100. številka.
(▼ Trstu, ▼ soboto zjutraj dne 21. avgusta 1897.)
Tečaj XXII.
„EDINOST" lakaj« po trikrat na teden t ieatlb li* daajih ob torkih, četrtkih la *obotah. Zjntranjo izdanje izhaja ob 8. ari zjutraj, vefterno pa "ob 7. ari reier. — Obojno izdanje stane : ia Jfldenmaaen , (, 1.—, Izven Avstrija f. 1.50 ta tri meaec. . . 3,— , g . 4.50
it, pol leta , . . S,— .(■ 9__
u va* Into . . . 12.— . . .18.— Nar*6elaa le plačevat! naprej ■■ larathc trn priložene aaradnlae i« aprava M •zlra.
Polemične Številko ae dobivajo v pro-Aajalnloab tobaka v 1 rutu po S nvi.
EDINOST
Izven Trsta po 4 ovć.
Ql
Oglasi ae ra&une po tarifu t p«titn; n aaatove i debelini Arkam« au plafinje prostor, ko!ikor obsega navadnife vrstic. Ponlana, osmrtnico in javne anhvale, do« ma*i oglasi itd. ae računajo po pogodbi
Val dopiai naj se pošiljajo ur^-dniitvia ulioa Caaerma it. 13. Vsako puao mora biti frankovnno, ker ne£fP.ftkovana a« a« aprejomajo. Bokopiai to ne vraftajo.
Naročnino, reklamacija in oglata sprejema upravniitvo ntica Molino pio* oolo hit. 3, II. nadst. Narofcaiau in oglaae je pla&evati loco Trst. Odprte reklama eije ao prosta poštnina.
k g.
*„r eMnotti j« mo#'.
Kaj smo mi?
Predvčerajšnja „Naša Sloga" je priobčila nastopni jako umestni članek:
Lepo bi bilo, ako bi vsi ljudje na svetu govorili le jeden san jezik. Potem bi se čutili kakor doma, kakor med svojimi brati, tudi v najdaljnjih krajih sveta. Ali temo ni tako. Na svetu živi mnogo ljudi, ki govore preiazlične jezike, tako, da niti ne razumejo jeden drnzega.
Toda pustimo narode po daljnjem svetu, pa poglejmo malo okolo sebe, da vidimo, kako govore naši sosedje po Evropi. In tu čujemo različnih jezikov in govoric. Ako bi hoteli primerjati ta narečja ali jezike, našli bi morda mej njimi tudi tacih, ki so si podobni. Ker pa nimamo časa za to, naj nas pouče o tem modri ljudje, ki so zgubili že mnogokatero urico v tej stvari.
Ti ljudje so pogodili, da v Evropi živi več različnih narodov, od katerih vendar nekateri govore slične in podobne si jezike. Take narode imenovali so učenjaki in književniki jezikovno pleme ali deblo.
Največa jezikovna plemena v Evropi so : Germani, Romani in Slovani; a manja so: Grki, Cigani, Turki, Židje, Madjari itd.
1.	Germanskega plemena so vsi oni narodi, ki govore podobno nemškemu jeziku Vseh skupaj jih je v Evropi do 87 milijonov duS. To so: Nemci, Angleži, Škandinavci, Holandeži in Danci.
2.	Romanskega plemena so vsi oni - (farodi, ki govore slično italijanskemu jeziku. ^Teh živi v Evropi kakih 92 milijonov duš. Ti so: Italijani, Furlani, Francozi, Portugezi, Španjci in Romuni.
3.	Slovanskega plemena so vsi oni narodi, ki govore, recimc, ulično slovenskemu ali hrvatskemu jeziku. Teh je največ. Računajo jih na 95 milijonov duš; k tem spadajo : H r v a tj e in S r b i, S 1 o-venci, Čehi, Poljaki, Slovaki, Rusi, M a 1 o r u i i iu Bolgari. Od teh je največ ruskega naroda, a uajmauje slovaškega.
19
8eđaj ustavimo se nekoliko in premišljujmo, v katero pleme in narod spadamo mi, ki smo večina v Istri, in ki ne govorimo italijanski.
V g e r m ansko pleme ne spadamo, ker ne g.vorimo pododobno nemškemu; istotako ne v italijansko, ker ne govorilno slično italijanskemu je-zikn. K Ciganom, Grkom, Turkom, Madjarom in Židom zopet ne spadamo, ker niti ne poznamo njihovega jezika. Ostaja nam torej jedino še slovansko pleme aH deblo, ki se deli na več vej ali narodov. Torej spadamo slednjič k slovanskemu plemenu ? Tako je 1 Naš govor je podoben češkemu, poljskemu, ruskemu, bolgarskemu, slovaškemu in hrvatskemu. Kar pa bo ti jeziki slovanskega plemena, a naš jezik je njim sličen, zato [smo tudi mi slovanskega plemena 1 Sedaj treba izmo-drovati, kateremu narodu pripadamo. No, v to ne treba, da bi si mnogo razbijali glavo, kajti to iz- -vemo tudi brez muke. Poglejmo samo, s katerim narodom v tem plemenu govorimo najsličneje! Češki razumemo katero besedo in tudi poljsko nam ni tuje; najlaglje pa razumemo Hrvata, oziroma Slovenca. Mi smo torej najbližje hrvatskemu, deloma pa slovenskemu narodu (In sicer prebivalstvo političnega okraja koperskega), ker govorimo skoro na isti način, kakor Hrvatje oziroma Slovenci, samo da tu pa tam zavijamo nekoliko drugače. Saj no pravimo zastonj: Vsaka vas ima svoj glasi Slednjič smo pomešani tudi z Italijani, od katerih smo si prisvojili kako besedo. Ali to naj nas ne moti. ; Saj tudi Rovinjec zavija povsem drugače, nego ' govore italijanski Tržačan, ali Furlan, ali Napoli-tan, tako, da jih Često ne razume niti rojen Italijan. Iu vendar porečejo Rovinjec in Tržačan, Furlan in Napolitan, da so —• Italijani! In to po vsej pravici. Tako tudi mi; Če tudi ne govorimo tako čisto hrvatski oziroma slovenski, kakor go* vore v Hrvatski ali v drugih slovenskih pokrajinah, vendar govorimo njim jako podobno in razumemo prav dobro njihov govor, njihove knjige in novine ; zato moramo priznati, da tudi mi govorimo hrvat-
PODLISTEK
Nantas.
roman.
Francoski spisal Z., prevel Hlnko.
In ko je on uničen klečal na kolenih, hotela je ona zapustiti sobo. On pa je zgubil glavo, napadla ga je razjarjenost, u?tal je in zgrabil njeni roki. Ženska kljubuje njemu na ta način, ko ves svet leži prtd njegovimi nogami. On zamore vse: razburiti države, vladati Francijo po lastni voji, ljubezni svoje soproge pa ne more doseči! On, tuko mogočen, tako močan, Čegar najmanjša želja je ukaz, ou je samo za nekem hrepenel in to lire-peneuj« ne Jie bi nikdar izpolnilo, ker se temu upira neko človeško bitje, slabotno kakor otrok! On je stisnil njeni roki in ponavljal s hripavim glasom:
„Jaz hočem... jaz hočem...14 „In jaz nočem l" je odgovorila Flavija smrtno bleda in neomajena v storjenem sklepu.
Boj še ni bil dovršen, ko je odprl vrata baron Danvilliera. Ko je Nantas zagledal njega, spustil je soprogo in viknil:
„Gospod, ravno se vrača vaša hči od svojega ljubimca.-. Recite jej, da se mora žena ozirati na soproga, ako ga tudi ne ljubi in jo ne more več ovirati misel na lastno čast".
Baron, ki se je bil postaral zel6, obstal je na pragu, ko je zagledal tak razburjen prizor. To je bilo bolestno iznenađenje zanj. Mislil je; da soproga živita v lepi slogi med seboj in je odobraval formalne razmere, kakorsne so vladale med njima, mislć, da se gre tu samo za zunanjost. On in Nantas sta bila dveh različnih generacij; ako-ravno ga je žalila negova nepremišljena delavnost in ni mogel odobravati vseb drugih korakov, je vendar moral priznati naravnost, razumnost in železno voljo svojega zeta. In tu je zadel sedaj v sredino drame, na katere možnost ni mislil niti v sanjah.
Ko je Nantas obdolžil svojo soprogo, da ima ljubimca, je stopil baron, ki je s svojo omoženo hčerjo postopal ravno tako strogo, k"kor pred desetimi leti, slovesno k njej.
„Prisegam vam, da je prišla od svojega ljubimca", je ponovil Nantas; „in sedaj se drzne še kljubovati mi 1"
Zaničljivo se je obrnila Flavija na stran ter popravljala rokava, katera je bila spravila v nered Nantasova brutalna roka. Niti najmanjša rudečica jej ni stopila v obraz. Sedaj pa jo je vprašal oče: .Zakaj se ne opravičiš, dete moje? Govori tvoj soprog istino ? Si to bolest prihranila za moje stare dni ?... Sramota bi zadela tudi mene, ker v družini zadostuje samo jeden ud, da onečasti vse druge".
ski oziroma slovenski, da smo po jezikn večinoma Hrvati, deloma pa Slovenci. Ker pa stanujemo v Istri, zato smo istrski Hrvatje oziroma Slovenci. Mnogo jih je, ki pravijo, da niso Hrvatje ali Slovenci, ker ne stanujejo v Hrvatski ali v kaki drugi slovenski pokrajini. No, tudi naši sosedje v Istri, ki govore italijanski, niso iz Italije, vendar jih imennjemo mi in se tudi sami imenujejo - Italijane 1 — Zato, ker govore italijanski, ker jim je italijanščina materini jezik. V Istri je tudi Nemcev, ki v svojem življenju morda niso videli nemškega cesarstva, pa jim vendar pravimo, da so Nemci. Zakaj ? — Ker je njihov jezik nemški. Ker je torej naš materini jezik hrvatski oziroma slovenski, zj\to smo Hrvatje in Slovenci, če tudi ne bivamo na Hrvatskem ali kje drugje na Slovenskem. Drugi zopet pravijo, da je naš jezik: domači, pomjanski, buzetski, kastavskl itd. To je rečeno tako nepremišljeno, kakor da bi rekli, da Italijan iz Poreča ali Pulja ne govori italijanski, ampak poreški ali puljski.
Zakaj smo napisali vse to ? V noben drug namen, kakor da pokažemo svetu, kako neumno, bedasto, a tudi zlobno je pisarenje prodanih ljudij in njih peklenski nauk, katerim trde, da mi nismo Hrvati ali Slovenci, ampak — Slovani, Slovani so, kakor smo rekli poprej: Hrvatje. Srbi, Slovenci, Poljaki, Rusi itd., a za božjo voljo, vse to ne moremo biti hkratu.
Nauk prodanih duS, da smo mi Slovani, a ne Hrvati, je tako bedast, kakor bi kdo rekel pšenici, da ni pšenica, ampak žito; ali pa slavcu, da ni slavec, ampak tič. Res je, mi smo Slovani kar smo povdarjali popred. Ali je še drugih Slovanov. Da se razlikujemo od njih, moramo reči, da smo Hrvatje ozir. Slovenci - kar smo tudi v resnici.
In na vso zadnje nas tudi Italijani sami na-zivajo Hrvate, ali po njih : croi\ti; iu po takem, zakaj bi se tudi mi ne imenovali tako ? 1 Čemu se sramovati toli slavnega imena P1
Kdor je prepričan o nasprotnem, nego je na-
Sedaj pa ona ni mogla zakriti nejevoljnega obraza. Njen oče je slabo izbral uro, da jo obdol-žnje. Še nekaj časa ga je poslušala, da mu prihrani sramotno pojasnilo; ko pa je vnled njenega izzi-vajočega molka tudi on postajal huji, je spregovorila konefino:
„Pusti vendar tega človeka, oče, da doigra svojo ulogo.. Ti ga še ne poznaš. Iz spoštovanja do samega sebe bi me ne smel siliti, da govorim".
„On je tvoj soprog iu oče tvojega otroka lH je odgovoril starec h povdarkom.
Sedaj pa se je Flavija zravnala, tresoča se po vsem telesu.
,0 ne, ni oče mojega otroka... Boljše je, ako vse veš. Ta Človek niti zappljivec nI, kajti, ako bi me bil ljubil, bi ga to vsaj nekoliko izgovarjalo. Ta mož se je jednostavno prodal, da s svojim imenom zakrije krivdo drugega".
Baron se je obrnil do Nantasa, ki je obledel stopil nazaj.
.Razumeš oče sedaj ?" je povzela s trdim glasom. „Prodal se je, prodal za ničvreden denar... Jaz ge nisem ljubila nikdar, on se mene ni do* taknil niti s koncem prsta... Hotela sem ti prihraniti grenko bolest in sem ga kupila, da prevarim tebe... Poglej njega, ako ne veruješ meni !M Nantas si je zakril obraz z obema rokama.
(Pride še.)
pisano to, naj nam isvoli razjasniti to, pa »name* mo klobuk pred njim — ako nas pridobi za svoje meneoje. No, gotovi smo, da brez laži ne doseže ničeaar. Vse to je čisto jasno in razumljivo, da more razumeti tudi najpriprosteji.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 20. avguirta 1897.
Konference med Nemci in Čehi. Ofici-jozni .Fremdenblatt" je izvedel: .Ministerski pred-sednik grof Badeni je razposlal povabila na konferenco, ki bode dne 26. t. a. v palači minister-skega sveta. Na tej konferenci se bodo razgovarjali o nastopnih načrtih : Deželni zakon o rabi deželnih jezikov na avtonomuih oblastih in organih j mini-Bterijalna naredba, prirejena v zmislu tega zakona, s katero se spremene jezikovne naredbe od 5. aprila (naredba bi stopila v veljavo hkratu z omenjenim deželnim zakonom); zakonska novela k deželnemu redu in deželnemu volilnemu redu; deželni zakon o zasnovaoju deželnozborskih kurij na Češkem ; dež. zakon za snovanje dol za manjšine na Češkem in državni zakon za osnutje okrožnih uradov na Češkem. Povabila so dobili: dež. maršal knez Lobkovic in voditelji strank : poslanec grof Bouquoy, dr. Herold, dr. Schlesinger in grof O. Thun. Imenovanje zaupnikov, ki naj bi prisustvovali konferencam, prepustil je ministerski predsednik voditeljem strank".
O Cehih smo že povedali, da gotovo imenu-nujejo svoje zaupnike, kajti oni naglašajo vedno, da so sleherni trenotek pripravljeni za spravo ; seve : pod. pogoji, ki bi se strinjali z dostojanstvom in častjo naroda češkega. — Nemški poslanci vseh treh skupin pa so poklicani za j'itri v nedeljo na skupno posvetovanje, da-li jim je možno udeležiti se konferenc na Dunaju. Za njih sklepe bode odločilno, da-li je napovedana ministerijalna naredba, s katero bi se spremenile tiste glasovite jezikovne naredbe, taka, da more potolažiti Nemce.
To je slabo znamenje. Ob tej kočljivi točki se morda razbije vse ukup. Kajti Nemci utegnejo zahtevati v tem pogledu toliko, da Čehi ne bodo mogli dovoliti niti pri najbolji volji. V tem pogledu narod češki ne razume šale. Kaj je pomagalo, da 80 svojedobno na Dunaju Staročehi vsprejeli tiste zloglt»sue punktacije ? Narod se je uprl, in navstali vihar narodne nevolje je odpihal vse pogodbe in injimi tudi vso staročesko stranko.
Razmere na Češkem postale so zares neznosne, tako, da se moramo zares čuditi, zakaj mprodajne oblasti ne f-e2fjo energično in hitro vmes, da preprečijo to napetost za bodoče. Ako se pripetijo kje resni neredi, pošlje politična oblast takoj vojaštvo, zakaj pa ne stori tega sedaj ? Se • li jej ne zde stvari na Češkem dovolj resne ? Ali hoče še resnejšega 1 Naj le čaka, morda se pripeti še nekaj, kar bo resno dovolj, a nasledki tega utegnejo pasti na njeno odgovornost I Dokaz, da so so stvari na Češkem resne dovolj, je to, da je sam „Freindenblatt", ki vendar ni na glasu prijateljstva do Slovanov, preklical ostudno germansko laž, katera se je doposlala iz nemško podivjanih krajev o .političnem umoru" po češki roki. .Frem-denblatt" odgovarja: .K dotični notici dobili smo od popolno verodostojne strani iz Prage poročilo, da so v Novi Vasi (Nova tč j, — toraj kraj s pristno češkim imenom!) pri Duhovem napadli nemški ognjegasci 60 let starega češkega kmeta in ga neusmiljeno pretepali. Starčku so prišli na pomoč Čehi iz bližnje gostilne in unel se je poboj med obema strankama. Resnica pa je tudi, da so v poboji ranjeni Nemci prišli v bolnišnico, Čehi pa v zapor. Istina je torej, du so napadali Nemci, a Čehi, da so se samo branili". — Tako je tudi, ali zamore biti sploh kdo tako slep, da bi dvomil le jeden trenotek, kdo napada in pobija, a kdo se le brani! Javna dejstva govore in vse fal-zifikacije so le sleparija.
Različne ve siti.
Mestni svet tržaški je imel predsinočnem svojo XXI. javno sejo Preči talo se je poročilo, kaj je ukrenil magistrat, da se pride v okom pomanjkanju kruha za časa štrajka. Ob enem se predlaga pokritje zneska 1000 gld. za stroške, ki jih je imela občina med štrajkom. Vsprejel se je predlog, da se porabi 140000 gld. za razširjenje domobranske vojašnice in 9600 gld. za gradnjo shrambe za vodo v isti vojašnici. Najemščina, ki jo plačuje
vojaški erar, se poviša od gld. 7019 35 na gld. 14. 007.25 nvč. Po javni seji je bila tajna seja. V tajni seji so sklenili, da je stari dolg triaSki hranilnici v contocorrent s 500000 gld. plačati v obrokih do junija 1901 z 47, # obrestovanjem. Tekoči contocorrent.je nadaljevati do konca leta 1897 do dovoljenega zneska gld. 600.000
Cstarjev rojstni dan. Iz Skednja nam pišejo : Velepomemben je bil 17. dan t. m. Nad 1000 Iju dij se je zbralo na dvorišči g. Šnmana, da proslave rojstni dan Njegovega Veličanstva. Po inicijativi gospodarskega društva sešli so se vrli pevci in nežne pevkinje „Velesile«, krepki tamburaši^ter izborna domača godba. Predsednik Fr. Šuman je lepimi besedami pojasnil pomen impozantnega snidenja, na kar je godba zaigrala cesarsko pesen, Gospod notarski kandidat Josip Sancin je pa imel izbran slavnostni govor, pozivajoči občinstvo, da vsklikne gromoviti .Slava" presvitlema vladaijn. Po tem so društva kar tekmovala se svojimi iz-bornimi proizvajanji, tako, da sta se vsem videla | na obrazih največi ponos in navdušenje. Prisotnih je bilo nekaj bratov Čehov, dva Amerikanca in nekaj Nemcev, ki so se vsi divili ubranemu petju in velikemu številu prisotnih Slovanov. Reči se mora, da je bila tukaj zbrana; vsa vac, le gospod k a p o v i la se ni pokazal, znamenje, da on ni ni-kak glavar, temveč borni magistratov sluga. Žalostno 1 Poročevalec lista .Mattino" se je debelo zlagal, pišoč, da je bil kapovila zraven, ter da je imel govor. G. Anton Sancin-Drejač, predsednik gospodarskega društva, je povabil navzoče, da se spominjajo tudi prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda in nabiala se je v to primerna svota. Slava Škedenjcem!
Druitvo .Šolski dom" v Gorici je razposlalo rodoljubom nastopni poziv:
.Velecenjeni gospod! Na podlagi priloženih pravil, potrjenih po veleslavnem c. k. namestaištvu dne 11. julija 1897. pod st. 14.210, snuje se t Gorici društvo „Šolski dom", kateremu bode namen pospeševati vzgojo in pouk med Slovenci na Goriškem.
Osnovalni odbor smatra kakor najnujnejšo nalogo novemu društvu za sedaj to, da zgradi potrebno poslopje že obstoječim in morda še novim slovenskim zasebnim učnim in vzgojnim zavodom v Gorici, v kolikor ni za to že trajno preskrbljeno.
Odtod je dobilo društvo ime .Šolski dom" in pravila ono obliko, katero imajo.
Društvo bode dobivalo gmotna sredstva od društvenikov, ki se bodo ločili v razne vrste v smislu § 3. društvenih pravil, in od dobrotnikov, ki ne bodo vezani na društvena pravila, ampak bodo doprinašali v društvene namene, kadar in kolikor bodo hoteli (§ 2. b).
Prvi in drugi so drufitvu jednako dobrodošli in društvo želi, da bi število in radodarnost obojih kolikor mogoče vzrastla.
Osnovalni odbor se obrača do Vas, velecenjeni gospod, z uljudno prošnjo, da bi blagovolili pristopiti društvu kakor člen ali da bi mu hoteli pri' skočiti na pomoč kakor dobrotnik s povoljnim radodarnim doneskom. Pridejani položni list poštne hranilnice olajša Vam dotično poslatev.
Kdor pristopi diuštvu kakor Člen s pravico glasovanja, sme plačevati svoj prispevek v rokih, dogovorjenih z društvenim odborom.
Društveniki vseli vrst so društvu dobrodošli in vsak, tudi najmanjši radodarni donesek se hvaležno vsprejme in javno pobota.
Kdor noče, da bi prišlo njegovo ime v javnost, naj zapiše to zadej na položni list ali naj rabi katero izmišljeno ime. Zadej na položnico zapiše se lahko katero koli sporočilo proti temu, da se prilepi poštna znanka za 2 nvč.
Kdor čuti v sebi zmožnost za nabiranje dru-štvenikov ter sprejemanje udnin in prostovoljnih doneskov (§ 9. druš. pravil), naprošen je, naj se oglasi pri odboru, da ga vsprejme kakor poverjenika, ia naj pridno opravlja svoj posel o vsaki priliki.
Vsaka vas naj bi imela vsaj jednega poverjenika; a lahko jih ima tudi več. Kdor je sposoben za.to, naj ne odteguje svojih močij rodoljubnemu delu.
Do sedaj so bili oglašeni pri osnov, odbir.: Alfred grof Corouini, drž. posl. s prispevkom 1000 gl. Dr. Anton Gregorčič, drž posl. . 1000 „ Dr. Henrik Turna, dež. odbornik „ 500 f Goriška tiskarna And. Gabršček , 200 a Ivan Berbuč, deželni poslanec , 100 ,
100 (L 100 „ 100 . 100 .
Blaži j Grča, deielni poslanec . Franc Leban, posestnik Dr. Aleksij Rojic, dež. poslanec . Fran Vodopivec, cea. svetnik
V Gorici, 7. avgusta 1897.
Za druitvo .Šolski dom* : Dr. A. Gregorčič, načelnik osn. odboru.*
A Ali naj dostavimo kaj temu pozivu ? Menda, da ne treba. Stvar govori sama dovolj glasno. Kdor je slovenski rodoljub, kdor res želi, da se Slovenstvo na Primorskem povspne na svojo častno stopinjo: ta slušaj glas in klic slovenskih voditeljev na Goriškem! Se v$: vsak po svoji moči.
Štrsjki. V sredo po noči so se zbrali postrež-niki v kavarnah. Posvetovali so se o tem, kako bi si priboljšali stanje. Sklenili so, da pošljejo gospodarjem spomenico. V tej spomenici so se posebno uprli dosedanjemu načinu zapisavsnja in ra-čunjenjs. — V Četrtek po noči pa so se zbrali natakarji z istim namenom. Tudi oni hočejo odpraviti dosedanji način računjenja in sahtevajo, da se vseskozi uvedejo znamke. Slednjič sahtevajo, da se odpravijo natakarice in da ae osnuje poseben urad za nameščanje natakarjev.
Razprava radi dogodkov pod Škednjem. Po
prečitanju zatožbe pričelo se je zasliševanje obtožencev. Isti taje večinoma sleherno krivdo, ali pa priznavajo le, da so ta pa tam vrgli po koji kamen proti Italijanom. Še to pa da so atorili, ker so bili izzivani. Priča Josip Rheinhold, kontrolor stavbena družbe kranjske, je izjavil, da je 2e dolgo tlelo med domačini in italijanskimi delavci. To pa radi skedenjskih žensk (!!1). On je čul, da je Italijan Zoffuli dal znamenje, predno je vžgal mino; in ko so ga Slovenci napadli, prihiteli so mu Italijani na pomoč z lopatami. Priča Rebec pa ni itd nikakega znamenja. Vidsl pa je, kako so Italijani metali kamenje na Slovence. En kamen je zadel tudi njega.
Iz Sv. Krlia nam pišejo: V nedeljo dne 15. t. m. je prinesel .Piccolo" notico iz Sv. Križa pri Trstu, v kateri je bilo rečeno, da je poštni nabiralnik sdaj v rokah ptujca, ki še čitati ne zna. To je gola laž. Jaz sem se poprej, ko sem te vrstice spisal, sam prepričal, da dotičnik zna čitati in pisati ; samo to jih peče, ker malo diši — po slovensko. Zakaj se pa tisti gospod od .Piccola" ni oglasil poprej, ko je bilo tako urejeno, da je lahko vsakdo čital naše listnice m Časnike? Pisma so nosili mali otroci okoli po vasi, in niti ene znamke nisi mogel dobiti. To je bilo vse prav, kaj ne ? I Tišti gospod, ki je pisal v ,Piccoio»} y?ane na znanje, da je pisal golo laž, mi pa mu odgovarjamo z resnico.
Iz Tolmina nam pišejo: Zanašaje se na poznano Vašo pravičnost, prosimo Vas, da resnici na ljubo blagovolite sprejeti v cenjeno .Edinost" ta-le dopis:
Glede na dopis iz Tolmina v cenjeni .Edinosti11, v katerem se navaja, da je g. H. p. Z. razžalil gosp. učitelje in da se bode postopalo sodni jski proti njemu, blagovoli naj se vsprejeti sledeče pojasnilo :
Gospod učitelj V. V., prvi prijatelj g. H. pl. Z., posetil je nekega dne poslednjega se svojo soprogo. Sprejeta sta bila povsem prijazno, s prijateljskim veseljem. Med drugim prijateljskim pogovorom nanesel je pogovor tudi na neki naslov, ki bi pristojal vodstvu ljudskih šol. Prvi je zagovarjal naslov, drugi pa ne. O tem pričkanji med dvema prijateljema v zasebnem stanovanju, v prisotnosti edino le soprog omenjenih dveh gospodov, ki ste bile tudi prijateljici v pravem pomenu besede, padla je morda v razburjenosti in prijateljski zaupnosti nehote kaka žaljiva beseda, kakor je omenjeno v dopisu. Kako je priSla ta zadeva na uho veleslav-nemu učiteljskemu društvu in kako; da se čutijo javno razžaljeni vsi društveniki omenjenega društva, je povsem nerazumljivo.
Ali je res svet prišel že tako daleč, da mora prijatelj nasproti prijatelju dajati vsako besedo na tehtnico, predno jo izpregovori ? 1 — Slab znak napredka. — Povsem na mestu bi bila tukaj stara slovenska napitnica:
Teh sterih prijateljev na sveto več ni, Da bi jim kaj zaupali mi, Veliko se jih kaže, veliko se jih laže, De — kdor jim verjame gorj6 111 Mi pa ostanemo i. t. d.
Bodi se omenjeno, da se je g. učitelj V. V. večkrat izrazil proti g. H. p. Z., ki je pomožni uradnik na c. kr. okrajnem Šolskem svetu : „ti si le ms- I lina, ti si le uradniško kol6". Kaj bi bilo, ko bi se o takih prilikah g. H. p. Z. spozabil nasproti prijatelja in ga ovadil pri kolegih, ki so bili s takimi naslovi indirektno a javno razžaljeni, kakor n. pr. sedaj v tem slučaju vsi gospodje učitelji in učiteljsko društvo.
No, v tem slučaju zagovarjati bi se moral g. učitelj V. V. radi prestopka po § 491 kazen. zak. Iz prijateljstva pa ni storil tega g. H. pl. Z., zato je sedaj dobil prijateljsko plačilo.
Slavnemu učiteljskemu društvu naj zadostuje to v presodek, v koliko je umestno postopanje proti g. H. pl. Z.	Pomožni uradniki.
Na celjsko slavnost so bile odposlane nastopne brzojavke iz Trsta:
Trst: Radujoči se iz globine duše na Vaši današnji slavnosti, kličemo Vam v imenn delavstva: „Po vstrajnem delu do zmage la — Tržaško podporno in bralno društvo. Andrej Kalan.
Trst: Vaše uzorno požrtvovalno delovanje slavi danes sijajne vspehe, koji doneso slovenskemu narodn zelene Štajerske gotovo boljšo bodočnost. Presrčne čestitke in pozdrave slovenskih delavcev na obalih sinje Adrije pošilja: — Mandid.
Trst: K današnji slavnosti krepek .Živio!" Vrlo naprej I — Posojilnica.
Trst: Duševno in gmotno oboroženi pridobite našemu narodu čvrsto postojanko, kojo dušmanini neopravičeno smatrajo svojo. Odločno in nenstra-ieno naprej, kliče Vam politično društvo „Edinost". — Mandič.
Trst: V duhu z Vami, Vas pozdravljamo od naše sinje Adrije. Slovenska ljubezen objemaj nas vsikdar vsel — Svetko Martelanc, Hinko Marte-lanc, CotiČ, Pretnar, Pertot, Lah.
Trst: Tržaški Sokol kliče bratskim društvom in vsem zbranim Slovanom gromoviti: „Na zdarl" Naprej do zmage I
Trst: Zakasnjeno pridružuje se Vaši slavnosti, kličemo Vam presrčni .Na zdar 1" in .Naprejt" Bodočnost je naša ! Znak je zmage jugoslavne prihod v nemški grad. Zaščit je bratsko slavje, kjer motil se je ptujstvom brat. — Martelanc Svetko, Kocmur Ivan, Martelanc Anton, Martelanc Miroslav, Pertot Ferdo, Živic Kristijan, Martelanc Iv., Ražem.
Svetovna razstava v Parizu 1900. Od visokega c. k. namestništva v Trstu smo prejeli in objavljamo:
Leta tisočdevetstotega se napravi v Parizu mednarodna razstava umetnin in proizvodov pri-rodninskih plodin, obrtnosti in industrij.
Francoska si je postavila nalogo v svoji stolici zbrati v živi sliki vse kulturne pridobitve zdanjega časa, potekajoči dobi postaviti spomenik ter bližajočemu se novemu veku položiti temelj. Da se doseže ta visoki smoter, za to so nam porok fitiri prekrasne razstave, ki so doslej ob Sčni na teh, v svojem svojstvu za napravo svetovnih razstav klasičnih tleh, vzbujale občudovanje naših vrstnikov. Toda apoteoza devetnajstega veka, na katero se pripravljajo vsi narodi, ne otemni samo s svojo krasoto in sijajnostjo, ampak tudi s svojimi resnimi smotri, s svojo stvarno osnovo, vse poprejšnje naprave taksne vrste.
Avstrijska vlada se ni odtegnila uvaževanju, da je udeiežba na tej razstavi representativna dolžnost zajedno pa tudi važna narodnogospodarska korist, k«r dajo priliko da se okrepe obstoječe, a tudi osnujejo nove prometne zveze. Zato se je na j podstavi Najtišega odločila vsprejelo povabilo francoske republike za uradno udeležbo ter s posebnim j zakonom omogočila razsežnain jednotna organizacija j te udeležbe. Da se pa moremo dostojno veljavi, ki i jo sme Avstrija zahtevati zase kakor gospodarska j in umetnostna velesila, pokazati v Parizu, treba je napeti vse moči.	|
Vsi, ki su v to poklicani s svojim delovanjem, j se zatorej pozivajo, da posvete v ta namen svoje najboljše moći, da skuhajo obseči najvišo stopnjo • možne popolnosti. Ta poziv se obrača do vsakega ! v tej razsežni državi: do izkušenih in pravih nastavnikov, katerim razsežnost njih obratov dopušča i in veleva večje stroške, kakor tudi do gospodarsko j šibkejših, toda po svoji zmožnosti za uspelie napo* j sobljenih producentov. Da se tem po možnosti ■ olajšajo žrtve njih udeležhe, — da se jim pomore tam, kjer bi ne zadoščala sredstva za primerno
razstavo objektov, za njih pošiljatev ali zavarovalnino — to bode moral biti resen prizadevek merodajnih faktorjev. Nadejati se je, da bode širnim patrijotičnim krogom ležeče na tem, da bodo kar najkrepkeje pospeševal ta prizadevek.
Ta poziv ame pričakovati [tem krepkejšega odziva, ker že zdaj važne udeležne skupine odločno izjavljajo, da se hočejo udeležiti razstave.
Razstava ni osnovana na teritorijalni podstavi, ampak je razdeljena v posamezne strokovne skupine : temu pa je nasledek, da se bode vsak razstavljeni predmet presojal in primerjal s tekmujočimi izdelki drugih držav. Ta uredba pa zategadelj obseza tudi opomin, da mora vsak posamezni objekt po svoji kakovosti in po svojem okusu, po svoji pripravnosti in eeni biti tak, da častno prebije to primerjanje.
Resnično stroga samokritika bode torej najboljši kažipot za izbor tega, kar se ima in mora leta 1900 razgrniti pred »čmi: dovzetnega in kupovanja zmožnega občinstva iz vseh delov sveta, in podvreči sodbi presojevalcev sestavljenih iz najumnejših veljakov vsake stroke.
V vsaki posamezni skupini bo tudi retrospektivni oddelek kazal razvoj posebne stroke v potekajočem stoletju.
Z izrefinim namenom, da se vrata razstavnih palač odpr6 najširšim plastčm producentov, dAje Francoska njih prostor brez vsakega povračila na razpolaganje — ravnotako gonilne sile ki so potrebne za obrat kazan i h aparatov, kazanih v njih delovanja.
Tem višim zahtevam bodo mogli razstavljavci zadoščati gledč primerne instalacije svojih predmetov. V mnogih slučajih se bode sicer priporočalo in-dividoalne proizvode zbrati v kolektivne skupine ne samo v interesu varčnejše uporaba prostora in sredstev, ki so na razpolaganje, ampak tudi zaradi boljšega pregleda.
C. k. generalni komisarjat, ki je svoje delovanje že pričel v poslopju c. kr. trgovinskega ministerstva na Dunaju, kakor tudi ostali organi, katerim je izročeno pripraviti in izvršiti udeležbo Avstrije na Pariški razstavi, bodo kar najradovolj-neje udeležencem na razpolaganje z besedo in dejanjem.
Pa tudi druga državna oblastva, kakor tudi trgovinske in obrtne zbornice bodo kar najpazljiveje pospeševale v okviru svoje pristojnosti ta predmet.
Da se pravočasno in uspešno zmagajo vsa pripravna dela in z ozirom na dispozicije drugih držav je vendar — v kolikor posebni pravilniki za posamezne stroke ne dopuščajo izjem — potrebno, da se zglasila avstrijskih razstavljavcev predlože do konca tega leta.
Na Dunaju, meseca julija 1897.
Predsednik o. k. oaredne komisije trgov, minister t 61 a u z s. r.
Nemška srditost na Štirskem. Iz nemških listov posnemamo sledeči dogodek: Iz Gradca javljajo: .Fremdenblattu" nastopni slučaj: Mej letošnjo procesijo sv. Resnega Telesa razobesil je umirovljeni vojaški duhovnik g. Ivan Vraz na svoji hiši slovensko trobojnico. Radgonski župan pa je dal zastavo zopet sneti po dveh redarjih. Ker se je duhovnik proti vil temu činu, prišlo je med njim in redarjema do spora. Duhovnik da je kričal: .Jaz protentujem v imenu Nj. Veličanstva cesarja l" in je sunil baje jednega redarja v prsa. Duhovnik je bil tožen. Ko pa je na razpravi dne 16. t. m. hotel govoriti slovenski, ga je sodnik ojstro zavrnil z besedami: .Tu se uraduje nemški!' Duhovnik je bil obsojen na 14 dni zapora radi javnega nasilstva. Zakaj smo prijavili to notico? No, ne radi t. ga, ker bi bilo to nekaj tako čudnega, da se proti Sloveucu z nasprotne strani tako postopa, saj se dogaja vsak trenotek vse kaj hujega. Toda nas je osupnilo, da se je ves ta dogodek izzval ravno ob tej priliki, o priliki rojstnega dne našega presvetlega cesarja. Hinavstvo izvestnih avstrijskih .patrijotov" nam je predobro znano, da bi si ne bili že napravili davno svoje sodbe o njih. Ker hočejo stresti vsako sumnjo od sebe, zvračajo prav pridno vse blato na nas. Ali stvar še s tem ni zaključena. Povdarjati je treba, da je poročilo v nemških listih prišlo iz nemškega Gradca, torej ii mesta, kjer se kuha največje sovraštvo zoper Slovence. Težko je torej uganiti, koliko je v tem poročilu — resnice?! Štajersko-nemški lažnjivci so že na glasu
zaradi svojih gnjusnih jezikov, vse nemško novinstvo pa tndi ni prijazno Slovencem in zaključek je ta, da so se vsi hoteli spraviti na slovenskega duhovnika in oglodati njegovo Čast do kosti. Kaj pa je zagrešii slovenski duhovnik v slovenski Radgoni (Kajti, da je Radgona na slovenskih tleh, tega ne bode tajil ni nje morebitni nemški župan in ne morebitni tamošnji nemški sodnik.) ■ tem, da je razobesil na svoji hiši slovenske barve, torej barve svoje narodnosti?! Da je radgonski župan hotel posiliti ae svojo voljo in se svojim političnim mišljenjem slovenskega Soavstrij-ca, je to v nečast le njemu in vsej nemški stvari. Ravnal pa je po znani taktiki naših političnih nasprotnikov in ta je : najpreje nas brutalno zavirajo v pojavljanju naše v Avstriji zakonito dovoljene narodnosti; ko pa se mi temu protivimo in se morda kaj spozabimo v opravičenem srdu, spravijo pa nas pred sodišče in mažejo našo čast pred svetom, da potem zamorejo kričati o nas.
Čudno pa je, da je sodnik zavrnil duhovnika z besedami: .da se pri tamošnjem sodišču n r a d u j e nemški." Ali ne ve, da zahteva zakon, da uradnik mora občevati s& stranko v njenem jeziku, ako ta to zahtevaP
Iz tega poročila se pač vidi, kake razmere vladajo tndi na Štajerskem, kjer nemški župani .paše" kar samovlastno nastopajo, kakor — hočejo 1 Skrajni, skrajni čas bi bil, da tudi štajerski Slovenci energično nastopijo proti tej germanofll-ski kliki 1
Pravo junaitvo I No, reklo bi se tudi lahko: madjarsko sovražtvo. Iz Ogerskega imamo jako prijetno poročilo o madjarskem sovražtvu, ki je v tem slučaju nekako podobno italijanskemu junaštvo. Stvar je bila taka - le :
V nekem okraju na Ogerskem so bile minoli teden vojaške vaje, na katerih so se vežbali hon-vedovci skupno z infanteristi. Na teh vajah so pa h krati začeli streljati honvedovci na vojake vse-nkupne vojske iz nabasatiih pušk in so ranili več mož, nekatere celč težko.
Preiskava da je sicer dokazala, da se ta napad od strani honvedovcev ni zgodil iz hudobije, pač pa iz jeze. Honvedovci se jezijo, da se jih smatra vedno za manjvredne vojake, zato so hoteli pokazati, da so tndi junaki, da tudi znajo streljati.
To je zaies pravo junaštvo, sprožiti petelina na puški, namerjeni na mehko človeško truplo 1 Tako juuašUo se unjd« pri vsakem desautunem paglavcu! Sicer pa je težko verjetno, da bi tema činu temeljili osebni motivi, marveč iskati bode vzroka nekje drugje l
Nedavno smo govorili o Ungariji - irredenti, podobni irredentama italijanski in germanski. A kdo more tajiti možnost, da je iz pušk teh honved-skih vojakov, ki so, kakor znano, sami puro - mad-jari, pokala ta ogerska irredenta ? Pojav te irre-dente je bil tudi dogodek od nedavno, ko so potrgali avstrijsko zastavo z hiše, v kateri je slučajno bival — avstrijski general. Dotičnih junakov pa še do danes niso mogli zaslediti, da si so jih nekaj pozaprli.
No, mi Slovani nočemo poznati tacega junaštva, ker naše junaštvo je vse drugačno. Pokaže se lahko sleherni hip pred lice Avstrije in vsega sveta.
Zopst italijanski delavci. V nekem trgu imenovanem Grods - Flonau, na Štajerskem, stepli do se italijanski de!avc; - opekarji z domačim ljudstvom. Sipali so kamenje drug na drnzega in še le žendar-merija j j naredila konec poboju. Ako pase vpraša po vzrokih tega pretepa ? Tedaj bi jih najbrže našli Italijani — na nasprotni strani, ker je vsemu svetu znana istina, da so polentarji .miroljubivi ljudje, ki nikomur nič nočejo, puščajo last druzega lepo pri miru in se sploh vedejo, kakor uzorni členi človeške družbe" ! Je že šment, da proti .uzorom" vendar- le nastopa ves ta pokvarjeni ■vet! —
Mesto zgorelo. Iz Varšave se poroča: Dne 16. t. m. po noči besnel je v mestu Ostrov strašen požar. Več ko 400 hiš je upepeljenih, 4000 ljudij je brez strehe. Dva možka in dve ženski so zgoreli. Veliko otrok se pogreša. Škoda je neizmerna. Zažgali so zločinci na več krajih mesta najedenkrat.
Iz iale resnica. Predvčerajšnjem je šel po I Boljše bi bilo, da bi jo dobili še-le Črez pet let, »lici Tiziano zidar Martin Stebel. Srečal je nekoga, I a da bi bila potem zares dobra, nego da imamo
ki je nosil mrtvaško krsto. Stebel se je zadel ob | že sedaj tvoje skrpucalo, katerega nihče ne mere
nosilca, vskliknivši: .Pojdi no, prineseš mi smolo s tisto rečjo*. A oni drugi ga je zavrnil: „Prej ali slej pride Trsta tudi na te !u A Stebel: „Kolikor mogoče kasneje I* — In šel je dalje. Malo korakov potem je pritisnil Stebel roki na prsi, iz ust se mu je ulita kri, zgrudil se je na tla — v nezavesti. Predno so dospeli žnjim v bolnico, bil je že — mrtev! 1 Bog se mu usmili za dušo!
Darilo predsednika Faure-a. Mej mnogovrstnimi darili, katere jemlje seboj predsednik francoske republike v Rusijo, s« najbolj odlikuje darilo namenjeno na gomilo cara Aleksandra III. To darilo je oljkova vejica, izpeljana iz čistega zlata Delo je po naravi izvršeno in tako fino, da se pozna vsaka žilica na perescih. Okoli vejice se fantastično ovija trak — tudi lz zlata — na koncu katerega sti pritrjeni dve kolajni; na jedni je zarezan dan smrti carjeve, na drugi dan poseta Faure-ovega v Rusiji. Vejica leži v krasnem omar-cu iz črnega lesa, oblečena z belim žametom.
Groženja Angiolittijeva. Morilec španjskega ministerskega predsednika se je pred sodiščem vedel jako drzno in samovlastno. Čutil se je sodnika pred sodnikom. Ko mu je dokazal preiskovalni sodnik, da z umoritvijo jednega človeka anarhisti ne umore zajedno vlade, je Angiolitti odgovoril žaljen in nervozno: .Vi si to mislite I To je res, ako bi bil ta umor poslednji, toda doživeli jih bodete še več! Prvi je sedaj na vrsti Feliks F a u r e; njega doleti tista uaods, katera je doletela Carnota!" Soduik je menil, da mora biti po takem razširjena zarota po vsej Evropi, kar pa je zanikaval morilec in ae branil dajati še dalja pojasnila o anarhističnem gibanju.
Dr. Newald, nekdanji dunajski župan, je dne 17. t. m. na Dunaju umrl. Pokojnik je dosegel 72. leto svoje starosti. Newald je bil v dunajskem občinskem sovetu od leta 1860. do 1882. Leta 1878. je bil izvoljen županom cesarsko stolice, k po požaru v Ringtheatru je bil prisiljen odstopiti. Tedanji namestnik ga je dolžil jednega dela odgovornosti na veliki nesreči iu dr. Newald je bil zapleten v pravdo kakor zatoženec. No, državni pravilnik je umaknil svojo obtožbo proti Newaldu in poslednji je bil oproščen.
rabiti. — Tako bi govorili pisatelju pošteni kritiki ; njega osebni prijatelji, preobčutljivi in „taktni" ljudje pa bi mu morda hvalili delo v obraz, a mislili bi si z nami isto: da je delo za nič.
—	Obsojali pa bi nepridiprav pisatelja tudi radi tega, ker je pri naših skromnih razmerah s svojim delom zaprl pot vsaj za deset let novi in dobri zgodovini. Nihče bi ne hotel zalagati pri nas v istem času sličnih ali celo jednakih del, saj bi skoraj nihče novega dela ne hotel kupiti. Slaba slovstvena zgodovina bi nam torej napravila dvojno škodo!
Menim torej, da nisem osamljen, če trdim: pri naših razmerah bodi znanstvena kritika posebno stroga in ostra I Pri nas naj se — z ozirom na pičlo Itevilo odjemalcev in na gmotno stanje Slovencev 1 — produrica malo znanstvenega, a to bodi dobro, sicer pa ne bodi 1 Rodoljubnih ali cel6 stanovskih in Še drugačnih ozirov ne poznaj več naša kritika I
Te misli so mi prišle v glavo, ko sem čital spis velecenjenega g. dr. K. G laserja .Naša polemika". Mož se postavlja — kakor menim jaz
—	na do cela napačno stališče, in gorje našemu znastvn, ako bodo zahtevali vsi slovenski znanstveniki takih obzirov, kakoršne zahteva g. dr. GHaser od svojih kritikov, špecijelno pa še od g. Fr. Vi d i c a 11
Ako sprejmemo g. dr. Glaserja načelo, potem bomo i poslej vedno zadovoljno hvalili nič* vredne kompilacije in pokradena ali za Slovence prirejena znašila, kakoršnih ima naša znanstvena literatura neštevilo.
Protestujem torej v znamenju napredka slovenske znanstvene literature, ter v znamenju poštene in objektivne kritike, da bi se sprejela g. Glaserjeva načela za navod našim recensorjem!
Izrečno dostavljam, da si ne usojam kriti-kovati Glaserjeve slovenske slovstvene zgodovine. Tega pač več ni treba, in javnega menenja o tem ' znamenitem delu ne izpremeni niti kaka nova ■ ocena dr. Greg. K r e k a ali dr. K. Š t r e k 1 j a, ' za katerih dveh kritiko se gosp. pisatelj — toli ! čudno ! — poganja. Vseučiliščni profesor in dvorni !
svetnik, prvi slovanski slavist in veliki učenjak, j
Papirnati Jintvsrni" dobri vremenski proroki.	\ dr. Vatroslav Jagič, — pokojni vseučiliščni do- ( V Ameriki bočejo vporabiti papirnate zmaje, ka- j cent in najboljši, najslavnejši učenec Jagidev, dr. '
koršue imajo otroci za igračo, za določenje vetrov	i Vatr. Oblak, — v nčenjaških krogih avstrijske
v visokem ozračju. Kakor poroča patentni urad I.	j prestolice veleugledni slovenski vseučiliščni docent j
Fischer na Dunaju, so doznali učenjaki v Washing-	j dr. Matija Murko so nam dovolj velike in ob- I
tonu, da se vetrovi spreminjajo v visočini 1500-	i jektivne avtoritete. (Ali meni morda g. dr. Karol
2000 metrov celih 12-16 ur prej, nego na zemlji,	i Glaser, da — recimo — pohvalna oceDa dr. Kreka '
Iz tega je sklepati na vremenske spremembe na	| ovrže veljavo nemile kritike Jagidevo ali Obla- *
zemlji dosti zgodaj, ako se b.idoepuščali taki pap.	kove? Meni se zdi, da bi bilo prav narobe: ;
zmaji v te visočine. Poskusi v Ameriki so se posrečili	! dvomil bi. vsakdo o objektivnosti ocene, ki bi bila ;
izborno h Amerikanci so našli v papirnatem »lin-	j v protislovju z Jagidem, Oblakom ali z Murkom! j
tvernn", ki je pa seveda malo drugače izdelan, nego pa oni naših paglavčkov, — pravcate vremenske prorok0.
„Naše polemike".
; Menim torej, da je Glaserjev eksperiment za nje-1 gov pisateljski renomć jako opasen! 1)
Toda to omenjam — kakor nestrokovnjak j ■ — le mimogredć. Pral bi sicer itak le zamorca l j Dovoljujem pa si vendar še par opazk o na- < j ših polemikah sploh. V te se je zanesel ton, ki ! ; ni v čast gospodom. Tu n. pr. bi ocenil nekdo
(Nekaj ponižnih opazk tihega opazovalca.)
(Dalje.)
Vzemimo samo jeden vzgled! Treba nam	(	roman kake pisateljice. Kaj se zgodi P Dvigne se
svetovne olov&tveue zgodovine. Tu se — recimo	f	kakor razkačen lev njen brat, temperamenten od-
— loti tega važnega in težkega dela človek, ki	j	vetnik, naziva kritiko — osebeu napad ter se
ima sicer najboljšo voljo, ki je izvrsten rodoljub,	ž	— polu nedoslednosti — zaletava sam v p r i-
nedose^en učitelj, idejni poštenega moža, a človek,	t	v a t n o s t i iu intimnosti namišljenega
ki nima niti dovelj pomočnih sredstev, niti pra-	'	kritika. V zabelo pa našteva še vse biografske
vega pojma o namenu take zgodovine, ki piše	\	date iz ž vljenja svoje sestre, ter nagaja vse spise
slabo slovenščino ter ima ntrašno dolgočasen sta-	1	in romane, katere je rodilo njeno pero. — Ali ni
rokupiteu iu okoren slog. Ta vrli rodoljub, a slabi	taka polemika čudna? Kaj uas briga v polemiki
Čestitim našim gg. naročnikom!
Ker velika se večina častitih gg. naročnikov I« ni odzvala nali prošnji, da dopošljsjo naročnino zA tekoče Četrtletje, prosimo ponovno, da store, ker drugače bodemo prisiljeni ustaviti list.
UpravnUtvo „Edinosti*'.
Najnovejše vesti*
Trst 20. Razprava o nemirih pod Skednjem se je pretrgala ob 1. uri popoludue, zasliševale so se priče.
M" Za slabotne
boleha ve vsled pomunj kanja krvi na živcih, blode in sla-slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka j«
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica velja 1 gld., pet polliterakih steklenic 4 gld. 50 kr.
Trgovinske brnojavke In v 3 Si ti.
Sadliapeitd. I^anir« jes-jn 11.97 11 99 Pšenica »a spomlad ls£8 11 63 do 11.70 Oves »a j.sen 6,14 6.16. — Kž 2» jesen 8.79 881 Koruza m september 13»?. 6.10' 511 Pfconic.a nova od 78 kil. f. 13 70 -12.75 od 79 kilo 1280 1285 fl-i 80 kil f. 12.85—1290 , o,i »1. . 1290 12'95, •■( 82 I It. i*r. 13 - 13 10. :. 6 80 10,— proso 6 20 6 40
Pšenica: iviirne ponudbe, živahno povpraševanje., Prodaja 20000 mt. st. Oves in rž 5 nvč. ceneje Vreme : lepo.
N(.r:i' ».Idin. Rivn'«ir ror. 11.45 llo —. No*!
po f. 11.66. Za notranji trgovini s Centrifugal f 35'/« 3V»* Conoasse f. 361/,, Ćetvo-ni f. 37'/,, v glavah f. 36'/,— 37 — Havra. K»v» rtnnto« ji"«" ivvurft/n 7» avgust 42.76 tti december 43.85
3a»gf>od »vijuge ?k september 35.50, ■a december 36 25 samare 37.—. za maj 37.50. mirno.
fiftesa.	20 Mv^ultalB97.
Drfavnl dolg v rnpirjn „ „ v srebru
Avatrijakđ. renfA v zlat«
y,	y	v fc-touftb
Kreditne akcije ...
London 10 Le.. . . Napoleo-ii ..... 20 mark . .
100" Itnli. '.'•-
včeraj 102-30 102-35 123 90 101 66 »66 25 119 80'/, «.52 11.75 15.25
danes 102.25 102.30 124.05 101.60 366.25 119 75 9.52'/ 11.75 45.15
Kotarski kandidat
z štiriletno prakso, vešč slovenskemu, nemškemu in italijanskemu jeziku v govoru in pisavi, želi spremeniti dosedanjo svojo elužbo. Mogel bi nastopiti takoj na Primorskem ali Kranjskem. Ponudbe naj se blagovole doposlati upravniStvu tega lista.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani raznaSalec lista „Edinost* ki ie zajedno URAR priporoča s«e toplo p. n. ob* činstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i de r i k C o 1 j a, vratar hiše št. 8 via Solitario
ZELEZNIŠKI VOZNI RED
Dri«vn« ielesnloa. (Postaja pri sv. Andrejo)
Od dud 1. maja 1897.
ODHOD:
v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljafc, v Herpelje, Rovinj, Pulj, v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj, v brzo vlak v Pulj Divačo, Beljak na Dunaj vlak ob praznikih
pisatelj — recimo — nam napiše zgodovino in nekdo se prenagli, mu jo odkupi ter založi. Slovenci, željni imeti obširuo svetovno slovstveno zgodovino, se nanjo naročć ter jo drago plačajo. Tu pa se še-le pokaže, da je zgodovina skoraj nerabna. Ali bomo navzlic temu hvalili delo ? Ali je bodiO hvalili samo radi tega, ker je slovensko, ker je prvo s.oje vrate, ker nimamo boljšega ? — Ne, nikdar ne! Doba ta je minula. Dandan»3 bomo grajali pisatelja, ako pmo od-
pisateljeva biografija in naslovi njenih del ?! — K«i dokaže polemik s teu>, d«, napada osebo j in dela nasprotnika ? Nič, prav nič, nego smeši j le „uašu polemiko*.
In zopet drug vzgled. Znanstvenik, naravo- j sloveč mora slišati nekaj nemilih ocen. Hoj, raz- , žaljen plani po konci, kaže svoje sive lase, svoja visoka leta, dokazuje, du jo bolan, pa joka nad „nehvaležnostjo" sveta. A še ni dovelj. Polemiko porabi, da pove, kje je bil rojen, kod je študiral, ;
---------------- Q - j — r-------ji --------,»	•
kritosrčui in značajni kritiki, pa dejali mu bomo :	1 kaj je vse doživel, koliko funtov papirja je že
Brate, vri rodoljub si, a pero pusti v miru ! Kdo	j popisal :n kaj jo včasih vse---nameravaL.
te je silil pisati delo, kateremu, žal, nisi kos?	! Mimogrede omeni tudi, da je bil njega dni teno-
Pustil bi, da se ga loti kdo drugi, zmožnejši od	' rist, da zna piskati na piščalko, itd. itd.
tebe! Prav nič se ni mudilo pisati zgodovino.	'	(Pride še.)
6.30 predp. 8.30 „ 4 40 popol. 7.30 „
Lokalni 2.15 popol. v Divačo
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 * iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H"TT>elj, Ljubijaie, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja,
Lokalni vlak ob praznikih: 8.85 popol iz. Divače. (Juina ieleanioa (Postaja južno žoleiuice.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
7.45 predp. bnovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— , omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s 1'ešto in Za 'rebo'U 12.50 popol. omnibus v Koriuin. 4.40 „ omnlbns v Nabrožino, Videm, Rim. 6.25 „ postni vlak na Dunaj, zveza z Rfko. 8.05 „ brzovlak n.i Dunaj, zveza & Fcšto, Reko 8-05 „ brzovlak v Kormin. 8.45 „ mešani vkle ^ Nabrežino, Videm, Rim. 10,— „ mešani vlak do Miirzzuschlaga.
Lokalna vlaka ob praznikih. 2.— n v Gorico, Kormin, červinjan. 4.25 „ v NuLi-ežino.
Tedenski vlak: 7.50 popol. (sredaj ekspres v Ostende.
DOHOD:
6.55	prodp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaku, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrekne. 8.35 „ brzovlak iz Kormina,
9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.25 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko, 10.37 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.20 „ omnibns u Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol, poštni vlak z Dunaja. 7.45 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidmn, Nabrežino; —
8.56	„ brzovlak z Danaja zveza z Reko.
Lokalna vlaka ob praznikih. 10.50 popol. z Nabrežino. 11.25 „ iz Kar mina,Gorice. Červinjan.
Tedenski vlak. 9.— predp. (sreda) ekspres iz Ostende.
Lastnik konsorcii lista ,Edinostr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.