akademikov najvažnejših francoskih univerz podala na potovanje po Jugoslaviji. Francoski akademiki so v soboto prispeli iz Benetk v Split in po prvotnem programu bi morali biti danes zvečer v Ljubljani, kakor je to napovedalo tudi nedeljsko »Jutro.« Ker so se v Splitu zamudili, pridejo v Ljubljano šele jutri v ponedeljek zjutraj s potniškim vlakom Karlovac — Kočevje cb 3.40. Ekskurzija šteje jkrog 20 članov. V ljubljani in na izletih po Gorenjski se bo mudila do 15. t. m. ter potem odpotovala v Zagreb, Beograd, na Oplenac, v Skop-lje, Ohrid, Cetinje Dubrovnik, Mostar in Sušak, od koder se bo spet preko Benetk vrnila v domovino. Francoski študentje bodo na svojem potovanju prišli v stik z našim vseučiliškim dijaštvom in bodo potem doma v svojih organizacijah referirali o vtisih svojega potovanja ter pisali o tem v raznih strokovnih listih. To poročanje fvoyage reportage) se bo v glavnem oziralo na organizacijo in delovanje vseučilišč. Francoske goste bodo na ekskurziji spremljali člani Združenja jugoslovenskih. študentov za svetovni mir na beograjskem vseučilišču. Drage goste toplo pozdravljamo. Dve smrtni žrtvi nesreč v Celju Celje, 11. avgusta Kakor smo že poročali, sta se 43 letni obratovodja Fran Naroglav iz Straže pri Rogatcu in 16 letni dijak Emil Mar-tun iz Retja pri Trbovljah zaletela v petek popoldne na železniški progi med Rogatcem in Slatino z motornim kolesom v vlak ter se hudo poškodovala. Naroglav, ki mu je pri karambolu počila lobanja in je dobil tudi hud pretres možganov, je danes ob 17.30 v celjski bolnišnici podlegel poškodbam. Pred dnevi se je ponesrečil 53 letni posestnik Fran Ribič iz okolice Šmarja pri Jelšah. Ko je bil zaposlen pri sla-moreznici,^ mu je iz stroja priletel v trebuh kos železa ter ga močno poškodoval. Pripeljali so ga v celjsko bolniš-kJer se je poškodbam pridružila še pljučnica, zaradi česar je Ribič danes ob 17.30 izdihnil. Narod, ki pozablja brate v fužnosti, tepta svojo čast! „Bran-bbor" se briga zanje. Damski plavalni dvoboj Italija - Jugoslavija v sredo iti četrtek zvečer v kopališču Ilirije Jadran prvak v junlorskem plavanju Včeraj so bile v Mariboru zaključene plavalne tekme za juniorsko državno prvenstvo, v katerih so smagali juniorji Jadrana iz Splita s 135 točkami pred Jugom (Dubrovnik) s £07 in Ilirijo (Ljubljana) z 88 točkami - Prvak v skokih je Ilirija, ^ v waterpolu pa Jug Marilbor, 11. avgusta Ob velikem zanimanju in krasnem vremenu so ee danes dopoldne nadaljevale •tekme za državno prvenstvo v plavanju, 'ločno ob 9. se je Senjanovič (Split) prijavili sodniškemu zboru za rušenje rekorda :na 50 m. presto. Startal je sam in v lepem »5-ciiu zares postavil nov državni rekord, tei ga je postavil lani A. Matič (Jug) e časom 27.S. Senjanovič je danes plaval 50 metrov prosto v času 27.5 ter tako zsboij-šal jugoslovenski akord. Sledil je. finale juniorji 50 m, prosto. Startalo je 8 tekmovalcev, äe prva današnja disciplina je bila vzrok dolgotrajnih debat in protestov prizadetih klubov, iker so skoraj vsi tekmovalci istočasno prispeli na cilj. Sodniki in časotmerilci niso ibili na višini in tako se sodniški zbor dobre pol ure ni mogel zediniti glede vrstnega reda. Končno se je odločil naslednji vrstni red: 1. Bezjak (Viktorija) 29.2; 2. Defilis (2KP) 29.6; 3. Ciganovič (Jug) 129.4; 4. Bierweis (ZKP) 29.7; 5. Petra-iiič (Jadran) 29.6; 6. Vukadin (Jadran) 29.6. Kljub temu, da ima Ciiganovič boljši čas od Defilila. so mu določili 3. mesto. Točke; Viktorija 13; ZIKP 11; Jug 5; Jadran - 3. Finale Juniorke 100 m prosto. (S tekmovalk). Tudi v tej disciplini je prišlo do protestov in sicer je Ilirija protestirala proti placementu Grošljeve, ki je prispela na cilj kot tretja, sodniški zibor pa ji je dodelil 4. mesto! Vrhovni sodnik senator Doležal iz Splita in starter Kra-maršič sta izjavila da je Groš,leva tretja, toda sodniški zibor je šel p rok o teh Izjav. Vrstni red: 1. Beara (Jadran) 1:19.4; 2. KoscMr (KSU) 1:20.5; 3. Dragič (ZPK) 1: 21.«; 4. Grošelj (Ilirija) 1:21.2; 5. Radica (Jadran) 1:23; 6. šiška (Ilirija) 1:25.3. Točke: ZPK 16; Jug 5; Jadran 18; Viktorija 13; KSU 8; Ilirija 4. Finale junicrji 100 m hrbtno (8 tekmovalcev). Konkurenca je bila zelo ostra med Ilirijanom Schellom in Tu-tikanom (KSU). Oba sta plavala v krasnem <-»tilu. Vrstni red: 1. Schell ('Ilirija) 1:20; £. Tvšk&n (KSU) 1:20.3; 3. Ciganovič (Jug) 1:2-3.4 4. Negvetič (Viktorija) 1:25; 5. Belan (ZPK) 1:26.2; 6. Vidmar (Viktorija) Schell je svoj lanskoletni rezultat na državnem prvenstvu popravil za 3.6 sekuind. Točke: ZPK 18; Ilirija 17; Juig 10; Jadran 18; Viktorija 17; KSU 16. iV naslednji točki je bil na sporedu poskus rušenja državnega rekorda na 100 m prosto, in sicer sta startala Draško Wi,!-fan in Senjanovič. Posikus se je rposrečil in je Wilfan postavili nov rekord na 100 m prosto v času 1:02.5 ter tako svoj rekord, ki ga je postavil lani, ziboljšal za sedem dese-tink sekunde. Stari rekord je bil 1:03.2 Benjanoviéu se današnji poizkus ni posrečil in je progo preplaval v času 1:07. f>. Sledil je finale juniorke 100 m prsno. (8 tekmovalk.) Zmagala je Greta Bier (Viktorija) v času 1:37; 2. Orlič (Jug) 1: &8.2; 3. Binder (-Ilirija) 1:43.2; 4. Bvoršak (ZPK) 1:43; 5. Schlesinger (KSU) 1:43.3; €. Biondič (Viktorija) 1:45.2. Točke: ZPK 21; Ilirija 22; Jug 18; Jadran 18; Viktorija 31; KSU 18. Finale štafeta juniorjev 4X50 m prosto. (8 štafet na startu). Ta disciplina je zopet dala povod za proteste in sicer je Ilirija protestirala proti določitvi place-inenta svoje štafete, M je prišla sicer kot druga na cilj, sodniški zbor pa ji je določil tretje mesto. Funkcionarji Ilirije so celo grozili, da bo Ilirija zapustila tekmovanje, ker so sodniki neobjektivni in zapostavljajo Ilirijo. Toda protest je bil šaman in se je določil naslednji vrstni red: 1. Jadran i 1:57.1;; 2, Jug I 2:00; S. Ilirija II (Scarpa, žiža, Lenart, Demon te) 1:59; 4. ZPK I 1:59; 5. Viktorija I 2:02.4; 6. Jug K 2:04. Druga ilirijanska Ètafeta v postavi Banko, Tavzes, Watzke in Schell, se ni plasirala. Točke: ZPK 27; Ilirija 32; Jug 36; Jadran 46; Viktorija 35; KSU 18. Finale štafete juniork 3X100 m mešano Tekmovalo je 8 štafet. Konkurenca je bila zelo ostra ter je nudila napet potek. Placement: 1. Viktorija I 4:49.3; 2. KSU I 4:52; 3. Jadran I 4:53.2; 4. Jug I 4:53.8; 5. Ilirija I (Binder, Ravnikar, Grošel) 4: ■&6.6; 6. 'Ilirija II (Jurjevčič, Lavrenčič, šiška) 5:03.6. Točke: ZPK 27; Ilirija 38; Jug 42; Jadran 5«; Viktorija 61; KSU 34. Dopoldne sta 6e vršili še dve waterpolo tekmi, in sicer: Jug : Viktorija 5:0 (3:0) štirje goli so padli iz prostega strela. Jug je brili od začetka do konca boljši nasprotnik, doeóm je Viktorija prodirala le eiporadično in ni bila nikdar nevarna. Vratar Viktorije je bil neprestano zaposlen in je bil zelo dober; zlasti v drugem polčasu ee je Viktorija uspešno omenila na obram" bo. Sodil je g. Ratkovrič i-z Dubrovnika. Jadran : Ilirija 4:0 (1:0) V prvem polčasu je bila isrra obeh nasprotnikov enakovredna, ferralo se je pa obojestransko precej raztrgano. Oba na sprotnika sta posvečala več pažnje obrambi kot napadu, igra sama je pa bila zelo ostra in polna foulov, da je moral sodnik po d*va igrača od vsake strami postaviti »na euho«. prvi gol za Jadram je padel precej nepričakovano, kar je očividno deprtaiTa-lo Ilirijo, ki je v drugem poLčaeu precej popustila Ln prejela še tri gole. Sodil je g. Bedenteo iiz Zagreba. Skoki seniorjev z deske. 1. Zitherl (I) 160.78, 2. Kordelič (I) 131.68, ni nastopil. Ziiherl je skakal odlično, zlasti je bil pa diven njegov Auerbaehov skok, ki je prav navdušil vse občinstvo. Nato se je nadaljevalo plavanje: 200 m prosto juniorji 1. Schell (I) 2:32.2, 2. De Filipis (ZPK) 2: 3*374, 3. Bezjak (Vik.) 2:34.1, 4. Pende (Jug) 2:41.8, 5. Slavàe (Jfug) 2:41.9, 6. Ferera (Jug) 2:43.8. Tpčke: ZPK 35, U. 51, Jug 48, Jadran 54, Viktorija 66, KSU 34. 50 m prosto juniorke 1. Dragič Mara (ZPK) 34.2, 2. šiška (U.) 34.6, 3. Radica (Jad.) 34.1, 4. Grcšelj (I) 34.2, 5. Beara (Jadran) 34.6, 6. Košir (KSU) 38.S. Točke: ZPK 48, Ilirija 62, Jug 66, Jadran 61, Viktorija 66, KSU 35. 100 m prsno juniorji: 1. Matošič (Jadran) 1:21.6. nev jugoslovanski rekord, stari rekord Orlič (Jug) 1: 22, 2. Orlič (Jug) 1:26, 3. Krstulovič (Jadran) 1:26.4, 4. Polič (Viktorija.) l:2/.2 5. Uzovič (Jug) 1:27.1, 6. Benasei (Jadran-Ercegnovi) 1:32.2. Točke: ZPK 48, Ilirija 62, Jug 59, Jad-ran-Ercegnovi 1, Jadran-SLit 79, Vliktorija 68, KSU 35. 100 m hrbtno juniorke: 1. Beara (Jadran) 1:39.8, 2. Vidak (Jug) 1:43.2, 3. Fintar (KSU) 1:45, 4. Piontič (Viktorija) 1:45.6, 5. Dvoržak (ZPK) 1:46.2, 6. Ožegovič (Jadran) 1:51. Točke: Jadran 93, Jad.ran-Ercegnov.i 1, Viktorija 71, Jug 77, Ilirija 52, ZPK 50. Štafeta 3x100 mešano juniorji 1. Jug 3:55.7, 2. Jadran 3:57.2, 3. Ilirija (Binder, Schell, Lenart) 4:02.3, 4. Viktorija 4:05.4, 5. Jug II 4:10.3, 6. ZPK 4:12.8. Točke: Jadran 109, Jug 97, Viktorija 77, Ilirija 72, ZIPK 52, KSU 40, JadTan- Rr-cegnovi 1. Štafeta 4X50 m rposto juniorke. 1. Jadran 2:25.7, 2. «Ilirija (šiška, Grošel, Tavčar, Kržan) 2:27.7, 3. Jug I. 2:37.2, 4. ZPK 2:40.8, 5. Viktorija I 2:45, 6. Viktorija II. 3:15. Končno stanje točk: Jadran 135, Jug 107, Ilirija 88, Viktorija 83, ZPK 58, KSU 40 In Jadran Ercegnovi 1 točka. Za konec e-ta bili še dve waterpolo tekmi, in sicer: Viktorija : Ilirija 1:1 (1:0) Ilirija je posebno v prvem polčasu igrala prav dobro in je bila mestoma tudi v premoči, toda vsak njen uspeh je preprečil izboren vratar Viktorije. Sicer pa je iliri-janski napadalni vrsti manjkalo pravega strelca. Edini gol za Viktorijo je padel iz štirimetrovke, na isti način pa je v začetku drugega polčasa izenačila tudi Ili* rija. Ob tej priliki je sodnik izključil enega igralca Viktorije, nakar se je vse moštvo umaknilo v obrambo in se rezultat res ni več spremenil. Tekmo je sodil g. Rat-kovič iz Dubrovnika. Nato je bila odločilna waterpolo tekma med starima rivaloma. Jug : Jadran 5:1 (1:1) Ta tekma je bila izmed vseh najbolj ogorčena. Moštvi sta se borili za zmago z vsemii dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, teda slednjič se je le pokazalo, da ima Jug boljše plavače in boljše strelce, ki so končno odločiti tekmo v svojo korist. Sprva se je zde,lo, da bodo Spličani obdržali prvo besedo, toda Jug je imel iz.brno obrambo in je pozneje pokazal, da tudi v napadu ni slabši. Sodil je g. KramaršLč jz Ljuibljane objektivno in dobro. Po končanih tekmah je bila razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad, pri kateri je prejela ljubljanska Ilirija pokal mestnega župana dr. Lipolda za zmago v skokih, plavač Jad" rana Matošič pokal mesta Maribora kot najboljši junior- waterpolo moštva Juga pa pokal Mariborskega tedna za zmago v waterpolu turnirju. Popoldne so prireditev obiskali tudi razni predstavniki oblastev, med njimi pod-ban savske hanovine dr. Handzič, ki je imel ob tej priliki raagovore zaradi bližnjega damskega plavalnega dvoboja med dtalijo in Jugoslavijo, V soboto zvečer je Maraton priredil na čast tekmovalcem pri Orlu pozdravni večer, na katerem je zastopnik kluba pozdravil oficielne predstavnike, med njrm-i mestnega župana dr. Lipolda in podžupana Golouha ter delegata vseh sodelujočih klubov. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne F P 23IIZ JOSGfOlfB grenčice Registrirano od ministrstva za soc. politiko ln nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Trinajsta točka... V zadnji prvenstveni tekmi je Primorje v Osijeku zasluženo doseglo neodločen rezultat — V vodstvu tabele so še BSK, Jugoslavija in Hašk Ljubljana, 11. avgusta. Današnja prvenstvena nedelja je imela na sporedu štiri tekme, med njimi tri, v katerih so zbirali točke kandidati za prvenstvo BSK in Jugoslavija (ter ne nazadnje tudi Gradjanski), in pa Primorje in Slavija kot enajstorici, ki glede vrstnega reda nista mogli imeti nobenih ambicij več. Današnji rezultati v prvenstveni tabeli niso prinesli velikih sprememb in bo torej odločitev odložena še za eno nedeljo. Za LJubljano je vsekakor najbolj zanimivo, da je Primorje v Osijeku rešilo eno točko, glede česar na tujih igriščih v vseh tekmah do sedaj ni moglo napraviti svojim prijateljem mnogo veselja. Prvenstvena tabela bo do prihodnje nedelje ostala takale: BSK 17 10 2 5 47:22 22 Jugoslavija 16 10 2 4 39:22 22 Hašk 18 8 4 6 33:33 20 Concordija 16 6 7 3 25:19 19 Hajduk 18 7 4 7 47:32 18 GradJanski 15 8 2 5 27:23 18 Slavija (S) 17 8 1 8 26:33 15 Primorje 18 4 5 9 21:43 13 Bask 15 4 3 8 33:42 11 Slavija (0) 18 3 4 11 21:54 10 ★ Primorje : Slavija (0) 1 : 1 (1 : 0) Osijek, 11. avgusta. Poslednja prvenstvena tekma za točke med Primorjem in domačo Slavijo se je končala neodločeno, kar tudi ustreza poteku igre. Od 40. min. prvega polčasa dal.{e je igrala Slavija samo z 10 igralci, ker .ie bil njen najboljši igralec v napadu Adamovic v trčenju z dvema svojima tovarišema tako težko poškodovan, da so ga morali takoj odpeljati v bolnico. Primorje .ie bilo do odmora boljše moštvo in je tudi zasluženo doseglo vodstvo, po odmoru pa .je prevzela prvo besedo Slavija, dasi je igral? samo z 10 igralci. ~ BSK : Concordia 0:0 Zagreb, 11. avgusta. Z napetostjo pričakovana tekma med BSK in Concordilo je ostala neodločena in brez gola. Igra ni bila na posebni višini, odlikovala pa se je po veliki cirovosti, v kateri so bili vsekakor cgUnejši Beograjčani. Gledalcev je bilo okoli 6000, ki so zapustili igrišče precej razočarani. Hajduk : Gradjanski 2 :1 (1:1) Split, 11. avgusta. Današnja prvenstvena tekma, za katero ni bilo velikega zanimanja, je bila zelo živahna in mestoma tudi ostra, pri vsem tem pa zelo nepovezana, Hajdukovci so iz splošne gneče že kmalu po otvoritvi dosegli vodilni gol, ki sta ga šele v 40. min. izravnala Salari, najboljši igrač iz zagrebškega napada, in Pogačnik. Po odmora je bilo na obeh straneh mnogo nevarnih situacij, toda mreže ni zadel noben napadalec. šele v 44. min. se je posrečilo uiti Lemešiču, ki je oddal Matošiču, ta pa poslal preko Bratuliča v mrežo ter postavi] končni rezultat. Jugoslavija : Hašk 2 : 1 (1 : 1) Beograd, 11. avgusta. Pred približno 4000 gledalci je na igrišču Jugoslavije spravila Jugoslavija v tekmi s Haškom obe točki. Hašk je NI od vsega začetka nevaren in je tudi kmalu po Gajerju dosegel vodilni gol. Domačini so igrali precej ostro, toda trajalo je skoraj pol ure. preden so si ustvarili situacijo, iz katere je Lojančič izravnal rezultat. Haškovci so protestirali ,češ da je ta gol padefl iz offsidea. Po odmoru je bila igra &p ostrejša in so Haškovci kar po vrsti padali kot žrtve raznih foulov, pri tem pa tehnično dominirali ni polju. Rezultat je bil baš obraten, kajti v 30. min. sta Mar-kovič in Miloševič spravila drugič žogo v mrežo za Jugoslavijo. železničarski "f nogometni turnir Zmagovalec je Železničar iz Maribora, ki je prejel pokal prometnega ministra. Maribor, 11. avgusta. Kakor je kratko zebeležilo že nedeljsko »Jutro«, 6ta bili včeraj na igrišču železničarja na Tržaški cesti obe izločilni tekmi v nogometnem turnirju železničarskih klubov. Na turnirju sodelujejo Železničar iz Sarajeva, ŽSK Hermes iz Ljubljane, železničar iz Zagreba in železničar iz Maribora. O včeraj njih tekmah bi bilo kratko omeniti tole: Hermes: železničar (Sarajevo) (5:1) (3:1) Ljubljančani so bili absolutno boljši in so zmago zaslužili. Sarajevčani so v začetku pokazali precej požrtvovalnosti, zato pa manj znanja. Kmalu so prepustili vso inicijativo Hermežanom, ki eo svojo premoč temeljito izkoristili ter zabili pet golov. Pri Ljubljančanih je bila izvrstna zlasti kritiška vrsta z Brodnikom na čelu. Napad je pa zaigral šele proti koncu lepo in koristno. Obramba je bila solidna, ni pa imela težkega stališča spričo šibkosti nasprotnikovega napada. Sodil je g. Bizjak razmeroma dobro, železničar (Maribor) : železničar (Zagreb) (5:1) (2:1) Domačini so se predstavili občinstvu kot borbenejša in tudi v vseh formacijah solid-nejše moštvo in so odnesli lepo in pomembno zmago, s katero pridejo v finale s He.rmesom. Zlasti lepo je igral napad. Solil je g. Vesnaver. SK. Ilirija, (nogometna sekcija). Drevi ob 20. v restavraciji hotela štrukelj eeja starejšinskega odbora in načelstva sekcije. Zaradi važnosti prosiano polnoštevil-ne udeležbe. Danes se je turnir nadaljeval z zaključnima tekmama, in sicer najprej obeh včerajšnjih poražencev, na t j pa obeh zmagovalcev. Kot prvi par sta nastopila Železničar (Zagreb) : Železničar (Sarajevo) 1 : 0 (0 : 0) Tekma je bila precej izenačena ter bi tudi neodločen rezultat ali zmaga Sarajevčanov ne bila presenetljiva. Sarajevčani so odpovedali pred golom, v polju pa so bili enakovreden nasprotnik. Sodil je g. Kopič. Druga tekma je bila odločilna, in sicer" * * "'■ x Železničar (Maribor) : Hermes 7 : 2 (5 : 1) Tekma je bila precej ostra in živahna, toda Hermes je moral kmalu po začetku kloniti in prepustiti visoko zmago nasprotniku. Tekmo je sodil g. Schneller. Publike ni bilo mnogo, ker je bila večinoma na otoku. Po končanem tekmovanju je izročil zastopnik zajednice železničarskih klubov višji svetnik Gregorič, mariborskemu Železničarju pokal prometnega ministra, drugo-plasirani Hermes pa je dobil pokal združenja nacionalnih železničarjev. Lahka atletika Lahkoatletski dvoboj Maribor : Celje MARIBOR : CELJE 69.5 : 53.5 Maribor, 11. avgusta. Danes dopoldne je bil na igrišču SK železničarja ob Tržaški cesti izveden lahkoatletski dvoboj med reprezentancama mest Maribora in Celja. Vsaka reprezentanca je postavila za disciplino po 2 atlete, za prvo mesto so se štele 4, za vsako nasledajo mesto pa ena točka manj. Tekmovanju je prisostvovalo le malo ljudi. Pred pričetkom tekmovanja je poverjenik JLAS g. Bergant pozdravil lahkoatlete in občinstvo, posebno že mestnega predsednika dr. Lipolda. Zmaga mariborske reprezentance je zaslužena in si je tako priborila prehodni pokal celjskega župana in v trajno last lep pokal JLAS, ki ju je zmagovalcem izročil mariborski poverjenik TLAS g. Evgen Bergant. Rezultati so bili naslednji; lOO m; 1. Stropnik (M) 11.3, 2. Peter-šek (Celje) 11.6, 3. Monderer (M) 11.7, 4. Skok (C). Točke: Maribor 6, Celje 4. Krogla: 1. Marek(C) 12.23, 2. Kleut (M) 11.94, 3. Skok (C) 11.24, 4. Klade (M) 11.16. Točke: Maribor 4, Celje 6, skupaj Maribor 10, Celje 10. 1500 m: 1. Goršek (C) 4.26.4, 2. Mu-ravs (M) 4.34.3, 3. Kangler (M) 4.34.5, 4. Cizej (C). Točke: Maribor 15, Celje 15. Skok v višino: 1. Marek (C) 170 cm, 2. Krajnčič (M) 165, 3. Tkalčič (C) 165, 4. Davidovič (M). Točke: 21.5 proti 18.5 za Celje. Tek 200 m: 1. Mtihleisen (M) 23.7, 2. Venuti (M) 23.8 ,3. Urbančič (C) 25.6, 4. Pleteršek (C). Točke: 25.5 : 24.5 za Maribor. Met kopja: 1. Rudi (M) 47.45, 2. Ver-bošt (M) 42.46, 3. Tkalčič (C) 41.73, 4. Cizej (C) 35.82. Točke: 32.5 : 27.5 za Maribor. Tek 5000 m: 1. Kangler (M) 16.44.3, 2. Podpečan (M) 17.41.3, 3. Brunšek (C) 18.32.4, 4. Džunter ->dstopU. Točke: 39 5 : 29.5 za Maribor. Skok v daljino: 1. Kleut (M) 601 cm, 2. Monderer (M) 590, 3. f=5tepančič (C) 563, 4. Marek (C) 531. Točke 46.5 : 32.5 za Maribor. Tek 400 m: 1. Milhleisen (M) 53.1 (nov marib. rekordi), 2. Pletesršek (C) 54, 3. Goršek (C) 60, 4. Muravs (M). Točke: 51.5 : 37.5 za Maribor. Met diska: 1. Urbančič (C) 33.28, 2. öelhar (M) 32.91 ,3. Zelen (C) 31.32, 4. Hlade (M) 29.41. Točke: 55.5 : 43.5 za Maribor. Troskok: 1. Stropnik (M) 12.27, 2. Pleteršek (C) 12.15, 3. Kleut (M) 11.90, 4. Skok (C) 10.58. Točke: 61.5 : 47.5 za Maribor. Štafeta 4X100 m: 1. Maribor (Stropnik Venuti, Mühleisen. Starešina) 46 (nov marib. rekord!). 2. Celje 47.2 .Končno stanje točk v dvoboju: 69.5 : 53.5 za Maribor. Dirke „Zarje14 v Zalogu Zmagovalec glavne skupine je bil Oblak, juniorske pa Lavrih. Zalog, 11. avgusta. Za proslavo 10-letnice koL društva Zarje v Zalogu so se vršile lepo uspele kolesarske dirke na progi Zalog - Vransko in obratno za glavno skupino ter na progi Zalog - Trojane in obratno za juniorsko. (100 km odnosno 74 km). Povprečna brzina glavne skupine 34 km na uro priča, da je bila vožnja zelo napeta. Na cilj v Zalog, kjer je bilo mnogo občinstva, so privozili vozači glavne skupine v temle redu: 1. Oblak Janko (Primorje) 3:01.10, 2. Hamberger Slavko (Hermes) eno pe-tinko za njim, 3. Kačič Jule (Hermes) dve petinki za njim, 4. Gärtner Franc, 5. Štirn. Juniorji, ki so prav tako vozili zelo hitro, so v obratni smeri odnehali. Vozači so imeli tudi precej smole s kolesi in padci. Na cilju je bil vrstni red naslednji: 1. Lavrih Karel (Hermes) 2:28.05, 2. Bricelj Franc (Ljubljanica) eno petinko za njim, 3. Gregorič Jože (Primorje) 2:28:10, 4. Bizovičar Marjan (Sava), 5. Anžič Franc. Po končanih dirkah so se uvrstili kolesarji v sprevod, ki je z godbo na čelu krenil k Zimovcu, kjer je bila razdelitev nagrad. ! ELITNI KINO MATICA Tel. '21-24 Te1. 21- Samo še danes ob 4, 7U in 9% Znižane cene „Olympische Spiele 1936" Propagandni odbor za XL olimpiado v Berlinu je razposlal po sveta prvo mesečno izdajo svojega propagandnega listi »Olympische Spiele 1936«. Razkošno opremljeni športni obzornik bo skušal v teku enega leta, ki nas še loči od te velike športne manifestacije, seznaniti Citateli je z davno pozabljenimi viri helen&ke gimnastike in njenega lepotnega ideala. Obenem bo kajpa vseboval vse, kar je treba vedeti tekmovalcu in gledalcu berlinske olimpiade ter dal izraza silnim prizadevanjem, s katerimi se je nova Nemčija lotila naloge, da bo prihodnja olimpiada imela čim veličastnejše obeležje in ostala stotisočem, ki jo bodo prišli gledat, v nepoeabnem spominu. Prva številka revije se začenja z značilno izjavo predsednika mednarodnega olimpijskega odbora grofa Baillet-Lateurja, naj bi bila tudi XI. olimpiada sredstvo, ki bi pomagalo zbližati narode. Za njo so uvrščena daljša načelna razmotrivanja vo" diinih funkcionarjev in organizatorjev ber linske olimpiade, ki eo vsa prežeta nezlomljive volje, da mora ta svečanost V6eh narodov sveta postati najveličastnejša ma. nifestacija za mir in sporazum med narodi. V nadaljnjem vsebuje ta številka več temeljih člankov s slikami o nekdanjih in modernih olimiadah ter opseb-no razpravo o ogromnih tehničnih pripravah, ki jih je Nemčija izvedla za naj smotrenejši zunanji okvir te prireditve. Obzornik obravnava slednjič še zelo podrobno priprave, ki so — razen v Nemčiji — v teku po vsem svetu in dajejo z gotovostjo sklepati, da bo olimpiada 1936 skoraj ena največjih, kar jih je kedaj videl svet. Oprema lista je zelo bogata in je tudi eden med dokazi, da hoče Nemčija tudi v propagandi za moderne olimpiade prekositi vse dosedanje prireditelje. List se dobi pri nemškem prometnem uradu (Soobračajni biro) v Beogradu. Kme-žev spomenik 5. TEKMA ZA DAVISOV POKAL PO STAREM. Kakor znano, so se zadnje dve leti vršile tekme za Davisov pokal tako, da so bile jeseni prejšnjega leta izbirne tekme, v katerih so se morale posamezne države kvalificariti za glavno tekmovanje prihodujega leta. Ta .sistem izbirnih tekem pa se ni posebno odnesel in prihodnje leto se. bodo tekme za Davisov pokal vršile spet po starem» t. j. brez izbirnih v prejšnji jeseni. S tem se bo seveda znatno povečalo število iger, v katerih bo morala nastopiti vsaka država, ki se bo hotela spraviti do finala. ASK Primorje (nogometna sekcija) Danes ob 19 strogo obvezen sestanek vseh aktivnih nogometašev in odbornikov nogometne sekcije na igrišč«. Slovo od Trenerja g. Pusehnerja. Ob 20. važna seja 6akcijskeiga odbora pri Rebcu. Kupujte domače blago! okovi ceste od Ljubljane do Kranja Stanje ceste Je obupna — Kako bo s tramvajem Ljubljana 11. avgusta. Ministrstvo za gradbe je odobrilo po ljubljanski tehnični sekciji za trasiranje državnih cest predloženi načrt za rekonstrukcijo in modernizacijo državne ceste Ljubljana -Kranj. Odobren je načrt prvih dveh odsekov: od Šentjakobskega mosta preko Aškerčeve ulice do križišča s Tržaško cesto ter odsek od Zgornje Šiške do Št. Vida. Obenem je minisirstvo odredilo razpis del v skrajšanem roku 20 dni. S tem se že znatno približamo že prav težko pričakovanemu pričetku dela na terenu. Približamo pravim, kajti zdi se, da zadeva z odsekom Zgornja Šiška - Št. Vid še vedno ni dovolj razčiščena in je treba prej rešili vprašanje tramvajske proge od rernize odnosno od mitnice do Št. Vida. To, v danih okolnostih dokaj težavno in morda tudi neprijetno nalogo je poverilo ministrstvo za gradbe v svojem odobritvenem odloku kr. banski upravi. Projekt za modernizacijo državne ceste na odseku Zg. šišlca - Št. Vid predvideva delno preložitev sedanje trase, s čimer bi nastale za Splošno maloželezniško družbo obveznosti, ocenjene na okroglih 2,100.0:0 Din. Dasi Splošna maloželezniška družba te obveznosti priznava, jih zaradi sedanjih gospodarskih prilik in svoje pasivnosti po lastni izjavi niti sedaj nti v doglednem času ne bo mogla izpolniti. Ker pa Je treba začeti ta dela istočasno z ostalimi deli, je odvisen pričetek obnove ceste na odseku Zg. Šiška - Št. Vid dejansko od vprašanja tramv-iia, v kolikor ministrstvo za gradbe ne bi vztrajalo na svoječasnem stališču, da je treba v tem primeru odstraniti tračnice, v kolikor bi bil tir napoti novi cesti. Morda je v tem smislu tudi treba razumeti omenjeno poverilo kr. banski upravi o »izmeštaju« tramvaja z drugimi besedami: da se prepusti tramvaj Zg. Šiška -Št. Vid svoji usodi. Letošnje stanje državne cesie Ljubljana -Kranj je obupno, kakor še nikoli. Bržčas cestni upravi ne konvenira trosili niti normalne izdatke za vzdrževanje, kaj šele posebne, ki jih sicer ta naša najprometnejša cesta zahteva, pač v stalnem pričakovanju, da se skoraj prično obnovitvena dela. Zlasti je v skrajno slabem -stanju odsek od Ljubljane do Št. Vida. Posledice takega stanja so v tujskoprometnem pogledu porazne, tembolj, ker so baš taki krajši odseki skrajno slabih cest v ožjem pasu okoli večjih prometnih središč povod naziranja, tako doma kakor v inozemstvu, o splošno slabem stanju vseh naših cest. Dnevno doznavamo izjave inozemskih avtomobilskih turistov, da jih vse pokrajinske lepote ne morejo pripraviti, da bi ponovno tvegali avtomobilske ture po naših cestah, lake izjave so ka,pak največkrat zelo pretirane, so pa razumljive spričo lepih, gladkih cest v inozemstvu. Nedvomno je bil ta moment važen, ko se je sklepalo o tlakovanju državnih cest v ožjem pasu okoli Ljubljane, Zagreba, itd., pri čemur je, kakor z obžalovanjem vidimo, izpadlo prvotno v načrtu uredbe bàje že predvideno tlakovanje državne ceste Ljubljana -Grosuplje. Ali naj zdaj težkoče zaradi tramvaja oddaljijo ali celo onemogočijo nujno potrebno modernizacijo proge Ljubljana -Št. Vid? Splošna maloželezniška družba izjavlja sama, da je podjetje zaradi ogromnega padca frekvence — baje nad 80% _ pasivno. Bržčas bo po tej pasivnosti — v kolikor ni morda že sama na sebi pasivna — prizadeta tudi okoli 3 km dolga proga od tramvajske remize do Št. Vida. Če je temu tako, tedaj se v pravilnem zaključku pač ne izplača investirati še nad 2 milijona Din, da bo proga še nadalje pasivna in to bo spričo bodoče tlakovane ceste verjetno, da, celo bolj kakor do seda j. I asivnost in mala frek^.-nca sp. t dokazujeta, da potreba prometne povezanosti odseka od Št. Vida do Zg. šiške z Ljubljano le ni tako velika, da bi moral vršiti to funkcijo tramvaj, .ko bi io mogli avtobusi opravljati ekonom-ko mnogo koristneje in trdi glede na vozni čas mnogo za do vol ji ve je. Tramvaj potrebuje po voznem redu od „Evrope« c!o Št. Vida 22 minut dočim je prišel svoječasno avtobus (z istimi vmesnimi postajami od mitnice dalje) od >Evrope« do Št. Vida v 12 minutah. Cena tramvajske karte od Evrope do Št. Vida je 3 Din, medtem ko izjavljajo nekateri avtobusni podjetniki. da bi mogli voziti že danes, tembolj pa po tlakovani cesti za enako ceno do Tacna. S katerakoli strani torej otipljemo vprašanje tramvajske proge od Zg. šiške do št. Vida v zvezi z obnovo državne ceste, se nam odkriva njena negativna stran. Interesi pre-bivals va, v kolikor je vezano na tramvaj kot prometno sredstvo, bi po takem ne bili nikakor oškodovani, najmanj pa v tolikšni meri, da bi bila opravičena morda celo intervencija javnih sredstev zaradi ohranitve dosedanje proge. Če naj pride do te intervencije v eni ali drugi obliki, tedaj more biti samo taka, da omogoči čim hitrejše demon-tiranje proge od remize do Št. Vida in njeno ponovno postavitev drugje na cestah, koder se obeta zadostna ali vsaj večja frekvenca I in je s tem podana verjetnost manjše pasivnosti, jče že ne aktivnosti obrata. Nikakor bi ne bilo opravičljivo staviti rekonstrukcijo in moderniziranje odseka državne ceste proti št. Vidu v odvisnost od tramvajske proge v trenutku, ko se čedalje bolj uveljavlja spoznanje, da ta proga nili sedaj in — spričo tlakovane ceste nemara še manj v bodočnosti — ne more in ne bo mogla pritegniti nase tolikšne frekvence, da bi tako glede na ekonomski uspeh obrata, kakor glede na interese javnosti opravičevala nove mili ionske investici je za svoj obstoj. Vprašanje rekonstrukcije in modernizacije glavnih cestnih prog hvala bogu že davno ni več zadeva avtomobilizma kot čistega sporta, temveč avtomobilizma kot važne veje narodnega gospodarstva. Z vidika tejra spoznanja so povsod v inozemstvu že daleč pred nami v prilagoditvi cestnega omrežja zahtevam sodobnega prometa. Če smo se že toliko zakasnili, ne stavÜajmo sedaj še ovir prvim udarcem looat A. Vladimir Starec, tainik Ij.u-blj. sekcije Autok'uba. Iz naše dunajske kolonije Dunaj, začetek avgusta. Moj zadnji dopis je vsled stavke in nerednega izhajanja listov nekje zaostal, zato danes nekaj novic iz naše slovenske in jugoslovenske družbe na Dunaju. »Slovenski Krožek« je imel 23, junija svojo zaključno veselico v krasni veliki dvorani češkega »Narodnega Doma« v Turnergasse. Mi v dvorani, Čehi zunaj na vrtu, ali veselo znotraj in zunaj. — 34 tamburašev je sviralo najpoprej uri večje skladbe: »U posavskoj fumi« ,»Veječ slovenskih narodnih pe.imi« in koračnico »Triglav«. Pri slov. narodnih je pela vmes vrla gospodična Louhotka s svojim div-nim srebrnim glasom, in sicer je Pela tisto lepo »Kje je moj ljubi dom« in »Ciganska sirota«. No"i pevski zbor 19 svežih grl pa je zapel dve izvirni skladbi našega koroškega skladatelja Toneta Na. gele, in sicer: »Ti topla luč« in Vetrčck po zraku gre.« Obe skladbi sta jako uga jali in sta mlademu skladatelju v vso čast. — G. čna Louhotka je na to zapeia še narodno koroško »Pojdem u Rute« in novo skladbo »V neki mrzli jesenski noči« ki jo je prof. Viškovič zložil pred 13 leti, ko je bolan ležal v bolnišnici. — Ko je pevski zbor še odpel par »šlagerjev« je prišlo do svoje veljave naše jugoslovansko »Kolo« in potem se je vrstil v dvorani živahen ples. S tem je bil završen veselični red minule poslovne dobe oktober-junij. Vseh večjih zabav je bilo devet, poleg sestankov vsako nedeljo. Poleg tega smo sodelovali pri vseh cerkvenih slovesnostih v srbski cerkvi. Dne 16. junija po smo imeli slavnost 700-letnice smrti sv. Save. Tudi v Ljubljani dobro znani g. Jovan Jovano. vič je imel slavnosti govor, in tudi poslanik g. Nastasijevič je lepo izpregovoril. Pevci pa stao peli svetosavsko himno v cerkvi in pozneje v dvorani. Slednjič moram še omeniti, da smo Slovenci častno nastopali pri prireditvah v treh dunajskih kinih Gartenbau in Ufa, kjer so predvajali velike propagandne filme o Jugoslaviji, dne 26. maja pa smo s tamburaši nastopili pri veliki veselici Cradiščanskih Hrvatov, kjer smo bili viharno pozdravljeni in postavljeni za vzgled narodnega dela v tujini. Sedem društvenih izletov med poletjem je poveličalo naše družabno gibanje. Po raznih krajih divne okolice se je razlega la naša lepa pesem. Dva odličba člana našega Krožka sta se preselila v Maribor, in sicer naš delovni Joško šmajgert in Fanika Pražno-va, ki si ustanovita tamkaj v lastni hiši novo eksistenco. Bilo srečno! Oba bomo tu težko pogrešali. Naj pa v Mariboru izpolnita naše delovne vrste! Dne 24, maja sta priredila naša umetnika gčna Mira Gnusova in g. Anton Drmota velik koncert v sijajni veliki Ehrbar j evi dvorani v IV. okraju, Mühlgasse. Koncert se je imenoval: »Arien-, Lieder- und Duettenabend Mira Gnus — Anton Drmota.« — Spremljala sta na klavirju g. prof. Anton Trost in gospa Berger-Weyerwakd Hilda, ki je sviral še posebe nekaj klasičnih skladb. Od naših skladb pa so se razlegali po tej sijajni dvorani bb navzočnosti odlične dunajske publike: Tajčevičeva »Sedam balkanskih igara«. Lajovčeva »Kaj bi le gledal«, Ba-ranovičeva »Oj rumena ružo Lelijo«, — Ravnikova »čej so tiste srazice«, — in Pavčičeva »Potrkan ples«, poleg obširnega klasičnega programa iz običajnih svetovnih skladateljev. Ta koncert je bil odlična predstava naših umetnikov pred najboljo dunajsko publiko. Na Vidov dan smo bili na grobih padlih srbskih vojakov, ki leže na tukajšnjem osrednjem pokopališču. Samo iz Krožka nas je bilo 70 s pevskim zborom. Poslanik je bil z vsem osebjem navzoč. Tudi tega spomina smo se v dostojnem številu udeležili. — Naš prof. Klemo Viškovič pa tudi ob počitnicah ne miruje, marveč se s pomnoženim tamburaškim zborom pripravlja na novo poslovanje v bodoči zimski sezoni. Samo vprašanje je, ali bomo mogli finančno vzdržati. Uspeh šentviške obrtne razstave PETER ROBINSON: Tantalove sme Pozorišče: Čakalnica gospoda specialista za želodčne in črevesne bolezni. Razen nepomembene osebe, ki se . je skromno zatekla v kot, so navzočni udobno debela gospa, ki sive svilene obleke, s katero je okrašena, gotovo ne nosi vsak dan, dolg, tanek gospod, ki se mu kronični želodčni katar pozna Se na petdeset metrov daleč, in neudobno debel gospod. Ta ima bolestno potezo okrog urat, ki so zakopane med gube masti; zdaj pa zdaj cmokne zamišljeno pred se, piri čemer spreleti blažen nasmešek njegov ckrogel obraz, a se ta-ko-i spet prestrašen zgane. Dolgočasijo se. Dolgo je treba čakati. Iz zdravnikove ordinacijske sobe se ogla si zdaj ropo tanje indukcijskega aparata. Aha, zdajle obdeluje z elektriko želodec in čreva bolnika, ki ga ima pri rokah. Debela gospa vzdiihuje. »To bo trajalo še dobre četrt ure«. Tanki goapod skomigne z rameni, »Pri dobrem zdravniku je pač zmerom treba čakati«. Debela gospa prikima. »Zna pa, zna gospod doktor, to je res. Pa strog je. Veste, takoj opazi, če se kdo enkrat ni držal predpisane diete. In potem je zelo hud«. Tanki gospod meni, da ie to čisto v Ljubljana, 1"). avgusta Obrtna razstava, na kateri šentviški mojstri drugič prikazujejo nekakšno vzorno revijo svojega dela, je letos vzbudila v javnosti skorajda še večje zanimanje kakor lani. Takoj prvi dan si je razstavo ogledalo okrog 800 gostov od blizu in daleč, v teku tedna pa so se oglasili že tudi nekateri interesenti iz bolj oddaljenih krajev, ki so takoj ob ogledu razstavljenega blaga že tudi sklenili prve kupčije. Tako je nekaj dobrih poslov napravila predvsem pohištvena stroka, ki je letos še mnogo lepše in razkošne je zastopana kakor lani, a tudi zastopniki ostalih obrtnih panog so imeli nekaj dobrih kupčij. Od uspeha te druge razstave je pač v dobršni meri zaviselo vprašanje, ali bodo mogli šentviški obrtniki vkljub težki gospodarski krizi, ki jo preživljamo, in vkljub grobemu nerazumevanju, na kate- redtu. »Seveda, če imate bolan želodec, se morate pač nekaj časa premagovati«. Debela gospa vzdihuje. »A kako težavno je včasih to! Prav najboljše jedi vam prepove. In toliko dobrega je na svetu! Niti misliti ne smete na to, sicer dobite takoj tek ! A kaj vam koristi tek ? Debeli gospod zdajci čisto nenadno otožno zastoče. Debela gospa sočutno in z razumevanjem poizveduje: »Vam je pač tudi marsikaj prepovedal?« V odgovor sledi medel mig velikanske roke s prsti, podobnimi krvavim klobasam, mig, ki pravi: Vse tako "©koč vse! Kar ostane je smešno, na več kakor hrana za dojenčka. Tanki gospod se škodoželjno nasmehne, a debela gospa postane še sočutnej-ša. »To je hudo. Da, da, če je kdo navajen na dobre jedi!« Potem pa je začela: » Vedite, poznam to, vse to sem že doživela. Bila sem gospodinja pri generalu. Stari gospod je bil vnet za dobre jedi. Moj Bog, kaj vse je ta zmogel! Pa mu je zdajci zdravnik prepovedal skoro vse: samo nekaj lahkih reči mu je dovolil, možgane in skuto in podobno. To je bila muika za erospoda. In naprej je bil užival prav najtežje reči. In ogromno naenkrat. Veste, pojedel je celo gos naenkrat, čisto sam. Pa ne mršave poletne gosi, .n^. ta.ko pravo decembrsko gos. ki v masti kar takole plava. Pa veste s či-m sem morala nadevati gos? S kostanji! In te je potem tudi vse pojedel, ro je njihovo stremljenje letos naletelo pri raznih lokalnih in drugih odločujočih instancah, ohraniti svojo revijo kot stalno vsakoletno prireditev. Lepi uspehi, ki jih je razstava dosegla že v teh prvih •ineh pa so zgovorno izpričali, da je razstava potrebna ne samo št. Vidu, ki je nekakšen majhen Manchester našega mojstrskega dela, temveč tudi vsej ostali gospodarski javnosti. Pretežni del razstave je seveda tudi letos zavzelo pohištvo, ki je najvažnejša in najskrbneje negovana obrtniška panoga št. Vida. Mizarski mojstri so napolnili nič manj kakor 14 izmed 16 razstavnih sob, in sicer z izdelki, ki po kvaliteti, kakor tudi po cenah presenečajo slednjega obiskovalca. Mizarstvo je v zadnjih letih napravilo taiko pomemben razvoj, da moderno pohištvo iz vezanega orehovega lesa ne predstavlja več samo dragega luksuza, za čeprav so težki. Sicer pa vzameèa za nadev rajši češplje. Gos dobi potem čisto poseben vonj. Kaj ne mislite tudi vi tako?« Iz ust debelega gospoda se Zaslišijo votli glasovi. Debela gospa nadaUuje: »Kaj ne, tudi vi bi v goski rajši imeli češplje? Ali pa veste, kaj zlasti spada k temu? Majaron! Na vsak način vršiček majarona! Rečem vam, to je vonj, nepremagljiv vonj. Vi že mislite, da nimate v želodcu nikakega prostora več, tedaj pa zavohate majaron, ki vam stopi tako zapeljivo v nos, da morate reči: No, pa še poizkusimo malo ; bo še nekaj prostora.« Debeli gospod gleda z vrtečimi se očmi pripovejlalko. Hoče nekaj reči, a ne spravi besede iz ust, ker se mu ie v njih nabralo preveč sline. Gleda okrog po pliuvalniku, ki pa mu je zaradi njegove udobnosti predaleč proč. Debela gospa pripoveduje dalje: »Pa vztrajno je treba polivati gos pri pečenju. Zmerom je treba malo mirzle vode zlivati na njo, potem postane koža hrustava. In takšna hrustava gosja koža nima para na svetu. 0ud.no je le to. da je nekateri ljudje sploh ne maraio. Veste, moja sestra je ne spravi v usta. če kdaj skupaj jeva gos, mi zrrerom pusti vso kožo. Potem na jo jaz takoj vso naenkrat pohrustam To prav za prav ni spodobno, toda veste, ne morem se premagati. In potem vzamem še bedro ali košček prsi ali tak- kar je veljalo še pred kratkim. Za dobrih šest tisočakov si dandanes že lahko naoa-vite spalnico, ki bi bila po zunanji lepoti in po skrbnosti dela tudi vsakemu gospod-skemu stanovanju v čast. Nikakor pa nočemo reči, da si šentviški mizarji morda ne bi upali prevzeti tudi najdražjega, pa najbolj razvajenemu okusu narekovanega dela. Tako vzbuje med razstavljenimi sobami mnogo občudovanja soba za gospoda, izdelana po načrtih inž. arh. Rohr-mana iz Ljubljane, ki je bila prodana za 21.000 Din. Mnogo je razstavljene tudi cenene, a estetsko prav lepe kuhinjske opreme, posebej pa je treba omeniti še patentno zamisel tapetniškega mojstra DolniOar-ja, ki je ustvaril s svojim divanom.poste-ljo prav posrečen kos pohištva za manjše stanovanje. Enako kakor pohištvo pa so odlično zastopane tudi vse druge panoge obrtniškega dela: tu so razni športni izdelki, ki pritezajo predvsem zanimanje mladine, razne moderne tehtnice, pa cementni, tor-barski, ličarski in sedlarski izielki, kolesa, izdelki sodarja, dekoracijskega slikarja, krojaškega mojstra itd. Obrtniki sami so razstavo prav okusno uredili in okrasili, tako da napravlja prireditev v celoti najlepši vtis. šentviški mojstri se nadejajo, da bodo prihodnje leto deležni tudi podpore oblastev, saj razstava ne prinaša koristi le njim samim, temveč je v občo korist. Prihodnje leto se bodo šentviški mojstri udeležili tudi velike vsedržavne obrtniške razstave v Beogradu. Kakor sinemo upati, jim bo tedaj uspelo, da plasirajo svoje izdelke tudi med občinstvom na jugu države, ki doslej krije svoje potrebe zlasti v pohištveni panogi skoraj izključno iz tujine v krivi veri, da sami doma ne zmoremo enakovrednega in še boljšega dela. Društvu jugoslovanskih obrtnikov v št. Vidu moramo iskreno čestitati na uspešnem delovanju za stanovsko in strokovno povzdigo obrtništva, a še posebej gre zasluga njegovemu preizkušenemu, žilavemu predsedniku, krojaškemu mojstru Vrhoven, ki je tudi v svoji stroki znan in cenjen ne samo od št. Vida do Ljubljane, temveč po vsej Sloveniji. Iz akvaristove torbe 0 morski favni. Morje! Kakor neskončna ravnica se raztezaš pred našimi očmi, k} uživajo v tvoji sinjini. Rahli vetrič je vstal in gladina tvoja se je spremenila v polje nemirujočih brazd v obliki nežnih valčkov, ki se nalik draguljem leskečejo v solnčni svetlobi. Ko pa pri-hrume črne pošasti na nebu in ko začno nebeške orgle v stoterih disonancah svojo viharno peklensko pesem, se dvigaš nalik visokim goram v mogočnih kipečih valovih proti nebu. Kakor da bi hotele tvoje razjarjene vode roditi novo morje, tako se nam pokažeš v svoji grozotni lepoti in sili. Ker pa stremi vse v vesolju jx> ravnotežju, po miru, se gladina polagoma pomiri, "temne oblačne pošasti se razprše in blago solnce se igra na tvojem zrcalastem površju. Morje, zibel življenja! Stvarstvo te Je oplodilo z življensko kaljo, ki je porajala raznolika bitja. Ob tvojih obrežjih .so se v dolgih, miljone let trajajočih dobah prilagodila razna bitja tudi življenju na kopnem in se s prirojenim stremljenjem po prilagoditvi in izpopolnitvi razvile do današnje višine. Vzlic vsem tvojim lepotam je razumljivo, da se človeški rodzanima za vse mikavosti, ki jih skriva tvoje življenja kipeče naročje. Oblike, ki jih vidimo v tvojih globinah in plitvinah, so umotvori, ki jih je zmožno le stvarstvo. Ni slikarja ni kiparja, ki bi mogel vsaj približno ujeti na platno ali pa oblikovati v glino barvne odtenke odnosno bizarne oblike tvojih brezštevilnih stvorenj. Največja in najmanjša bitja skrivaš pod svojo neizmerno gladino. Največji stvor, mogočni, do 25 metrov dolgi kit živi v hladnih pasovih. Kljub velikanskim dimenzijam njegovega gobca kamor bi lahko zapeljal z avtomobilom, se hrani z morsko drobnarijo in s planktonom. V skupino sesavcev spada. Plazilci so zastopani med ostalimi z dva metra dolgimi kačami, ki love predvsem ribe in tudi z velikanskimi 2 m dolgimi želvami. Sprednje plavuti morskih želv so pre-tvorjene v daljše plavalne noge in z njimi plavajo za plenom, v kolikor jim ne pride sam v sežaj gobčka. Krkonov ali dvoživk nI več tako velikih, kakor so bile v pradavnih časih, v karbonu in triasu, ko so živeli med drugimi tudi velikanski štiri metre dolgi, kuščarjem podobni ščitoglavci. Kar se tiče rib, ki nas akvariste posebno zanimajo, je šno prav hrustavo perot. Veste, pri kosteh je najboljše meso«. Vrata ordinacijske sobe se odpro. Gospod doktor se razgleduje po novem bolniku. Debeli gospod poskoči, toda prikaže se nepomembna oseba, ki se je bila zatekla v kot. Prišla je prej sem in sme prej v ordinaciisko sobo. Debeli gospod se spet vrže z otožnim glasom nazaj na stol; s pisanim robcem si briše pot s čela. Pojoči glas debele gospe nadaljuje. »Da, moj general — kaj vse sem mu morala kuhati. Včasih tudi kaj čisto navadnega, na primer pečeno sadje s cmoki. A kakšne cmoke sem mu napravila! Krompirjeve cmoke na primer in koščke zemlje v njih. Cmokov pa nisem pekla na masti, ne, na slanini sem jih — razumete, na slanini — In potem sem morala cmoke namazati s sirovim maslom in čudovito lepo peči do zlatorume-ne barve. Kakor pomaranče so se videli potem — In težki so bili taki cmoki, vam rečem. Kdor hoče • pojesti le štiri, mora imeti prav dober želodec. Ah, da!« Debeli gospod je doslei kar visel na ustnicah pripovedovalke. Seveda samo s pogledi, zakaj v resnici bi pri njegovi teži to ne bilo prav mogoče. Zdaj pa gleda divje po sobi okrog; njegov pogled obvisi na izhodnih vratih in siromak vzdihuje kakor človek, ki ga strašno mučijo. pa v morjih daleč nad 10.000 vrst. Nekateri morski psi in skati so pravcati orjaki do.-ei iS do 15 metrov, ob skalah pa najdemo majhno, mično ribico.ki je za akvarije posebno pripravna in živi v sladki in morski vodi, a to je pritlikavi zet. Od vretenčarjev na rod plaščarjev nas pa prevaja bitje, ki ni riba. ne črv, ki ga imenujemo bkrgou-stnico. Nima oči, nima hrbtenice samo toga struna jo nadomešča. Kot vretenčarjem najbližja bilja med plaščarji so omembe vredni kozoljnjaki s svojimi nagubanimi vrečam podobnimi plašči. Pritrjijo se na morsko dno in tvorijo pisane, krasne kolonije. -Njim podobne so .salpe. Kdo ne p°z»a morskih zvezd,, rastlinam podobnih morskih lilij s svojimi v kolubar-u nameščenimi nožicami. kjer se vrste liho-nernato razporejene tipalke! Tudi morski ježki so krasna bitja. Iz skupine mehkužcev na'demo v morjih i>oleg polžev in školjk nad vse zanimive sipe, ki izbrizgajo ce jih zasleduje sovražnik, temen sok. nalik oblaku, in zasledovalec jih zgubi iz vida. Omembe vredne so tudi jezikovke, školjki podobne živali pritrjene s krajšim pecljem na morsko dno.' Dalje se vrste med mnogimi drugimi razni členonožci, zlasti raki in racici raznovrstnih oblik. Zalem so med črvi zastopane morske strige, iz skupine mehovcev krasni trdoživnjaki ali polipi, rastlinam podobni cekaši, karalnjaki, klobučnjaki in spužve; kot najnižja bitja v redovniku živalstva jim slede samo še praživalice. Omenili smo samo nekaj živali iz bogatega morskega zaklada, ne glede na rastline, ki so seve tudi obilno zastopane. Žal so nam prebivalci morja zaradi oddaljenosti manj dostopni, a tudi za časa bivanja ob morju se ne moremo seznaniti z morsko favno tako, kakor bi bilo potrebno ljudem, zlasti akvaristom, ki j i in meji domovina na morje. Treba bo misliti na to. da se postavijo kjerkoli javnosti dostopni morski akvariji, ki bodo vzbujali zanimanje za morske živalce in za morje v splošnem, kajti krasote morja so edinstvene. Sodeč po pripravah v nekem paviljonu ljubljanskega velesejma na? bo jesenska razstava glede morskega vodožitja prijetno izne-nadila. Marsikaj, kar smo omenili zgoraj, nam bo na ogled v velikih morskih akvarijih in oči akvaristov se bodo zadostno pasle na krasotah morja. Nacionalni šahovski Ljubljana, 11. avgusta. Sinoči je bila dokončana še prekinjena partija Šubaric - Šorli. Črni je v precizni igri uveljavil pozicijsko prednost in prisilil Šubariča k predaji. Brzi turnir, ki bi se moral vršiti, je bil odpovedan. Danes se je pričelo VI. kolo. V A skupini je Šiška doživel že drugi poraz. Preinfalk je igral kot črni zelo dobro damski gambit in je v končnici prisilil belega, da zamenja figuro za prostega kmeta. Partija je bila nato za Preinfalka dobljena. M. Vidmar Je od vsega početka blokiral Nikoliča in zmagal. Ostale partije so bile prekinjene. V damskem gambitu je Hren dobil nasproti nerazpoloženemu Grenčarskemu celo trdnjavo in stoji pred zmago. V partiji inž. Prek: Gabrovšek ima beli kvaliteto več, črni pa kmeta. Pozicija je nejasna. Nejasno je tudi stanje v partiji Carev - Jonke. V B skupini se je najprej končala partija Matvejev - Marek. V čisti remis poziciji je Marek enostavno spregledal figuro in se je udal. Šorli je v indijski partiji z Liculom prišel v položaj, da lahko žrtvuje. Dobil je tako silen napad, da je moral nasprotnik predati partijo. V Cambridge Springs varijanti Šubaric - Her-balin je slednji nadigral belega in dobil dva prosta kmeta, ki bi ju bilo mogoče zadržati le z materijalno izgubo. Šubaric je zato odnehal. Ostali so prekinili. Longer je imel nasproti R. Savicu že skoro dobljeno pozicijo. je pa preveč forsiral. Nasprotnik ima figuro več in stoji pred zmago. Sikosek in Berič sta prekinila v nejasni poziciji. A. < Savie in C. Vidmar sta bila prosta. Mojster Vasja Pire Je imel v soboto zvečer simultanko v gostilni Lovšin. Nasprotniki so SIMULTANKA MOJSTRA PIRCA. mu bili člani šahovskega kroživa Lovšin, ki pa niso bili preveč močni in je mojster Pirc^ lahko odprl vse ventile duhovitosti. Prva ! žrtev je padla že po 12 potezah, ostali pa so ino.ali v teku dveh ur položiti orožje. Re-j zultat je bil 15:0 za Pirca. Skrb i za ogrožene brate — bodi Cirilmetodar ! Pot stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stcìetja! Debela gospa cmokne nekolikokrat, potem pa nadaljuje : »Tudi za riba je bil moj general zelo vnet. Večina rib je seveda lahko prebavljal, a na svojo nesrečo ie bil general hlepel prav po tistih, ki so težke. Na primer po jegulji. Ali poznate jeguljo à la Tartare? Rečem vam, vseh deset si lahko obliznete za tako jed. Jeguljo je treba razrezati na kose in nekoliko kuhati, potem potresti ^kose s poprom in soljo, potunkati v mešanico iz rumenjakov in stopljenega masla, povaljati po žemljevih dr oblinah in potem speči v pečici. Svetujem vam, dajte si to napraviti. Pa samo v juniiu, juliju in avgustu, v dirugih mesecih jegulje niso tako zelo okusne. Poizkusite ! Tudi losos na švicarski način je dober. Ta pa se pripravlja z velikimi okoliščinami. Napisati bi vam morala recept. Prav tako nekaj čisto posebnega je...« Ropot in poslovilne besede v ordina-ciski sobi kažejo na to, da je nevažna oseba odpravljena. Takoj se bo gospod specialist za želodčne in črevesne bolezni spet pokazal. Debeli gospod ie nazadnje gledal samo še proti vratom v ordinacijsko sobo. Zdaj pa naenkrat poskoči in steče proti izhodnim vratom, jih besno odpre in zaloputne za seboj. Za trenutek se še sliši njegovo sopenje, podobno cmokanju, potem pa se zapro tudi vrata na koncu hodnika. urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za aonzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarne d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeréek. — Za Inserats) del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi » rahljam'