RUDOLF HORVAT ml.: Bodimo dosledno nacionalni in naprednL V boju, ki se bije med širnim sloven* skim učiteljstvom za in proti novemu poj* movanju stanovske organizačne politike, so se že večkrat čistili pojmi nacionalnost in naprednost. Zdi se mi, da različnim razla= gam ni treba mnogo več dodajati. Na jasnem smo, da je nacionalen le ti* sti učitelj ali sploh katerikoli član naroda, ki uravnava vse svoje delovanje v javnem in tudi v privatnem življenju dosledno le tako, da je v korist naroda oziroma na= rodne države. Iz tega sledi, da mora vsak nacionalen član naroda mnogokrat žrtvo* vati svoje osebne koristi in ugodnosti sploš* nim narodnim interesom. Opustiti mora to« rej marsikaj, o čemer je prepričan, da ško* duje direktno ali indirektno narodnim in* teresom, čeprav je to njemu prijetno, ko= ristno. Poleg tega se mora vsak, ki hoče biti dosledno nacionalen, ravnati po pesnikovih besedah: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!« Da velja to v prvi vrsti za učitelja, ki naj bo vir vseh plemenitih stremljenj v na* rodu, je razumljivo. Vsak nacionalen učitelj (se* veda tudi drugi) mora biti tudi na« p r e d e n.. Ne napreden v današnjem poli« tičnem strankarskem smislu, ampak napres den v stremljenju poiskati nova in boljša pota vzgoje naroda na vseh poljih njegove« ga življenja. Tako napredni hočemo biti mi! Napredni v dejanju. Vsak dosledno napre= den učitelj mora torej stremeti, da se naj* prej seznanja z vsemi novimi preizkušenimi pojavi, dejstvi, metodami ne le na pedago« škem, ampak tudi socialnem, narodno*gos spodarskem, higijenskcm, narodno=prosvets nem i. dr. poljih. Ko jih bode pripoznal, potem je njegova dolžnost, da jih skuša uveljaviti najprcj sam v svojem življenju in delovanju, nato pa tudi v svoji okolici. Le tak učitelj je res napreden! Naj sedaj takoj pokažem na gibanje, ki je zavzelo v naprednih dcželah, kakor v Ameriki, Nemčiji, Danskem, Norveškem, Švedskem itd. velikanske dimenzije. To gi= banje — je protialkoholno gibanje. Opozars jam le na Ameriko, kjer je prohibicija po= vzročila popolen prevrat in o kateri se izra= žajo največje ameriške in druge svetovne avtoritete na higijenskem, socialnem in na« rodno=gospodarskem polju, da je to prava nekrvava socialna revolucija in največji na« predek Amerike, odkar je odpravila suženjs stvo. Da pretresa to gibanje tudi ostale de« žele, nam kažejo na široko razpletene or« ganizacije, prohibicijska glasovanja, lokalne omejitve, protialkoholni kongresi itd. V prvih vrstah tega gibanja, takoj za zdrav* niki, stoje povsod učitelji! In kaj pri nas! Pri nas vlada popolno mrtvilo, da, če ne še celo sovražnost napram temu gibanju. In kar je najbolj žalostno, tudi učiteljstvo stoji popolnoma apatično ob strani. Niti od daleč ne stopa po stopinjah tovarišev tujili narodov. Drugod posebne učiteljske orga* nizacije z lastnimi časopisi, ncbrojna peda* goška literatura o tem vprašanju, veliki koru gresi — pri nas popolno mrtvilo. In vendar bi nas morala že vsakdanja izkušnja učiti, da naravnost siliti, da se osvobodimo apatičnosti napram temu giba* nju! Če hočemo biti res dosledno napredni, moramo stremeti, da se tudi na tem važ= nem polju narodovega življenja seznanjamo z najmoderncjšimi dejstvi in metodami, da ustavimo in zajezimo to povodenj, ki izpod* kopuje temelje narodnemu življenju. Izkušnja nas tudi uči, da je zelo velik vzrok alkoholizma slab zgled in pivske na« vade. Nasprotna izkušnja natančnih pri= merjanj uspehov zpiernostnih in abstinent* skih organizacij pa nam zopet kaže nepri* merno večje uspehe slednjih — u s p e h e z g 1 e d a. Učitelj, ki je vse to spoznal, ne more oklevati niti trenutka, ampak mora, če je dosledno napreden in nacionalen, stopiti v vrste doslednih borcev za boljšo narodovo bodočnost — v vrste abstinentov. Stopil bode v vrste tistih, ki so opustili nekaj, za njih individualno mogoče neškodljivega in še celo prijetnega, samo zato, ker vedo, da ima ta njihov zgled največji vpliv na oko« lico. Stopil bode v vrste visoko aktivnih ab* stinentov, ki ne bodo vplivali le s svojim zgledom, ampak iskali, zbirali, preizkušali različna sredstva, da odvrnejo od naroda to strašno razdejanje. Ker pa dandanes vemo, da ne premore v današnji družbi posameznik mnogo, am= pak da doseže velike smotrc lahko le smo= trena, krepka organizacija, zato je dolžan vsak, ki je vse to spoznal, organizirati se. Zato pozivam vas vse, dosledno nas predne in nacionalne učitelje, da se ogla= site, da preštejemo in pregledamo naše vr* ste. Oglasite se vi vsi, ki ste že očistili svoje duše ali pa, ki čutite v sebi moč, odvrcči od sebe nesrečno navado, ki zavaja narod v propast. Oglasite, da se uvrstimo v jurišno četo, ki bode nosila prapor treznosti in boljšega, bogatejšega življenja pred vsemi! Vse tovariše(ice), ki so že abstinenti ali ki imajo voljo in moč postati, prosim, da pošljejo svoje nasvete glede . organizacije ali pa naj vsaj kratko javijo, da so absti* nenti. Letos pozivam že tretjič in upam, da sedaj ne brez uspeha. Torej naprej! Rudolf Horvat, učitelj, Škofja Loka.