Uto XLIII - št. 91 - CENA 8 din
Kranj, petek, 23. novembra 1990
a^nirano
CEKIN
■mm>-
Stavka brez upa zmage
H koncu gre drugi teden stavke v Iskrinem Razvojno-tehno-loškem centru, rešitve pa ni videti. Denarja za plače, ki jih niso dobili že dva meseca (regresa, povračil za prevoze na delo in drugega pa že pol leta) in ki jih terjajo od ostalih podjetij na Iskrinem dvorišču, še vedno ni.
str. 10
SNOVANJA
Marko Pogačnik: ČLOVEK MED
ZEMUO IN NEBESI
Naško Križnar:    OHO, KI OSVOBAJA
Goreti®
$00
Predsednik Kučan med slovenskimi teritorialci - V torek je bila v Centru za obrambno usposabljanje v "oljčah slovesnost ob 22. obletnici ustanovitve Teritorialne obrambe v Sloveniji. Srečanja se je udeležil tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki je teritorialcem, katerih vrhovni Poveljnik je, govoril o razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji ter o plebiscitu. Več na 2. strani. J. K., slika G. Sinik
Dr. Dimitrij Rupel se je vrnil iz Pariza
Zadnjič v taki delegaciji
Referat predsednika predsedstva dr. Borisava Jovića na pariški konferenci 0 varnosti in sodelovanju v Evropi je bil ena sama hvala, mi pa mislimo, da se ne sme lagati ne doma, ne na tujem.
Brnik, 22. novembra - Tako je Pted drugim dejal slovenski zu-n a n j i minister dr. Dimitrij Rupel nH časnikarski konferenci po vr-n'tvi s Pariza, kjer je bil v uradni Jugoslovanski delegaciji pod vodnom dr. Borisava Jovića. V Pa-rjzu je bilo tudi nekaj ekspertov s slovenskega zunanjega ministrova in minister za informiranje ^>ne Stanič. Dr. Rupel je povedi, da je vesel, da je doma, saj je Jfflo v Parizu naporno. Naša misi-J;* ni bila zaman, delovali pa smo sMadno z navodili predsedstva ^'Publike, opravili dvojno nalogo k°t člani naše delegacije in glas-^'ki slovenskih pogledov na Slovenijo in Jugoslavijo, kar svet še Pomalo pozna, bili pa smo tudi v Pariški pisarni sveta Evrope, je Povedal. Naše sodelovanje v dele-Suciji se je zreduciralo na golo Navzočnost in če ne bi bili sami P°djetni. nihče ne bi vedel, da srtio navzoči. Aparat delegacije je
Ml
nejevoljen zaradi naše prisot-
n°sti, naši sliki so bili. tudi fi/i
čno omejevani. Plačujemo drag zunanjepolitični sistem, ki deluje zoper nas. Jovič je bral govor v čisti srbščini (kanadski predsednik ga je v francoščini in angleščini) in dal vedeti, da je usoda Jugoslavije v rokah ozkega kroga ljudi, da je SFRJ last posameznikov. Nobenega posvetovanja ni bilo, slovenske (in tudi hrvaške) pripombe na Jovičev govor (dalo jih je predsedstvo republike) niso bile upoštevane, negativno je bilo stališče do naše tiskovne konference in delitve našega gradiva, kar smo potem storili sami, sta dejala dr. Rupel in minister Stanič. Naše pripombe na govor so bile menda nepomembne. Jugoslavija je bila med tistimi, ki so nasprotovali udeležbi baltskih držav in tu so tudi drugi opazili navezo med Jovičem in Gorbačo-vom. Skratka, je dejal Rvipel. v taki delegaciji smo sodelovali zadnjič. Pa še to. Fotografije prihoda slovenske delegacije na letališče tokrat ni zato. ker fotore-
porterjem (ekipa TV je bila izjema) kljub predhodni prijavi ni bil dovoljen vstop na letališko ploščad. Fotoreporter)i bodo zato poslali ministroma za notranje zadeve in informiranje protestno pismo. • J. Košnjek
NAJNOVEJŠE ETAŽI BLAGOVNICE ASTRA
TED
TRGOVINA ZA TEKSTIL IN IGRAČE
PREŠERNOVA 10, KRANJ
ISUPER PONUDBA
100 PROIZVODOV PO SUPER CENAH!
OBIŠČITE NAS iN SE PREPRIČAJTE!
SOCIALDEMOKRATI KRANJA
VABIJO NA I. SOCIALDEMOKRATSKI
FORUM,
V PONEDELJEK, 26.11.1990, OB
18. URI
V DVORANI ŠT. 14 SKUPŠČINE
OBČINE KRANJ
TEMA VEČERA
PLEBISCIT IN
SLOVENSKA USTAVA -KDAJ IN KAKO?
GOST VEČERA dr. JOŽE PUČNIK
tr. 19
Jutri v Celju
Konferenca
socialdemokratske
stranke
Kranj, 20. novembra - Socialdemokratska stranka Slovenije bo na programski konferenci v soboto v Narodnem domu v Celju obravnavala poročilo predsednika dr. Jožeta Pučnika o aktualnih političnih vprašanjih in prihodnjih usmeritvah stranke, zavzela pa bo tudi stališče do gospodarskih vprašanj, zakona o lastninjenju, nove slovenske ustave, sindikatov in do programa stranke za zaščito socialnega položaja prebivalstva. • C. Z.
Zavestno v boj m preživetje
Slovenija se mora odločiti samo med dvema možnostima: ali še vztrajati v negotovi Jugoslaviji in napovedovani prihodnji, kjer bo sila centralnih oblasti še večja in je v tem konceptu zelo malo sledu o sodobni federaciji, ali pa iti na svojo, neodvisno, samostojno pot. Mečkanje ima prav toliko pasti kot tvegan korak k samostojnosti. Povsem realna je nevarnost, da država, sicer razpadajoča, poseže s skrajnimi sredstvi, kar bi storila vsaka država, in znaki za to so z zadnjimi potezami zvezne oblasti tudi glede slovenskih nabornikov napovedale, sploh pa tudi ni garancij, da se siromašenje slovenskega gospodarstva ne bi nadaljevalo. Slovenija skuša to zaustaviti, vendar nihče ne more zagotoviti, da nam ne bo še tisto, kar imamo na silo vzeto. Plebiscitarna odločitev za neodvisno Slovenijo je tudi korak v negotovost. Povsem zanesljivo je, da bomo zaradi velike odvisnosti od jugoslovanskega trga gospodarsko še bolj udarjeni, da nas utegne blokirati tudi tujina, čeprav nam soseščina tudi v tem primeru obeta pomoč in priznanje, in da bo dolga pot do mednarodnega priznanja. Zato je moder sklep skupščine, da mora izvršni svet pripraviti tudi vse potrebno za to plat uveljavitve. Še huje nam je
lahko, če nam je sploh še lahko, vendar, kot pravijo predlagalci plebiscita, neodvisnost nima cene.
Plebiscit bo dejanje, ki ne bo imelo popravnega izpita. Zato ne smemo zameriti tudi ljudem, ki opozarjajo na možne negativne posledice in terjajo, da je ljudem, saj bodo pač oni glasovali, naliti čistega vina. Razne politične igre so tokrat res odveč, odveč je medstrankarsko nezaupanje in obtoževanje, ki je v tem primeru še vedno kljub pozivanju na strpnost in nujnost soglasja navzoče v slovenskem parlamentu. Slovenija je prve korake v državnost in samostojnost z ustavnimi dopolnili in deklaracijo o samostojnosti že naredila, plebiscit pa teh korakov ne sme kompromitirati Predvsem pa nas ne sme prikazati v luči, da bomo postali samozadovoljni, ograjeni z zidovi in zapornicami V smislu nove Evrope bomo morali biti odprti ne le do Evrope, ampak tudi do sedanje Jugoslavije. Napori, da skušamo tudi z novimi oblastmi v teh delih vzpostaviti obojestransko koristne stike, nam ne smejo biti odveč. Menda smo le postali zrel narod za takšno odločanje. • J. Košnjek
Brez dela bo še 1.600 železarjev
Nimamo niti za kruh!
Jesenice, 22. novembra - Na zahtevo svobodnih in neodvisnih sindikatov Železarne so se na izredni seji zbrali člani delavskega sveta Železarne. Predlog zakona o podržavljenju železarn, ki ga bo obravnavala republiška skupščina. Katastrofalni socialni položaj.
Predsednik svobodnih sindikatov Edo Kavčič je dejal, da ima Železarna mesečno za 12 milijonov mark izgube, da dosedanji ukrepi niso dali rezultatov, da naročila upadajo, da je 700 železarjev na prisilnem dopustu in ne vedo, ali so morda že odpisani. Socialni položaj je katastrofalen, saj niso sposobni pokriti minimalnih življenjskih stroškov in se zdaj dejansko dogaja, da ob koncu meseca nimajo niti za kruh. Manj kot 4.500 dinarjev plače prejema polovica zaposlenih, inženirji pa od 6 do 8.000 dinarjev.
Predsednik poslovodnega
odbora inž. Boris Bregant je pojasnil sedanji položaj Železarne in nemogoče pogoje, pod katerimi mora delati črna metalurgija. Tako visokih obresti na kredite ni nikjer na svetu in tudi ostali pogoji, od carin do električne energije, preveč obremenjujejo dejavnost. Po prvotni pogodbi med železarno, bankami in Republiko Slovenijo seje republika obvezala, da bi imele železarne enake pogoje kot drugi in dala jamstvo 80 milijonov nemških mark za najem posojila za tekočo likvidnost. Pogodba pa ni bila podpisana in verjetno tudi ne bo. Zdaj se razmišlja o tem, da
Elan odpušča blizu 400 delavcev
Begunje, 20, novembra - Po zakonu o stečaju so v Elanu ostali le tisti, ki jih potrebujejo /a dokončanje sklenjenih poslov, 382 pa ta teden delijo delovne knjižice.
Elanov sindikat je že pred časom izrazil svoje nestri-n janje s stečajem, slovenski vladi, ministrstvu za industrijo, radovljiškemu izvršnemu svetu ter Elanovemu stečajnemu upravitelju pa je poslal pismo, v katerem pojasnjuje svoja stališča. Predsednika republiškega sekretariata za industrijo in gradbeništvo Izidorja Rejca opominjajo na obljube, ki jih je dal, ko je v Elan za direktorja pripeljal Lampiča: naj jih izpolni ali odstopi. Vse kaže, da so zdaj pobude izvršnega odbora Elanovega sindikata brezpredmetne.
Radovljiški sindikat, ki s svojo pravno službo tudi naprej zastopa Elanove delavce, bo odpuščenim pomagal po svojih močeh. Poleg vsega drugega jim je priporočil tudi osnovanje sindikata odpuščenih. Več na strani 5. • D. Ž.
bi republika povsem prevzela upravljanje nad železarnami, pripravlja se torej zakon za podržavljanje. Vlada se je odločila, da bo šla v sanacijo slovenskih železarn, vendar pa je vse odvisno od sklepa skupščine, kajti zakon bo predvidoma 5. decembra obravnavala republiška skupščina.
Nobene možnosti ni za deblokado žiro računa, niti decembra ne. Do konca leta pa bodo povedali, kdo bo brez dela in tako odpravili to neznosno negotovost delavcev, predvsem tistih, ki so na »čakanju«. Nihče pa ne more zagotoviti, kdaj bo izplačan osebni dohodek za november.
Skratka: vsaj še 1.600 železarjev bo na Jesenicah brez dela, usoda železarne pa bo prej ali slej odvisna od sklepa republiške skupščine. Glede na javno mnenje in razpoloženje pa je veliko vprašanje, kako bo skupščina sprejela vladni predlog o podržavljenju železarn.
Usoda, ki se že piše številnim jeseniškim železarjem in njihovim družinam, pa je: obup in strah v hudi socialni bedi... • D. Sedej
■
| NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR^
Markovim popravni izpit
Čeprav je gospodarski položaj katastrofalen, republiški in zvezni računi pa prazni, še vedno čakamo na resnejše analize predlagane ekonomske politike iz ekspozeja predsednika ZIS Anteja Mar-koviča. A to*pravzaprav niti ne preseneča, saj je v državi, ki ni sposobna odgovoriti niti na osnovno vprašanje, namreč, koliko zvezne države potrebuje, docela neresno govoriti o ekonomski politiki za prihodnje leto. kaj šele o nadaljevanju reform.
Premieru očitajo, da ne ponuja nič novega - jiksni tečaj, omejevalno denarno-posojilno politiko, nedefinirano zmanjševanje porabe (vendar ob predlogu velikanskega in intervencijsko naravnanega zveznega proračuna), začetek sanacije bank, tako da bi se lahko pričela diferenciacija in prestrukturiranje podjetij, in razvoj, če bo mogoče zanj zagotoviti realna sredstva. Res pa je še nekaj, namreč da je bil ponujen popravni izpit za program, le da bo tokrat treba plačati nekoliko višjo ceno, saj sleherno ponavljane snovi v ekonomiji stane več. Cena je tolikšna, ker je ZIS ponekod vodil nedosledno, drugod celo zgrešeno ekonomsko politiko, predvsem pa zato, ker so se vsi v državi na moč trudili, da ne bi uresničevali prav ničesar iz programa, kar jim ni ustrezalo. Če bi zadostil vsem zahtevam, bi moral ZIS vnovič na veliko tiskati denar, razvrednotiti dinar brez spremnega protiinflacijskega programa (ker je očitno, da se o njem ni mogoče dogovoriti) in preprosto ustvariti položaj, v katerem bi stara nesorazmerja in problemi spet prišli do izraza, le da ob občutno višji inflaciji in nadaljnjem tihem prelivanju sredstev znotraj države. To bi bil dejansko popoln polom, ne nekakšnega imaginarnega zveznega izvršnega sveta ali prijateljske oziroma sovražne Jugoslavije, marveč vseh posamičnih republiških gospodarstev in njihovih sedanjih politikov.
"Da bi bilo sploh smotrno govoriti o ekonomski politiki za prihodnje leto, bi morali najprej odgovoriti na vprašanje, koliko so republike pripravljene spoštovati zvezno državo. Da bi vsaj vedeli, kdo pije in kdo kaj plača. Če bi bilo to jasno, bi lahko vlada nemara prepustila tečaj dinarja trgu; lahko bi začela voditi politiko oblikovanja denarja s posegi na odprtem trgu, lahko bi sedanjo linearno restriktivnost denarno-posojilne politike nadomestila z odnosi centralne banke izključno z likvidnimi in solventnimi bankami; lahko bi zastavila pravi dialog, o zmanjšanju javne porabe in v okviru tega tudi o tem, kolikšni smejo biti realni apetiti zveznega proračuna: lahko bi omogočila, da bi se republike, podjetja in banke neposredno zadolževali v tujini, le da takrat naposled brez slehernih jamstev federacije, torej tako, da bi vse tveganje prevzel tisti, ki najame posojilo, čisti računi pa bi pokazali, komu tuji kapital zaupa in komu ne. Za določanje prave mere sožitja, tokrat predvsem gospodarskega, bi morali tudi znotraj republik preveriti, ali resnično imajo drugačno konsistentne gospodarske programe, ki temeljijo na realni materialni moči in, ki bi jih tak zvezni program onemogočil oz. jim jemal integriteto. Za zdaj jih ni videti, razen besedno drugačne poti Srbije v razvoj, kar pa sodi v osnovno predvolilno frazeologijo.
A če programov res ni, bi bilo najbolje, da bi brez kolektivne preganjavice in trditev, da nekdo nekoga v Jugoslaviji kar naprej izkorišča (prav z namenom, da bi to preprečili), dosegli dogovor, pa čeprav o spremembi vladnega gospodarskega programa v tistih točkah, ki za sleherno gospodarstvo nesporno pomenijo stabilnost. Prelaganje privatizacije gospodarstva, sanacije bank. zapiranja nerentabilnih podjetij, nadzora nad delitvijo itd. je namreč usodno tudi v lokalnih okvirih.
Bojana Jager
Iskrin sistem SI 2000
dobil atest od nizozemske pošte
Iskra Inženiring (podjetje za projektiranje in trženje naročniških sistemov) in Iskra TEL (proizvajalka) - obe članici Iskre Telekom i/ Kranja, sta s tem izpolnili obljubo, ki stajo dali letos spomladi ob slovesnosti tisoče prodane centrale (blizu milijon priključkov) SI2000.
Takrat sta obljubili prodor tega produkta lastne visoke tehnologije (prvi prodor te vrste!) na zahodno tržišče kot Iskrin prispevek k vstopu v Evropo 92.
Gre za digitalne telekomunikacijske sisteme iz družine naročniških central, namenjene in primerne za ustanove, podjetja, bolnišnice, itd., pa tudi za ladje.
Atest je bil pridobljen v rekordnem času, zanj pa je Iskra Inženiring zaprosila na osnovi premišljeno začrtane strategije nastopa na tem trgu, po kateri si obeta zavzeti 5 odstotkov tega tržišča.
Nizozemsko tržišče je telekomunikacijsko izjemno razvito in liberalizirano, zato pomeni atest potrditev visoke kakovosti in konkurenčnosti našega produkta v močni mednarodni konkurenci.
Zvezdana Kompara
SEHGLAS
Ob .15 letnici je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug % srebrno zvezdo
Ustanovitelj in izdajatelj CP Glas. Kranj, tisk C i.I' Delo Ljubljana. TOZD I (' H Ljubljana
Predsednici časopi sneta »veta Kristina Kobal naročnina /a IV. trimesečje je 160,00 din
(lorenjski glas urejamo in piiemo Štefan Žargi (gluv ni urednik in direktori l.eopoldina Bogataj [s d odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport turizem, poslov ne informacije). Danica Dolenc {/.\ dom in družino. Zanimivosti, I r/ičl. Daaica Zavrl - Zlebir i socialna politik?, gorenjski kraji ifl ljudje), Andrej Zalar Igorenjski kraji m ljudje, komunalne dejavnosti), lea Mencinger (kuliura). Helena Jclovćan (izohruzevnnje, iz tolik ih klopi, kronika. Skofj.i I oka). Cveto /aplotnik I kmetijstvo. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Stojan Saje (druZhene ivrounizucijc, ekologija). Jože Koinjek i notranja politika, spon i Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Gtfilinaall (fnlngriifijn) Igor Pokom (ohliktn iinjc) Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) m Marjeta Vozli* (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Ki.nii Moše 1'nadci.i I kiani Tekoči račun pri SDK: JI S00-60.V-3I999
Telefoni: direktor in glavni urednik 2N~lr> V uredništvo 2 I-HM) in !I•82)3, ekonomska propaganda 2}-s)N7. računovodstvo. naročnine 2S-46.V mali oglasi
Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 42 l-l 72
Tržičani strnili poglede na osnutek nove slovenske ustave
Slovenija, država parlamentarne demokracije
Ob plebiscitu ne smemo iskati političnega kapitala strank. Minuta zamujena ne vrne se nobena, zato je nujni nacionalni konsenz, prav tako, kot bo potreben pri ustavi. Po plebiscitu in z novo ustavo lahko v petih, šestih mesecih začne delovati slovenska država v vseh ozirih.
Tržič, 20. novembra - Tako je dejal na tržiški ustavni razpravi poslanec zbora občin in član republiške ustavne komisije Danijel Starman, ki je bil tokrat v Tržiču v vlogi razlagalca besedila ustavnega osnutka. Ob sedaj aktualnem plebiscitu je menil, da ne gre za odcepitev, ampak za razdružitev in oblikovanje samostojne slovenske države, ki se ne bo ogradila z zidovi in rampami. ampak bo iskala povezave, tudi. če bo interes, s članicami sedanje Jugoslavije. Predsednik tržiške skupščine inž. Peter Smuk pa je dodal, daje sedaj zadnji trenutek za dejanje osamosvojitve, ki sicer ne bo lahko, vendar moramo to hrabro in možato prenesti in storiti, pomagala pa nam bo vsaj soseščina.
Danijel Starman je v uvodu opozoril, da gre za sodoben koncept ustave, ki dovoljuje vse, kar ni prepovedano in predpisuje le tisto, kar je nujno za vsako državo. Sporna je preambula, ki ima za izhodišče svetost življenja in sploh so preambule značilne za vse ustave novonastajajočih držav. Verjetno pa bo svetost nado-
Predlogi, pomisleki
Razprava seje izrekla za Slovenijo kol državo s parlamentarnim sistemom in tako stališče bo prejela tudi republiška ustavna komisija. Breda Milic je menila, da bi kazalo v ustavi opredelili vse vrste lastnine, ne le zasebno in javno, in da bi morala pri odločanju v parlamentu veljati večina vseh poslancev, ne le navzočih, na kar je Starman odgovoril, da bo o pomembnih zadevah še veljala dvotretjinska večina, sicer pa manjša, kar onemogoča blokade zaradi neudeležbe na sejah. Dejal je tudi, da bo v parlament treba pripeljati vpliv univerze, sindikata, akademije znanosti in drugih nacionalno pomembnih ustanov. Jožeta Kalana je zanimal problem državljanstva, za kar zakona še ni, in odločanja na plebiscitu, na kar je Danijel Starman odgovoril, da gre za razdružitev in ne odcepitev, Marjan Bizjak pogreša v ustavi več socialnih pravic in trdno pravico zaposlenih do soupravljanja, dr. Andrej Robič se je zavzel za varstvo tistih, ki si sami ne morejo pomagati, in za stvari, pomembne za narodovo reprodukcijo (porodnice, otroci), Salberger je zagovarjal preambulo s svetostjo življenja ter brezplačno osnovno izobraževanje otrok, Peter Belhar pa je dejal, da se svetost življenja lahko tudi zlorabi tako daleč, da se kdaj lahko prepove uživanje mesa in klanje živine. Jana Primožič je sodila, naj bo ustava takšna, s katero bomo vsi zadovoljni, glede varstva družine in načrtovanja pa naj bo dejinicija čimbolj nevtralna. Ustavno je treba varovati družino, vse druge skupnosti pa naj urejajo zakoni.
meščena z nedotakljivostjo življenja, kar je povezano tudi z ukinitvijo smrtne kazni, ki je
Slovenija že sedaj nima. Temelj države je suveren narod, subjekt pa so državljani in vse njihove
pravice, značilne za demokratični svet. Sporno je odločanje o rojstvu otrok, kjer po. Starmanovem mnenju utegne ostati formulacija, da imajo starši pravico do svobodnega načrtovanja potorn-Slva. Osnovne pravice manjšinam osnutek zagotavlja, soorne pa so zahteve po posebnih pravicah in gmotni pomoči pri gospodarstvu manjšin, precej različnih pogledov pa je pri ekonomskoso-cialnih pravicah, kjer bodo nekatere zapisane (do stanovanja. d° dela), vendar ne bodo iztožljive, kot je običaj pri osnovnih človekovih in državljanskih pravicah. Pravica tujcev do nepremičnin je omejena in je vezana le na dejavnost oziroma na stalno bivanje, na nekaterih področjih, vitalnih za državo, pa tujci ne bodo imeli pravic. To je varovalni mehani; zem pred razprodajo, ki se sedaj že bohoti. Osnutek predvideva enodomni državni zbor, alternativni predlogi pa so za drugi zbor regij ali nekakšen državni svet ali senat, ki naj bi bil nadzorni organ državnega zbora. Verjetno ne bomo ostali samo pri enem zboru. Večinsko mnenje je za predsednika z manjšimi pooblastili, za vlado, odgovorno parlamentu, za neodvisno sodstvo z neomejenim mandatom sodnika, za sodni svet. za državo brez izrednih in vojaških sodišč. za ostra in neodvisna računska sodišča, ki bodo nadzorovala porabo države. Ta mora biti cenejša, tudi če bomo imeli spel stare občine, znotraj katerih bodo lahko tudi še krajevne skupnosti ali vaški odbori, nujni pa bodo nekateri regionalni centri kot izpostave državne oblasti. Ta lahko prenese določena pooblastila tudi na občino, vendar mora to plačati država. Danijel Starman je menil, da bi bilo veliko ugodnejše, če bi ustavo pisali v socialnem miru. tega pa ni. vendar se moramo trudili, da bo sprejeta s konsenzom, z aklamacijo. • J. Košnjek
Milan Kučan med teritorialci v Poljčah
Kriza je dosegla vrhunec
Plebiscit je nujen korak k uveljavitvi slovenske suverenosti in samostojnosti, vendar to še ni odcepitveni akt, kot trdijo nekateri v Jugoslaviji, saj Sloveniji omogoča povezavo na novih osnovah tudi v okviru Jugoslavije.
Poljče, 20. novembra - V počastitev 22. obletnice ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije je bila v torek v centru za obrambno usposabljanje v Poljčah slovesnost, na kateri je teritorialcem, ki so se tokrat zbrali tudi na delovnem srečanju, o razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji, še posebej pa o načrtovanem plebiscitu, govoril predsednik republiškega predsedstva Milan Kučan. Janez Slapar, v.d. načelnika republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije, je predstavil razvoj teritorialne obrambe v dosedanjih 22 letih, še posebej pa letošnje dogodke in načrte za prihodnost. Na slovesnosti so zaslužnim posameznikom in organizacijam podelili priznanja teritorialne obrambe in zveze rezervnih vojaških starešin.
Srbije o federativni ureditvi, k temelji na ideloških in politični! predpostavkah in na hegemoniji večinskega naroda, ne more biti osnova za nov dogovor med jugoslovanskimi narodi in da lahko pripelje le v nasilni razpad Jugoslavije. Dejal jc tudi. da nastanek samostojne slovenske države ni cilj. ampak le izhodišče za v/po-slavilev novih razmerij in kot
Janez Slapar, v.d. načelnika republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije, je dejal, da se je bistveno spremenita ogroženost Jugoslavije; realne zunanje nevarnosti ni, vse bolj pa nas obremenjujejo notranje politične in gospodarske razmere. Povedal je tudi. da se je TO Slovenije že depolitizirala, da jo bodo številčno še zmanjšali organizacijsko okrepili modernizirali, z reorganizacijo štabov pa število zaposlenih zmanjšali 20 do 25 odstotkov.
Milan Kučan je dejal, da je jugoslovanska kriza dosegla vrhunec in daje /daj temeljno vprašanje, kako se bo razpletla: po mirni poti ali s silo Ker bi vsakršna uporaba sile na jugoslovanskem ozemlju ogrozila tudi mir na Balkanu in v vsem jugovzhodnem delu Evrope, je rešitev lahko le mirna pot oz. nov dogovor jugoslovanskih narodov o prihodnosti skupnega življenja. Nov dogovor je potreben tudi zato, ker sedanja ustava generira jugoslovansko krizo in ker je blokiran usta vni sistem in grozi, da bo prišlo do slihijnega reševanja proble-mo\. K blokadi prispevamo vsi: Markovičev način zavarovanja interesov, srbska ustava pa tudi Slovenija, ki hoče na svoj način zavarovati lastne interese. Nosilke dogovorjanja o novem načinu življenju v jugoslovanski skupnosti so lahko le republike, ne pa zvezni organi, je dejal Milan Kučan m poudaril, da sta prt nas za
Ko je Milan Kučan govoril o slovenskem plebiscitu, je dejal, da je plebiscit nujna stopnica k uveljavitvi slovenske suverenosti in samostojnosti, da pa to še ni odcepitveni akt. kol nekateri trdijo po Jugoslaviji, saj Sloveniji omogoča, da se na novih osnovah povezuje tudi v okviru Jugoslavije. Za odločanje bodo potrebne temeljite analize, scenarij pa tudi nekaj takt nosi i. Ker bomo ne glede na odločitev še naprej primorani živeti na tem koščku Evrope, kjer živimo zdaj, bi bilo slabo že vnaprej podirati mostove in postavljati mejo na Kolpi. Milan Kučan je tudi dejal, da bi v Sloveniji morali usmeriti pozornost od političnih h gospodarskim in socialnim problemom, pa tudi to. da socialni udar (slabšanje življenjske ravni prebivalstva, povečevanje brezposelnosti, stečaji podjetij itd.) lahko postavi pod vprašaj tudi plebiscitarno pomembne odločitve.
zdaj predvsem dva možna koncepta za ureditev Jugoslavije: konfederalni, ki pomeni poskus življenja na novih osnovah in predpostavlja predhodno samostojnost republik, in federalni, ki predstavlja le popravljanje sedanjega dogovora. Kučan meni. da predlog zveznega predsedstva m
sredstvo za vstop slovenske dr/a ve v evropske in nove jugoslovanske integracijske tokove.
Odnos mednarodne skupnoj do Jugoslavije je znan: želi. "okvir"" ostane in da se nadaljuj*" jo procesi demokratizacije lc ekonomskih   in   političnih   r . form. da pa naj se v JugoslaVJ sami dogovorijo za notranjo u ditev. Kaj vsebuje takšno mednarodne   skupnosti,   se >i vprašal Milan Kučan. Strah P«* državljansko vojno v JugoslaviJl • strah pred libanonizacijo V/ho ne Evrope, snah. da bi j"*05^ vanski primer postal v/oTCC. reševanje veliko pomembnejš**"! sovjetskega problema, strah P j naslajanjem mnih drŽav, ki želele imeti enakopravno v,°£ pri postavljanju "nove evrop* _^ hiše", strah pred preval itv 'J° Jie-cialnih in gospodarskih orolgL mov Vzhodne  Evrope na hod    • C. /aplotnik
Potrebne bi bile vsaj smernice
Kakšne bodo občine
Kranj, 21. novembra - Kranjski izvršni svet se na zadnji seji ni mogel izogniti aktualni temi, ki je povezana s sprejetjem nove ustave - kakšne bodo po novem občine. Sodil je, da bi morala ustavna komisija napraviti vsaj smernice, da bi vedeli, kaj bo na tem področju prinesla nova ustava.
Dokler ne bo jasno, kakšne bodo v prihodnje občine in krajevne skupnosti, ustava ne more biti sprejeta, je dejal predsednik kranjskega izvršnega svela Vladimir Mohorič. Vprašanje je zastavil na posvetu republiške s predsedniki občinskih vlad, vendar odgovora ni dobil, saj avtorji nove ustave dopuščajo tako rekoč vse možnosti.
Tako slišimo, da naj bi imeli v Sloveniji 350 občin. Kako se bodo povezovale, ni jasno, prav tako še ni jasno, kako naj bi potekali upravni postopki, ki so zdaj v domeni občin. Slutimo torej lahko, da je v ozadju želja po strogi centralizaciji državne uprave, ki naj bi imela na terenu svoje izpostave, občine pa naj bi le naloge izgubile. • M. V.
V ponedeljek loški parlament
Po poplavi
Skofja Loka, 22. novembra - V ponedeljek, 26. novembra.0^ 16. uri se bo na skupni seji sestal Škofjeloški parlament. Poiem c bodo pretresli osnutek ustave Republike Slovenije, se bodo P°^f. lili poročilu o škodi zaradi poplav ter predlogu spremembe 1 . . c terih letošnjih programov družbenih dejavnosti in stanovanj**, solidarnost i. iz katerih naj bi dobili 4.2 milijona dinarjev /a jWj
A"
nujnejše posege pri odpravi posledic poplav. Izvršni svet m drugim predlaga razveljavitev razpisa stanovanjskih posojil neusmerjeno individualno gradnjo in preusmeritev lega deiiaO' (dobrih 3.6 milijona dinarjev) poplav■ljencem. .:]
Kol kaže, ho občinski parkirnem v ponedeljek končno izy0' sekretarja občinske skupščine. Župan Peter llaulina predlaga ' to funkcijo Ano Prosen, dipl. pravnico s pravosodnim i/p't0 zaposleno v Jugolekslilu-lmpex v Ljubljani . ,
Na dnevnem redu je tudi imenovanje komisije za proUCt' možnosti preselitve Orodjarne in livarne LTH na novo loka^ ter izvolitev komisije za ugotavljanje in urejanje grobišč. ra/'s vanje povojnih pobojev in drugih nepravilnosti na Škofjeloške • II. J.
Kranjska vlada obravnavala delo in probleme kulture
Nove zadrege s prostori
Kranjska vlada se je tokrat seznanila z delom in problemi kulture v kranjski občini, ki ima predvsem prostorske probleme, z denacionalizacijo pa se odpirajo novi. Kulturne institucije vse težje pokrivajo materialne stroške, saj imajo vse večji delež plače. Prešernovo gledališče bo tudi uradno postalo poklicno, pri knjižnici in muzeju se odpira vprašanje prostorov, knjižnica naj bi nove dobila v kareju A, na občino bo prešla tudi skrb za spomenike NOB, koliko jih je, še ne vedo.
Kranj, 21. novembra - Razprava o delu in problemih kulture v občini je bila močno pod vtisom včerajšnjega Mencingerjeva nastopa v slovenski skupščini, kar kaže, da se vsi skupaj vse bolj zavedajo nujnosti radikalnega zmanjšanja stroškov na vseh ravneh.
Denarja je vse manj, kar že občuti tudi kranjska kultura, saj je bil pred dvema letoma delež sredstev za kosmate plače 60-odstoten, letos pa je že 35-odstoten, zato le dobrih 23 odstotkov ostane za pokritje materialnih stroškov, dober odstotek za sklade. Seveda pa je
iz teh podatkov po drugi strani moč razbrati, da se zaposlenost ni zmanjšala, pri Zavodu za spomeniško varstvo so s prenosom njegovega financiranja v republiko lahko celo zaposlili štiri nove strokovnjake, kar jim prej ni uspelo v desetih letih. Kranjska kultura ima največ
problemov s prostori. Boljše pogoje ima Prešernovo gledališče, ki bo, kot vse kaže, kmalu tudi uradno postalo poklicna gledališka hiša nacionalnega pomena. Pri Gorenjskem muzeju in Osrednji knjižnici se odpira vprašanje prostorov, saj sta stavbi bivša cerkvena last (zaplenjeni sta bili z odločbo nemškega Reicha), verjetno se bo moč dogovoriti za najem, obstaja pa pobuda, naj bi knjižnica nove prostore dobila
Problemi blejskega trgovskega centra
Napake že pri prodaji lokalov
Radovljica, 20. novembra - Komaj so se polegle polemike o primernosti gradnje Trgovskega centra Bled v neposredni bližini jezera, o potrebnosti dveh velikih trgovskih hiš v kraju (modna hiša Pristava m center Bled) in o obliki trgovskega centra, že problematika centra ponovno prihaja na "dnevni red". Uporabno dovoljenje ni izdano za ves objekt, nastali pa so tudi problemi pri razdelitvi in uporabi skupnih prostorov, pri vzdrževanju objekta in financiranju skupnih obveznosti.
Občinski upravni organ je aprila letos Trgovskemu centru Bled sicer izdal uporabno dovoljenje, vendar ne za ves objekt, ampak za nekatere lokale
pod pogojem, da lastniki najkasneje v dveh letih uredijo
vetrolove tako, kot zahtevajo predpisi. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih namreč zahteva, da morajo vse prodajalne, večje od 15 kvadratnih metrov, imeti vetrolove. Problem je v tem, da je pravilnik
Izvršni svet, kije problematiko trgovskega centra obravnaval na seji v začetku novembra, je ugotovil, da je bila glavna napaka narejena že pri nakupu lokalov, ko med Inženiringom Radovljica, izvajalcem del in etažnimi lastniki niso bila urejena vzajemna razmerja in podpisane ustrezne pogodbe. Ker je bil Inženiring že po osnovni pogodbi dolžan organizirati in uskladiti medsebojno sodelovanje lastnikov, naj bi tudi rešil problematiko centra in zagotovil nemoteno poslovanje, predvsem pa naj bi poenotil merila iz pogodb o nakupu lokalov, določil pravice uporabe zunanjih prostorov in obveznosti pri pokrivanju stroškov za ogrevanje, vodovod, kanalizacijo, zunanjo ureditev itd. Izvršni svet je tudi predlagal, da bi lastniki ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo, ki bi skrbela za gospodarjenje s centrom in za sklepanje pogodb z drugimi, do podpisa pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih pa naj bi določili skrbnika.
začel veljati letos in da ga službe različno razlagajo: občinski inšpektor šteje za prodajalno ves lokal, Inženiring Radovljica, na primer, le prodajni prostor.
V trgovskem centru so nastali problemi tudi pri razdelitvi in uporabi skupnih prostorov in zunanjih površin. Center ima poleg 3.846 kvadratnih metrov notranjih prostorov še 1.814 kvadratnih metrov skupnih prostorov in 3.781 kvadratnih metrov zunanje površine (pasaže, arkadni hodniki, trgi, terase, parkirni prostori). Stroške vzdrževanja skupnih prostorov naj bi si razdelili etažni lastniki, odvisno od velikosti lokala, za uporabo zunanjih površin pa so bile med Inženiringom in lastniki podpisane
v kareju A. Vprašljivi pa postajajo tudi depoji v Velesovem, saj je to najbolj resna lokacija za novo gospodinjsko šolo, ki bi potrebovala celotni objekt.
Pri revitalizaciji starega Kranja bodo prihodnje leto dali poudarek komunalni ureditvi, s čimer se bodo izognili dena-cionalizacijskim zapletom, kakršen se je že pojavil pri obnovi Pavšlerjeve hiše. Pojavljajo se namreč nove zahteve, tako družina Kokalj želi dobiti nazaj Prešernovo hišo, oglasili so se nekdanji lastniki Brda itd. V teh primerih bodo verjetno dobili odškodnino, saj je težko verjeti, da bi jim vrnili objekte, ki so zdaj spomeniki prve kategorije.
V kranjski občini imajo več kot tisoč spomenikov, na vprašanje, koliko je med njimi spomenikov NOB, odgovora ni bilo. Zanje je doslej skrbela borčevska organizacija, skrb naj bi zdaj prešla na občino, vendar skupščina poročila še ni dobila. Slišali pa smo zanimivo primerjavo, da je v Sloveniji približno 4.000 spomenikov NOB in približno 3.000 cerkev in kapel. • M. Volčja k
pogodbe in po teh pogodbah jih nekateri lahko uporabljajo, drugi pa ne.
Inženiring Radovljica je novembra lani dal upravnemu odboru trgovskega centra ponudbo za upravljanje centra, vendar je odbor ni mogel podpisati, ker center ni bil organiziran kot pravna oseba. Skladno s ponudbo, ki je vsebovala čiščenje prostorov, vzdrževanje in organizacijo, je etažnim lastnikom že tudi poslal račune. Lastniki očitno previsokih računov niso hoteli plačati in so se kasneje za čiščenje, vzdrževanje in varovanje centra dogo--vorili s podjetjem Krpan program, ki pa je imelo podobne težave kot prej Inženiring. Podobni problemi so nastali tudi pri ogrevanju, zato je Inženiring prekinil pogodbo z dobaviteljem toplotne energije, s Park hotelom, in kajpak tudi z vsemi etažnimi lastniki. • C. /aplotnik
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Mladinski svet Slovenije v Izoli
Ljubljana, 22. novembra - Konec tedna bo v Simonovem zalivu v Izoli prva seja zbora Mladinskega sveta Slovenije, na kateri bodo določili svoje programske usmeritve in resolucije, ki naj bi v prihodnje okrepile uveljavitev mladinske politike in razvoj mladinskega dela \ Sloveniji. V programske usmeritve so v MSS zapisali, da bodo delovali na področju zakonodajne politike, vzgoje in izobraževanja, kulture •n založništva, razvojne politike in raziskovanja, politike prostega časa, mednarodnega sodelovanja, skratka povsod, kjer delujejo tudi niladi za mlade. Govorili naj bi o mladinskem turizmu, socialni poli-l,ki. stanovanjskih problemih mladih, o Slovenskih zamejskih mladinskih organizacijah, predstavili pa naj bi tudi projekt festivala slovenske mladine. Poleg različnih mladinskih organizacij in zvez, ki so *e vključene v Mladinski svet Slovenije se bo dogodka v Izoli udeležil« tudi več uglednih gostov med njimi tudi predsednik slovenskega Predsedstva Milan Kučan in minister za šolstvo dr. Peter Vencelj. •
Stališča
Ob katastrofalnih poplavah v Republiki Sloveniji so bili posebej prizadeti vsi tisti, ki gospodarijo in ustvarjajo samostojno z jastnimi sredstvi. Neštetim obrtnikom, samostojnim podjetnikom Jn kmetom je vodna ujma uničila ali poškodovala poslopja, stroje, material.
Zato poleg izrecne podpore, ki jo dajemo naporom republiškega izvršnega sveta za ublažitev posledic katastrofe, dajemo Posebno pobudo slovenski vladi in pristojnim resornim ministrstvom za pomoč pri premoščanju posledic ujme samostojnim gospodarstvenikom. Predlagamo namreč, da slovenska vlada in nJena resorna ministrstva proučijo možnosti za: * zmanjšanje in časovno prerazporeditev davčnih obremenitev
Prizadetih samostojnih gospodarstvenikov, " olajšanje pri vračanju posojil z uvedbo moratorija in spremem-bami kreditnih pogojev ob istočasni uvedbi ugodnosti posojil za tovrstne oškodovance.
Takšni ukrepi nikakor nimajo samo socialnega pomena, am-Pak bodo neposredno prispevali k hitremu obnavljanju najuspešnejšega dela gospodarstva.
Za zmanjšanje, omilitev in odpravo posledic nastale škode na infrastrukturnih objektih republiškega pomena pa predlagajo razpis javnega posojila. Predsednik Kluba
Liberalne stranke: Franc (.ulja
Sporočilo za javnost
Zvezni izvršni svet je dne 6. 11. 1990 sprejel Odlok o izvrševanju določenih zadev vojaške obveznosti na ozemlju Republike Slovenije, objavljen v Uradnem listu SFRJ. štev. 73/90 dne 16. 11. 1990.
V Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo ugotavljamo, da za sprejem takega odloka niso izpolnjeni ne vsebinski ne formalni razlogi in sicer iz naslednjih razlogov:
1. Republika Slovenija je načrte zveznih organov za mirnodobno popolnitev JLA, ob upoštevanju stališč Skupščine Republike Slovenije z dne 19. 7. 1990, redno izvrševala, saj je bila zagotovljena več kot 70-odstotna popolnitev enot JLA z naborniki iz Republike Slovenije. Torej lahko ugotovimo, da na območju Republike Slovenije ni šlo in ne gre za neizvrševanje zveznega zakona in zato niso izpolnjeni vsebinski pogoji za uporabo XXXVII. amandmaja k Ustavi SFRJ. Ta ugotovitev še toliko bolj drži, ker na podlagi razpoložljivih podatkov ugotavljamo, da posamezne republike in pokrajine v letošnjem letu v posameznih obdobjih niso zagotovile niti tolikšen odstotek nabornikov za mirnodobno popolnitev JLA. Republika Srbija je marca 1990 poslala na služenje vojaškega roka le 40 odstotkov določenega kontingenta.
2. Skupščina Republike Slovenije je z amandmajem XCVI. k Ustavi Republike Slovenije (Ur. list RS, 35/90) določila, da se v Republiki Sloveniji ne uporabljajo določbe Ustave SF"RJ, ki niso v skladu z Ustavo Republike Slovenije, ter da se z ustavnimi zakoni določi, katere določbe zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov zveznih organov se ne uporabljajo v Republiki Sloveniji. Na tej podlagi je v ustavnem zakonu za izvedbo ustavnih amandmajev XCVI in XCVI1 (Ur. list RS, v 7. členu določeno, da se obveznost služenja vojaškega roka izvršuje praviloma na območju Republike Slovenije, v II. členu pa, da se na območju Republike Slovenije ne uporablja drugi odstavek 4. člena zakona o vojaški obveznosti (Ur. list SFRJ. 54/85 in 26/89), ki določa, da vojaški organ, ki ga določi zvezni sekretar za ljudsko obrambo, lahko neposredno občuje z občinskim organom, pristojnim za zadeve vojaške obveznosti, zaradi neposrednega vpogleda v uresničevanje nabornih načrtov in načrtov za popolnitev oboroženih sil in drugih načrtov za izvajanje vojaške obveznosti ter pri izpolnjevanju nalog v zvezi s temi načrti. Nadalje je z 12. členom ustavnega zakona določeno, da se na območju Republike Slovenije ne uporabljajo tudi določbe predpisov izdanih na podlagi zveznih zakonov iz 11. člena.
Iz navedenega sledi, da niso izpolnjeni tudi formalno-pravni pogoji za sprejem in uporabo navedenega odloka ZlS-a na območju Republike Slovenije.
Pristojni organi Republike Slovenije pa so dolžni preprečiti protiustavno in protizakonito ravnanje v okviru svojih pristojnosti ter preprečiti, da bi posledice neskladja med zveznimi in republiškimi predpisi nosili posamezni državljani Slovenije.
Republiški sekretariat za ljudsko obrambo
Tudi politika je teater
Drugo vrhovno srečanje udeležencev konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) v Parizu je bilo seveda za Slovenijo kot naročeno. Le nekaj dni pred tem pomembnim zunanjepolitičnim dogodkom je namreč Slovenija najavila plebiscit, skoraj z začetkom KVSE pa se je ujemalo tudi soglasje vseh slovenskih političnih strank, ki so si enotne o tem, da se bo ljudstvo o samostojnosti Slovenije odločalo v dneh med 15. decembrom in 15. januarjem.
Zakaj je pariška konferenca prišla kot naročena ? Ker jo je slovenska delegacija lahko izkoristila za nov dokaz napetih odnosov v Jugoslaviji, ko beograjski center nima niti najmanjšega posluha za posamične interese republik. Celo nasprotno, trudi se, da jih čimbolj nevtralizira. Slovenski sekretar za mednarodne odnose dr. Dimitrij Rupel je srečanja v Parizu s sodelavci izkoristil za to, da se je na očeh evropskega vrha javno ogradil od govora predsednika predsedstva SFRJ dr. Borisava Joviča, saj je bil ta poln znanih fraz, niti z eno besedo pa ni na primer omenil očitnega kršenja človekovih pravic, do katerega že dalj časa prihaja na Kosovu.
Jovičeva diplomacija je znana. To je človek, ki izhaja iz »zlatih časov« jugoslovanske neuvrščenosti, navezovanja stikov s tretjim (to je revnim) svetom, v katerem pa so prevladoval diktatorski režimi in podobno. Danes je neuvrščenost v sodobnem svetu popolnoma preživet pojem, saj med državami članicami tega gibanja obstaja več sovraštva in napetosti kot med dvema blokoma.
Ruplova diplomacija je čisto nasprotje. Če je namreč Jovič predsednik, ki veliko govori in nič ne pove, potem je Rupel »zunanji minister«, ki v mednarodni javnosti redko pride do besede, kadar pa jo že dobi, priložnost maksimalno izkoristi. To je storil tudi v Parizu, ko mu je predsednik Jovič prepovedal tiskovno konferenco v prostorih konferenčnega centra Kleber, pa jo je skupaj z ostalimi člani »neuradne slovenske delegacije« takoj organiziral v prostorih pariškega predstavništva Ljubljanske banke. Še pred tem je poskrbel za to, da je francosko tiskovno agencijo AFP seznanil z Jovičevim ukrepom.
Ruplu morda res manjka klasičnih diplomatskih izkušenj, vendar je vprašanje, koliko si lahko še neuveljavljena samostojna Slovenija s klasično diplomacijo sploh lahko pomaga. Rupel dobro ve, da zdaj zelo malo, veliko pa lahko dobi z medijsko propagando. Zato ima v tem smislu vsekakor večji učinek vest agencije AFP o konfliktu v jugoslovanski delegaciji, kot pa bi bil mlačen nastop pred diplomati na pariški konferenci.
Ob Ruplovi izjavi za AFP je namreč treba omeniti še »diverzijo« v zvezi z Memorandumom o jugoslovanski krizi in namerah Slovenije, ki ga je slovenska delegacija delila na konferenci. Te postavljene in eksplodirane mine za Joviča in njegov krog diplomatov vsekakor niso bile prijetne. Zbranim voditeljem držav je moralo biti jasno, da je Jugoslavija krizno žarišče Evrope, ki ga bodo morali slej ko prej rešiti.
Dejstvo pa je. da vsaj v Parizu problematiko narodov v večnacionalnih državah še niso obravnavali kot prioritetno vprašanje. Že za probleme pribaltiških držav niso imeli nobenega posluha, zato je bilo tudi jasno, da Slovenci na koferenci nismo mogli pričakovati kakšne posebne podpore. Edina pot. ki je Ruplu in njegovim »diplomatom« ostala, je bila torej pot prodora v javnost preko svetovnih medijev. Ti prodori so zelo hitri, vendar so tudi njihovi učinki zelo kratkotrajni. Šele, ko jih je več, se začenja tudi beleženje uspehov.
Ameriški beatniški pesnik Allen Ginsberg (aktivni udeleženec študentske revolucije v šestdesetih letih) je nekoč opozoril na to, da »so demonstracije teater«. Zdaj bi te njegove besede povsem mirno lahko spremenili v to, da je tudi sodobna »politika teater« in da se tega slovenska diplomacija zelo dobro zaveda.
Marko Jenšterle
Alpetour zanemaril hiši na Mestnem trgu
Krona z beraško streho
Škofja Loka, 21. novembra - Hotel Krona na Mestnem trgu je svoje čase veljal za najbolj ugleden in obiskan gostinski lokal v Škofji Loki. Žal je od tedaj preteklo že precej vode, lastnik Alpetour ga je nazadnje, že močno betežnega, celo izročil v najem zasebnikom.
Krona, ki je razglašena za kulturni spomenik starega mestnega jedra, je zbodla v oči tudi občinske može, ki si ne upajo dovoliti podobne sramote, ko sojo v javnosti doživeli s Tavčarjevim dvorcem na Visokem. Ne gre le izgubljeno slavo hotela, gre tudi za streho, ki po mnenju dveh izvedencev ne bo zdržala decimetrske snežne odeje. Od Alpe-toura so zahtevali, naj hišo vsaj toliko popravi, da streha ne bo nekega dne zgrmela na tla ali, še slabše, na nič hudega sluteče ljudi. Ko je v torek to stvar pretresal škofjeloški izvršni svet, je slutil, kakšen bo odgovor Alpetoura; ni denarja za obnovo.
Nekaj podobnega seje uresničilo. V THP Alpetour sicer obljubljajo, da se bodo obrnili na Tehnika in pridobili dva predračuna; enega za celovito strokovno obnovo strehe in drugega za zasilno obnovo. Katero inačico bodo izbrali, bo odvisno od žepa podjetja, ki je vse prej kot globok. V podjetju tudi tožijo, da jim najemnik že pol leta ne plačuje najemnike za lokal (prva obravnava je na Temeljnem sodišču že bila) in ne skrbi za objekt, po prekinitvi najemnega razmerja pa tudi dvomijo, da bi našli najemnika, ki bo pripravljen sodelovati pri obnovi. Iz ozadja se kaže še negotovost zaradi vloženega zahtevka za denacionalizacijo Krone. Pri vsem skupaj v Alpetouru upajo celo na finančno pomoč občine pri obnovi.
Gre seveda za željo vpijočega v puščavi, saj je lastnik Alpetour, ki bi kot lastnik moral v preteklosti bolje skrbeti za Krono, ne pa čakati, da se skoraj sesuje. Tega izvršni svet ne bo dovolil, od Alpetoura zahteva sanacijo strehe do 10. decembra. V nasprotnem primeru bo obnovo res financiral proračun, vendar Alpetouru poslal račun
Se bolj neizprosen glede časovnega roka je bil izvršni svet z zahtevo po zamašitvi luknje v strehi sosednjega Al-petourovega objekta na Mestnem trgu. Cela hiša (vahtn'ca, na sliki) je s svojim zanemarjenim izgledom prava sramota tisočletnega mesta. • H. Jelovčan
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
GLAS 4. STRAN UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 23. novembra 1990
Pred vključitvijo telefonov v KS Stražišče V t
Najtežje je bilo dogovarjanje
Le pogumu posameznikov v gradbenem odboru in pripravljenosti tovarne Sava za vezavo in obrestovanje zbranih sredstev gre zahvala, da je pred dvema letoma začeta akcija uspela.
Kranj, 22. novembra - Zdaj je pri izvedbi velike telefonske akcije v krajevni skupnosti Stražišče praktično že vse končano. Po informacijah PTT podjetja Kranj bo po 29. novembru oziroma po pridobitvi uporabnega dovoljenja vse nared, da bodo 525 naročnikom v KS Stražišče postopoma (z vključevanjem) začeli zvoniti telefoni. Gradbeni odbor je zahtevno nalogo uspešno opravil.
Že sam začetek akcije pred dvema letoma ni bil enostaven, saj je gradbeni odbor moral zastaviti akcijo po neuspelem referendumu za telefonijo in kabelsko televizijo. Še večja težava je bila, ker bi se samo za načrtovani pričetek telefonske akcije moralo prijaviti vsaj 470 interesentov. Vendar pa jih je izjave podpisalo manj kot polovica. Hkrati pa je takrat tudi že grozila inflacija.
"Veliko več razlogov je bilo tedaj, da ne bi začeli z akcijo, kot pa da se je lotimo," se spominja predsednik gradbenega odbora Rudi Bizovičar. "Le pogumu posameznikov v odboru in
Vodja oddelka za naprave v PTT podjetju Kranj dipl. inž. Miran Cehovin pa nam je povedal, da bo po izidu novega telefonskega imenika (predvidoma marca prihodnje leto) namestno sedanjega petmestnega začel na območju bodoče glavne avtomatske telefonske centrale Kranj veljati šestmestni sistem. Pred vsako sedanjo telefonsko številko bo še številka 3.
pripravljenosti tovarne Sava za vezavo in obrestovanje zbranih
sredstev se lahko zahvalimo, da smo še pred 40-odstotno podražitvijo kupili ves potreben material za začetek del na omrežju."
Vendar pa so se po vseh potrebnih pogajanjih (in tudi nepotrebnih zapletih) dela začela šele avgusta lani. Bilo je že slišati očitke. Težav, ki jih je imel gradbeni odbor, pa kljub dobri strokovni sestavi, ni bilo malo.
"Največ težav smo imeli prav pri pridobivanju soglasij za prekope zemljišč za izgradnjo primarnega omrežja. Nešteto prostovoljnih ur so samo pri tem delu opravili člani odbora. Večina krajanov je res z razumevanjem podpirala akcijo in vsem tem se v imenu odbora in naročnikov telefona zahvaljujem; bili pa so tudi drugačni, težavni primeri..."
Čeprav bo uspešnost celotne akcije pokazal šele končni obračun, pa najbrž že zdaj lahko rečemo, da je bil zahteven program, ki ga je uresničeval gradbeni odbor, tudi po finančni plati uspešno izpeljan. Načrtovano je bilo, da bodo s prispevkom, ki so ga plačali interesenti, zgradili le primarno omrežje; o sekundarnem razvodu pa bo beseda, ko bo končana prva faza-primarni razvod. Pa je vendarle odboru uspelo zgraditi tudi sekundarno omrežje.
"Končni obračun bo pokazal, kako smo gospodarili z denarjem. Sem pa zadovoljen, da bo zdaj, po končani akciji v kraje-
Gradbeni odbor obvešča vse naročnike telefonov, da je plačilo stroškov za vključitev in za vpis v telefonski imenik pogoj za začetek vključevanja.
vni skupnosti Stražišče, skoraj vsaka hiša imela telefon. Za ilustracijo naj povem, da je imel gradbeni odbor do danes 36 sej in najmanj 25 različnih tehničnih sestankov. Vsakdo od članov odbora (predvsem tistih devet stalnih) je svojo nalogo opravljalo, kot da bi bili redno zaposleni in nagrajevani za delo-Pa si nismo obračunali niti dinarja. Z denarjem sploh nismo imeli opravka, saj smo poslovali preko računa..."
Ob odgovorni, zahtevni, obsežni in nazadnje zdaj tudi uspe' šno končani veliki telefonski akciji v krajevni skupnosti pa Je zadovoljstvo predsednika Brađj* benega odbora odsevalo tu^! precej senc. Bili so vendarle tudi očitki, neupravičene kritike, natolcevanja, namigovanja in tudi nagajanja... Zato takšne akcije Rudi Bizovičar ta hip ne bi veC vodil oziroma začel. Rad mu verjamem. Prepričan pa sem, da so bili marsikje v krajevnih skupnostih na Gorenjskem podobnega mnenja zaradi takšnih izkušenj, zapletov in težav. Najbolj obremenjeni so pri takšnih zahtevnih "vožnjah" pač vedno motorji— • A. Zalar
KRATKE GORENJSKE
Asfalt skozi Studeno - Pred dvema letoma je bila začeta rekonstrukcija ceste v Selški dolini skozi Studeno in krajši odsek naprej proti Škofji Loki. Skozi Studeno je bil takrat položen le grobi asfalt. Pred dnevi pa je Cestno podjetje Kranj (na podlagi obljube v Republiški upravi za ceste, da so sredstva zagotovljena) položilo skozi Studeno tudi asfaltbeton. Sicer pa so nam v Cestnem podjetju v Kranju povedali, da trenutno potekajo večja dela še na dveh odsekih na Gorenjskem. Tako se nadaljujejo že začeta dela na cesti Tenetiše - Mlaka proti Kokrici, kjer bodo čez zimo zgradili most čez Parovnico. V Škof ji Loki pa naj bi še letos dokončali prav tako že začeto urejanje križišča. Na sliki: Asfaltiranje skozi Studeno pri Železnikih. - A. Ž.
Borci o ustavi
Radovljica - Občinski odbor ZZB NOV Radovljica je na zadnji novembrski seji sklepal o programu dela za prihodnje leto. V prihodnje bodo poleg skrbi za socialnozdravstveni položaj članov največjo pozornost namenili ohranjanju tradicij NOB, urejanju in čuvanju spomenikov in obeležij NOB ter skrbi za jubilejne proslave. Poudarili so, da bi pri tem morali,
odobno kot v drugih državah, sodelovati tudi oblastni organi.
e posebej se bo treba opredeliti do proslav, kot so decembrska vstaja v Bohinju in Zmaga mrtvega bataljona na Gorelj-ku... Občinski odbor pa bo skupaj z Medobčinskim svetom ZZB NOV organiziral za vodstva krajevnih organizacij tudi javne razprave o osnutku nove slovenske ustave. Prva takšna javna razprava je že bila v sredo, (jr)
Statut in delo
Kranj - Sinoči (v četrtek) je bil v krajevni skupnosti Kranj - Center zbor krajanov. Obravnavali so začasni statut krajevne skupnosti in izvolili poravnalni svet. Osrednja točka pa je bilo poročilo o problematiki krajevne skupnosti na področju javnega reda in miru, socialne varnosti in problemov s tem v zvezi ter revitalizacija - denacionalizacija, (až)
Čajanka in Ura pravljic
Kokrica - Turistično društvo na Kokrici pri Kranju bo jutri (sobota) ob 17. uri v kulturnem domu priredilo v letošnji sezoni že drugo Čajanko. Pogovor bo tekel o Prehrani nekoč in danes, predavatelj pa bo Milan Škerjanc. Še posebno zanimiv bo nedvomno pogovor o človekovem telesu, kot "kemični tovarni" za predelavo hrane. Predavatelj pa bo odgovarjal tudi na vprašanja. Seveda pa bodo obiskovalce tudi tokrat postregli z domačim čajem in pecivom.
Prihodnjo soboto, L decembra, pa bo društvo v prostorih brunarice ob Čukovem bajerju začelo tudi z l mini pravljic za najmlajše. Otroke od 4. do 10. leta vabijo, da pridejo v brunarico ob 15. uri. S seboj naj prinesejo le copate, (až)
Zlata poroka JSaceta in Marije Polajnar iz Britofa 3 pri Kranju
Minulo soboto, 17. novembra, je minilo natanko 50 let, odkar sta se v Predosljah poročila Nace Polajnar iz Predoselj in Marija Mubi z Bele pri Preddvoru. Tokrat sta zlati jubilej potrdila tudi pred matičarjem in Marjanom Knetom v Mestni hiši v Kranju. Ko smo ju v začetku tedna obiskali, sta povedala, da sta se poznala že v mladih letih. Na delo v Gumico (Savo- Semperit) sta hodila skupaj in potem še pred poroko v Britofu zgradila hišo, kjer živita še zdaj. Trije otroci so se jima rodili in danes imajo vsi svoje družine. Nace je pokojnino dočakal 1966. leta v Savi kot vodja oddelka, Marija pa v Zdravstvenem domu v Tržiču, kjer je bila šivilja. Pravita, da sta še kar pri zdravju, da včasih res ni bilo najbolje, da pa je vsakdo, če je le hotel, lahko dobil delo. Zdaj pa je zares huda kriza... Sicer pa Marija zdaj najraje opravlja različna ročna dela (gobeline, prtičke...), Nace pa poleg domačih opravil tudi rad kuha. Ob jubileju jima čestitamo in želimo zdravja tudi v uredništvu. • A. 2.
Iskrina digitalna ATC SI 2000 v Bitnjah ima 2304 priključke in 120 spojnih vodov po optičnem digitalnem sistemu...
Nova časopisna čitalnica
Jesenice, 22. novembra - Na Jesenicah so imeli dolga leta čitalnico v delavskem domu pri Jelenu. Nato so čitalnico zaradi dotrajanih prostorov zaprli in od tedaj dalje je bilo mesto brez primerne čitalnice. Zdaj pa so odprli novo, moderno in prijetno časopisno čitalnico v avli amaterskega gledališča na Jesenicah, tako da je zares dostopna vsem, ki pogrešajo čitalnico. Sodi v okvir jeseniške knjižnice in ima skupaj s skladiščem 80 kvadratnih metrov površine. Izbira je velika, saj so bralcem na voljo vsi slovenski časopisi in revije ter časopisi iz drugih republik. • D. S.
Literarni večer
Skofja Loka - Danes, v petek, ob 17.30 bo v avli OŠ Cvetko dolar literarni večer, na katerem bodo predstavili poezijo Kozma Ahačiča in slike Vojka Svetine. Ahačičeve pesmi je za predstavitev izbrala pesnica Neža Maurer, Andrej Pavlovec pa bo govoril o likovnih delih Vojka Svetine nastalih na poezijo Kozme Ahačiča. Sodelovali bodo še kitarista Matej Bertoncelj in Tadej Pintar, recitatorji Minka Harbaš, David Končan in Damjan Štrekelj.
Krekov hram v Selcih
Selca - Pred približno pol leta so v krajevni skupnosti Selca v Selški dolini, v eni nastarejših hiš, v kateri je zgoraj dvorana, spodaj pa so prostori KS, dobili prijeten gostinski lokal. Oto Bizovičar iz Škofje Loke, ki že 15 let dela v gostinstvu (začel je v Kanuju v KS Smlednik), je po lastni zamisli uredil prostore, ki jih ima v najemu za 25 let. Posebnost lokala v Selcih, edinega v kraju, so raznovrstne pizze, po katerih je danes že znan daleč naokrog. Oto pravi, da gre zasluga za sloves o njihovih pizzah kuharici Dubravki. Pizzerija Krekov hram je odprta vsak dan od 13. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9.30 do polnoči. V lokalu s 40 sedeži sprejemajo naročila za zaključene družbe tudi po telefonu na številko 67-296. • A. ?..
Novoletno darilo
Kranj - Za tiste, ki prisegajo predvsem na gostinsko kakovost, bodo v okviru prednovoletnega razpoloženja poskrbeli že prihodnji mesec v restavracijah Napoleon international. Poleg estetske ponudbe pripravljajo posebno svečane gala večere z različnimi gosti. Tako bo 11. decembra v restavraciji Napoleon v Lukovici novoletno razpoloženje začela glasbena skupina New Svving quartet, kasneje se bodo zvrstili večeri italijanske visoke mode, nastopala pa bo tudi plesna skupina Make up Napoleon in drugi. Jože Hribar, ki je lastnik dnevno-nočnih lokalov Napoleon international, pravi, da je od 1985. leta naprej, ko so odprli prvi lokal, njihov osnovni moto vrhunska kakovost. Zato se tudi osebje izpopolnjuje v evropskih gastronomskih središčih. Sicer pa se Napoleon international nenehno razširja, za kar skrbi skupina strokovnjakov s področja turizma, gostinstva, marketinga in financ. Novi projekti bodo znani v začetku prihodnjega leta; tudi glede Gorenjskega. Za zdaj so lokali Napoleon international v Lukovici, v Portorožu, Piranu in ob Vrbskem jezeru v mestecu Portschach. • (až)
Pomoč prizadetim v poplavah
Trstenik - V krajevni organizaciji Rdečega križa Trstenik v kranjski občini so minuli teden organizirali zbiralno akcijo za prizadete v poplavah. Po predhodnem obvestilu so na ob; močju krajevne skupnosti Trstenik in pri krajanih na Spodnji Beli zbrali precej pridelkov (jabolka, zelje, krompir, pšenico, čebulo, pa tudi odeje, oblačila...). Predsednik RK Trstenik Peter Stare nam je povedal, da so potem v nedeljo, vse kar so nabrali, (okrog dve toni) s kombijem, ki ga je brezplačno od; stopilo Cestno podjetje Kranj, odpeljali v Ljubno v Savinjski dolini. V krajevni skupnosti Ljubno so bili pomoči zelo veseli in se vsem, ki so jim tokrat na ta način pomagali, zahvaljuje; jo. Sicer pa, kot so povedali v Ljubnem, bi za naprej najbolj potrebovali rabljeno pohištvo in gospodinjske aparate (belo tehniko). RK Trstenik bo zato akcijo zbiranja tovrstne pomoči organiziral še enkrat; krajani lahko sporočijo, kaj bi lahko prispevali oziroma odstopili, v trgovino na Trstenik ali na občinski odbor RK Kranj. Ob sedanji akciji pa se RK Trstenik vsem, ki so prispevali za pomoč, najlepše zahvaljuje.
Podljubelj - Akcija zbiranja prispevkov pa je bila tudi v krajevni skupnosti Podljubelj v tržiški občini. Denar, ki so ga krajani prispevali, je organizacija RK Podljubelj nakazala družinama Osredkar in Kržišnik v Poljanah v škofjeloški občini. Nogavice in rokavice, ki so jih napletle žene, pa so poslali v štab v Luče. Pri zbiranju pomoči so ugotovili, da so krajani še pripravljeni pomagati in bodo to tudi storili. Organizacija RK Podljubelj se v imenu vseh (tudi ostalih organizacij) zahvaljujem vsem, ki so tokrat prispevali za pomoč prizadetim v poplavah. • A. Ž.
Ohrajanje starih običajev t vaški skupnosti Letence v KS Gorice -
Blizu 30 krajanov iz Let ene s harmonikarjem Cirilom šausom r bilo minulo soboto na izletu v Mariboru in pri kmetu Finguštu * Orehovi vasi. Sprejel jih je tudi minister za informiranje mest* Maribor Smiljan Pušinjak, ki jim je organiziral ogled mesta, hkrati pa izrazil zanimanje in pripravljenost za tesnejše stike s kranjsko občino. Izlet Letenčanov pa je pravzaprav že nekajletna oblika /''*!' zevanja oziroma ohranjanja nekdanjih običajev v kraju. Ob raz" čnih dogodkih (ohceti, osebni prazniki ipd.) se nabere v blagajn° vaške skupnosti nekaj denarja, ki ga potem skupaj porabijo za |Z' let, piknik... Takšna srečanja imajo v 1 .ctencah pravzaprav, odk*r so pred leti na podlagi skupne akcije zgradili in odprli zbiralnic0 mleka. - A. Ž. - Foto: A. Mali
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
Elan odpušča delavce
Stečaj ne izbira
Zakaj ravno jaz, se sprašuje mnogokateri od 382 Ela-novih delavcev, ki te dni prihajajo po delovne knjižice. Stečaj pač ne izbira, dobre in slabe delavce, socialno šibke, zakonce, ki »združujejo delo« v istem podjetju, delovne invalide, vse brez razlike pomete stečajni metež.
Begunje, 20. novembra - V Elanu, Puščanjem prvih štiristo delavcev, tovarni le toliko delavcev, kolikor *orjenih del, kasneje pa tudi njih 2aposlovanje.
Ko smo se to dopoldne oglasili v Elanovi avli, so tam na treh »šalterjih« po abecednem redu sprejemali delavce in jim izročali odločbe z delovnimi knjižicami. Eden od odpuščenih delavcev, ki Je v Elanu delal domala dve desetletji, je povedal, da je za svoj odpust zvedel s seznama, obešenega na vratarnici, po toliko letih Pridnega dela pa ga zdaj odsla-vtjajo v tovarniški avli. Ni nam povedal svojega imena, češ da se P°ji. ali mu nemara ne bo kasneje zaprta pot v Elan, ko bo ta pod drugi m imenom znova najemal delavce. Delavka, ki tačas še dela v Elanu (zato je prav tako razumeti njen strah pred izpostavljanjem javnosti), pa je potožila, da Sla tu zaposlena oba z možem. Kako bosta preživljala in šolala otroke, kje bosta našla novo delo. ko odpustijo še njiju, saj nista yeč v tistih letih, ko bi bila zani-
kjer so z 18. novembrom začeli z od-jih bo sčasoma že. Za zdaj ostaja v jih potrebujejo za dokončanje dogo-čakata delovna knjižica in zavod za
miva za drugega delodajalca. Podobnih usod, ki smo jih zabeležili mimogrede, je v Elanu še veliko. So delovni invalidi, ki ne vedo, kako bo z njihovo prihodnostjo; so pridni delavci, ki so delali visoko nad normo, zdaj pa jih odpuščajo prej kot povprečne; so besni in razžaljeni, ki bi udarili po mizi. pa je strah prevladal nad jezo, oboje pa v popoldnevih utapljajo v bifejih. Polovica je takih, ki jih je žalostna novica našla na prisilnem dopustu. Je polovica režijcev. so znana vodilna imena...
Sekretar radovljiškega sindikata Bogo Košnjek je ob odpustih povedal: »V sindikatih smo zahtevali, naj bi delavce dostojno obvestili, kaj jih čaka. Na predlagani zbor delavcev na tovarniškem dvorišču pa niso pristali, saj nemara potem delavci ne bi tako vdano  prenašali  odpustov. Ni
prav, da so mnogi zvedeli za svojo usodo s seznama, ki visi pred vhodom v tovarno, pri odpustu pa dobe le suhoparno odločbo, da jih zaradi stečaja pač ne potrebujejo več. Zaslužili bi si vsaj pismeno obvestilo o stanju, postopku stečaja in dejstvu, da so na seznamu odpuščenih. Na srečo dobivajo vsaj navodila zavoda za zaposlovanje, kako in kaj po odpustu. V radovljiških sindikatih smo že prej aktivirali pravno službo (naš pravnik Zdravko Rus zastopa delavce Elana) in z njeno pomočjo dosegli, da so v času Elanove agonije delavci normalno dobivali plače in nadomestila. Zdaj bomo skušali zanje kar največ iztržiti iz stečajne mase.«
Prva pot odpuščenih iz Elana bo ta ali prihodnji teden na Zavod za zaposlovanje. Slavko Kalan s kraniske enote nam je pritrdil, da so odpuščeni iz Elana prvi gorenjski stečainiki, ki prihajajo v tolikšnem številu. »Sklep stečajnega senata je bil. da do do-
Begičevi so morali bežati pred naraslo vodo
Soba v samskem domu čaka
Skofja Loka, 21. novembra - Begičeva družina bo vse življenje pomnila letošnji 1. november, ko jih je narasla voda pregnala iz pritličnega stanovanja oziroma sobe, velike 21 kvadratnih metrov, v Poljanah. Voda je segala skoraj meter visoko, do kljuke na vratih, ko je odtekla, pa je pustila za debelo blata, uničeno pohištvo, prepojeno debelo zidovje, skratka, stanovanje, v katerega se še lep čas nihče ne bo mogel vseliti, sploh Pa ne družina z majhnim otrokom, kot je Begičev šestletni Zoran.
»Z ženo Nado delava v LTH na jrati deset let. Prej sva nekaj let ''vela v samskem domu, potem sva 'skala primerno družinsko stano-v*nje. Hodil sem po vaseh, sprašeni ljudi, končno sva našla sobo v "°ljanah z metrskimi zidovi, betonskimi tlemi, brez elektrike, ter J° za silo opremila. Ko je bil sin star leto dni, je žena zbolela. Bil je začetek tuberkuloze in za štiri me-sece so jo poslali na Golnik. Zdravnica je odsvetovala, da bi še Jjaprej stanovali v vlažni, mrzli so-"i v Poljanah in priporočila primernejše stanovanje,« je včeraj pripovedoval Josip Begič.
Josip in Nada sla s prijatelji rezala iz poplavljene sobe, kar se Je dalo. Ko je voda odtekla, so sprali blato, kurili v štedilniku, vendar je bilo mokrote preveč, 'grali bi se z zdravjem, če bi se Vrnili. Prvi hip so se zatekli k Jo-sipovemu bratu v Staro Loko, kjer se je v eni sobi, brez kopalnice, s skupnim straniščem, gnet-'° šest ljudi. Josip je medtem ho-1' okrog in prosil za primerno
stanovanje: v nedeljo je družino sprejel k sebi mož. ki živi v LTH-jevem dvosobnem stanovanju v Podlubniku.
Vendar pa bi bili krivični, če bi rekli, da so Ločani zatiskali oči pred nesrečo Begičevih. Upravni svet doma samskih delavcev v Frankovem naseljuje 14. novembra na priprošnjo LTH, občinske-
ga izvršnega sveta in sindikata sklenil, da se Begičevi lahko takoj vselijo v prazno sobo samskega doma in da LTH lahko po predhodno pridobljenih dovoljenjih preuredi še drugo sobo oziroma celo stanovanjsko enoto (dvoposteljna in triposteljna soba ter sanitarije) v družinsko stanovanje. Svet je tudi prižgal zeleno luč za začetek postopka spremembe namembnosti doma v družinska stanovanja. Dotlej naj bi Begičevi potrpeli, se podredili zahtevam poslovnika in hišnega reda samskega doma.
Begičevi, sprva navdušeni nad razpletom, so po ogledu sobe in pogovoru z upravnikom Mirom Dobravcem znova zagrenjeni. »Soba s pičlo opremo je kot zapor. V njej, kot je dejal upravnik, ne bi smeli imeti svojih stvari, niti kuhalnika ne. Pralnica je skupna v kleti, kleti za ozimnico ni. V samskem domu, v eni sobi, pod takšnimi pogoji družina ne more živeti.«
Upravnik doma Miro Dobra-vec je povedal, da se je v domu -od 1973. leta do zdaj zvrstil 2401 začasni stanovalec, da v vsem tem času ni bilo nobene nezgode, pretepa, da okolje nima problemov s samci, da pa seveda zahteva strogo spoštovanje pravil obnašanja, ki bi bila z vselitvijo družin(e) postavljena na glavo.
končanja deJ v Elanu obdrži del zaposlenih, ostale pa odpusti. Kot bo postopoma ugašal delovni proces, bodo postali nepotrebni tudi drugi delavci,« je povedal. Na vprašanje o tem, kakšno upanje imajo delavci, če radovljiška občina sklene najemno pogodbo Spon El 2000, pa je dejal: »Kot sem se pogovarjal s pristojnimi, naj bi po tej pogodbi veljalo, da delo v novem podjetju dobi vsaj 480 delavcev. Na zaposlovanju pa pričakujemo, da bo ta številka večja, med 600 in 700 delavci. Na republiški zavod za zaposlovanje pa smo tudi sporočili, da je treba priskrbeti potreben denar za kapitalizacijo delovnih mest. Delavci naj bi v novem Elanu tako rekoč kupili pravico do delovnih mest, delodajalec pa naj bi jim jamčil delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kljub vsemu pa ostaja v Elanu nerešeno vprašanje preostalih 500 do 600 delavcev.« • D. Z. Žlebir, Foto: J. Cigler
Miro Dobravec dvomi v upravičenost spremembe namembnosti doma. zagovarja drugo možnost, to je, da bi ta dom. ki je razmeroma še nov in dobro ohranjen, zapolnili s samci iz drugih, slabših samskih domov loških podjetij, pa raje tiste preuredili za družine. Dom v Frankovem naselju je letos povprečno 70-odstotno zaseden.
»Begičevi družini sem na podlagi sklepa upravnega odbora sveta doma omogočil bivanje v sobi 102 s pravicami in omejitvami, kot veljajo za samce, predstavnikom LTH sem dal tudi načrt elektro in vodovodne inštalacije, da bi lahko preuredili enoto za potrebe družine. Doslej še niso ničesar naredili,« je dejal Miro Dobravec.
Kakšna bo torej rešitev za Be-gičeve? Direktorica LTH na Trati mag. Tatjana Nastran je dejala, da podjetje praznih stanovanj nima. »Včeraj sem si ogledala sobi v samskem domu in mislim, da se ju da urediti v povsem prijetno stanovanje za tričlansko družino. Z ABC Loka, ki upravlja samski dom, smo se dogovorili, da predložimo načrt preureditve, ko bo potrjen, pa je vprašanje največ tedna dni, da bomo stanovanje prilagodili družini. Josipu Begiču sem svetovala, naj se vseli in naj nekoliko potrpi. Ko bo namembnost doma spremenjena, bo spremenjen tudi strogi hišni red. Begičevi družini smo kot pomoč po poplavi v LTH odobrili tudi 30 tisoč dinarjev.« • H. Jelovčan
Računalniško podprta šolska knjižnica
Poskusni program v preddvorski šoli
Preddvor, 22. novembra - Učiteljica Francka Zumer, ki hkrati bedi tudi PM knjižnico v Osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru, je prek republiške podskupine za računalniško podprto knjižnico septembra začela Uvajatj v poslovanje računalniški program, ki vzporedno poskusno poteka v osmih slovenskih osemletkah (preddvorska šola je edina na Go-rei>jskem) in naj bi prerasel v nacionalni knjižnični program.
Kot je povedal ravnatelj predorske šole Vinko Jenko, imajo r^den pouk računalništva, kom-""lirano s poukom tehnične v*goje, že tretje leto vsi učenci Petih razredov. Prejšnji teden so Se šestim partnerjem v učilnici P.r'tlružili še trije računalniki, ki J|Ir> jih je odstopil v brezplačno uPorabo' Gorenjski tisk iz Kranja. »Petošolci v 35 urah spoznajo °snove računalništva. Žal nam Manjka nadgradnja v krožkih za v'sje razrede, za kar zaenkrat nihamo usposobljenega mentorja.«
Francka Zumer nadaljuje: »Če ** bi bilo pouka računalništva, v*rjetno tudi računalnika v knjižijo še ne bi imeli. Ko smo iskali Pr«meren program, smo naleteli na 'v'skusnega, ki ga v okviru pod-■ *upine /a računalniško podprto nJ>žnico od septembra preverja-
prosti čas, saj je v urah, ko je knjižnica odprta, preveč opravka s sposojo. Naši učenci namreč radi berejo, vsak dan jih pride v knjižnico od petdeset do sto. Doslej smo uspeli vnesti v računalnik 502
Pomočniki v knjižnici
m izboljšujemo v osmih sloven-
skih šolah. Prenos podatkov s klasičnih kartončkov v računalnik je obsežno delo. ki pade predvsem v
učenca in 356 knjižnih enot od skupaj več io»t 8000. Delo je v bistvu dvojno, delno še klasično, del-
no računalniško.«
Učiteljici-knjižničarki Francki Žumer so v prostih urah pred poukom ali po njem dragoceni pomočniki Jaka Bizjak, Igor Kremsar. Miha Lavrinšek, Matiček Žumer. Jaka Bevc, Janez Jenko in Igor Povšner, kijih v knjižnico privablja računalnik. Miha Lavrinšek: »Prek računalnika lažje in hitreje sposojamo knjige, seveda pa so za to potrebne obsežne predpriprave. Napredujemo počasi. Običajno hkrati pomagava dva učenca.«
Računalniško podprta knjižnica je v preoblikovanju knjižnice v središče šolskega življenja edina prava pot. Šola prihodnosti namreč ne bo več le polnila glav učencev z najrazličnejšimi (ne)potrebnimi podatki, ampak jih bo predvsem naučila, kako naj sami, prek neobveznih knjig, pridejo do novih znanj. Zal je preddvorska šolska knjižnica za študijsko-čitalniški način dela pretesna. • H. Jelovčan, Foto J. Cigler
Vlada prisluhnila Sivim panterjem
Pokojnine ne zajedajo gospodarstva
Pred zasedanjem slovenske skupščine, ki je napovedala tudi obravnavo nove metodologije v usklajevanju pokojnin, smo od Stranke Sivih panterjev dobili obsežen zapis o pogajanjih te stranke s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Demosa in vlade. Že prejšnja skupščina, ki ni podprla zamrznitve pokojnin do konca leta, ter vladni predlog, ki je zdaj na skupščinskih klopeh, kažejo, da argumentov Sivih panterjev niso preslišali.
Že junija so panterji pripravili analizo dejanskega stanja pokojninske problematike in jo predstavili SP1Z, drugim upokojenskim organizacijam (z njimi so kasneje družno nastopili), strankam Demosa, vladi in resornim ministrom. Oktobra so napravili novo analizo in jo poslali skupščinskim poslancem, sodelovali pa so tudi na seji skupščinskega odbora za delo in socialno politiko, kjer so zagovarjali stališče, da pokojnin ne gre zamrzniti. Dokazovali so, da pokojnine ne zajedajo gospodarstva, temveč da SPIZ bremenijo socialni dodatki, ki bolj sodijo v vladni socialni program. Prejšnja vlada je obremenila gospodarstvo z višjo prispevno stopnjo za SPIZ, ko je leta 1984 na njen stroškovnik prenesla borčevske pokojnine, beneficirane pokojnine za policijo in KPD ter izjemne pokojnine. Sivi so dokazovali, da bi SPIZ lahko ob obstoječi prispevni stopnji 19,1 odstotka iz OD in 5,1 iz dohodka brez težav izplačevali pokojnine in usklajevanje, če bi vlada ponovno dodala iz proračuna omenjena sredstva.
Republiški odbor stranke Sivih panterjev je sklenil aktivno voditi akcijo za uveljavitev zahteve po sprotnem usklajevanju pokojnin in zoper njihovo zamrznitev. Po točkah so našteli tudi kopico stališč, iz katerih je videti, da upokojenci zase ne terjajo boljšega položaja, kot ga ima aktivna generacija, da želijo le dosledno spoštovanje obstoječe zakonodaje, da noben novi predpis in metodologija ne sme okrniti pravic upokojencev. Odločili so se za posvetovanja s strankami Demosa in opozicije, da bi uveljavili ta stališča. Ustanovili so tudi komisijo, ki bo pretresla novi osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter z zakonom zaščitila ostarelo generacijo na večer življenja. Tudi naj ne bi dovolili, da bi bil zakon sprejet na hitro, rok za sprejem novega ne bi smel biti krajši od dveh let. V čast jim je šteti tudi misel o pogajanjih s pristojnimi za pravično usklajevanje pokojnin, namesto nepremišljenih »mitingaških nastopov in neargumentiranega vznemirjanja upokojencev«. Sicer pa seje sodeč po posluhu vlade izkazalo, da so ubrali pravo pot. • D. Ž.
VESTI
Val 202 za poplavljene v Lučah
Val 202 je 16. novembra odprl hranilno knjižico pri Ljubljanski banki, Gospodarski banki, Ekspozitura Miklošič v Ljubljani, kamor občani lahko nakazujejo denarne prispevke za gradnjo vodovoda v Krnici pri Lučah. Številka knjižice je 50100-620-107-031-82710-2055/59 s pripisom Poslušalci Vala 202 za poplavljene v Lučah. Seznam darovalcev bodo objavljali na drugem programu vsak delovnik ob 16.35 ob ostalih informacijah, povezanih z odpravo posledic poplav v Sloveniji.
Solidarna pomoč upokojencev za poplavljene
V Društvu upokojencev Kranj so se odločili, da se odzovejo priporočilu Zveze društev upokojencev Slovenije in se pridruži vsesplošni solidarnostni akciji v Sloveniji, Jugoslaviji in inozemstvu za pomoč prizadetim po zadnji povodnji. Kranjski upokojenci so v ta namen prispevali 10.000 dinarjev in jih nakazali Rdečemu križu Slovenije.
Javni protest
Delavci kovinske in elektroindustrije, zbrani na nedavnem posvetu v Radovljici, so izrazili oster protest ob novici, da nameravajo zbori slovenske skupščine na seji 20. novembra po hitrem postopku sprejeti spremembe zakona o delovnih razmerjih in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ker bodo napovedane spremembe bistveno vplivale na položaj delavcev in upokojencev, v sindikatu delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije zahtevajo, da poteka razprava in sprejemanje sprememb po normalnem postopku.
Z Miklavžem, Božičkom in dedkom Mrazom pridemo tudi na dom
Košarkarski klub Triglav prek Triglav biro marketinga organizira obisk Miklavža, Božička in dedka Mraza na domu. Informacije lahko dobite vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 18. ure po telefonu 34-972. S prijavami pohitite, saj je število obiskov omejeno.
J. Marinček
Srečanje gorenjskih zdravljenih alkoholikov
Zveza klubov zdravljenih alkoholikov za Gorenjsko vabi na svojo skupščino, ki bo jutri, v soboto, 24. novembra, ob 9. uri, v sejni dvorani 14 občinske skupščine v Kranju. Ljudje, ki so uspešno zmagali bitko z alkoholom, se bodo pomenili o svojem delu in se dogovorili, kako bodo delali v prihodnje. Tudi volili bodo.
Ne pozabite
na drugo cepljenje proti gripi
Prve dni novembra je bilo v dispanzerju za borce kranjskega Zdravstvenega doma prvo cepljenje proti gripi. Tiste, ki ste se cepili, naj znova spomnimo na datum drugega cepljenje: 3. decembra od 9. do 11. ure in 4. decembra od 16. do 18. ure. Račun za obe cepljenji ste poravnali že prvikrat.
GLAS 6. STRAN
PISMA
Petek, 23. novembra 1990
ODMEVI
Mrtvilo v KUD-u
Mnenju gospoda ali tovariša Podobnika o "nedelu" bivše predsednice KUD-a Sovodenj Zinke Slabe, bi kot njena hči dodala sledeče: "Mislim, da premalo ve ali upošteva, kaj je ona v zadnjih tridesetih letih naredila za dvig kulture in kulturnih dejavnosti na Sovodnju.
Kaj se je na Sovodnju dogajalo v zadnjih petnajstih letih, ne vem. ker tam nisem živela in v to se ne bom spuščala. Vem pa. da sem bila kot otrok prikrajšana za mnogo večerov, ki bi jih lahko preživela s svojo mamo. če ona ne bi ob večerih in pozno v noč sodelovala na vajah za igre. Ni mi žal za večere, ker je tako na oder postavila mnogo kvalitetno odigranih vlog. Bila sem in sem še danes zato ponosna nanjo. Mislim pa. da to ni vse. kar je Zinka Slabe naredila za KUD Sovodenj. Zato sv mi ne zdi pošteno, da nekdo na tak način izničuje njeno dolgoletno delo.
Pa veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Irena Bevc
Odgovor na težave delegata ZSMS -LS Rastka Tepine
Komisija za organizacijo prireditev v občini Kranj pri IS SO Kranj v sestavi: Peter Tomazin, Nada Bogataj Kržan, Alenka Bole Vrabec, Marjeta Brence. Florijan Bulovec, Ignac Gorja nc in Stane Zidar, sporoča, da je izvršni svet SO Kranj na 18. seji dne 24. 10. 1990, na podlagi 244. člena Statuta občine Kranj (UVG. št. 25/82) ter v skladu z 28. in 29. členom Poslovnika IS SO Kranj, sprejel sklep o imenovanju zgoraj navedene komisije.
Zaradi tega verjamemo, da se spoštovani delegat ZSMS - LS Rastko Tepina ne more spominjati imenovanja, ker ni član izvršnega sveta SO Kranj. Delegatu se opravičujemo, ker v razpisu ni bil naveden popoln naziv komisije, to je Komisija za organizacijo prireditev pri izvršnem svetu Skupščine občine Kranj.
Komisija obžaluje, da omenjeni delegat kot dolgoletni kulturni delavec ni član komisije, vendar ima vso možnost, da s svojo lajno sodeluje na naših prireditvah, seveda ob skromnem honorarju.
»Demosovi prvaki in jurišni-ki« pripominjamo, da je ta komisija organizirala vse letošnje prireditve ob kranjskem občinskem prazniku, vključno s Kranjsko nočjo, katere obiskovalec je bil tudi delegat Rastko Tepina in ostalih 20.000 Kranjčanov, pa glede izvedbe programa do danes nismo prejeli pripomb. Podoben rezultat pričakujemo tudi od decembrskih prireditev.
Za konec želimo poudariti, da je komisija operativna, sestavljena iz članov vladnih in opozicijskih strank. Menimo, da kdor dela. tudi greši, najbolj pa greši tisti, ki nič ne dela.
Komisija za organizacijo prireditev v občini Kranj pri IS SO Kranj Predsednik Peter Toma/in
Dvomljivo zavzemanje za socialno politiko
Tak naslov je dal članku z dne 15 novembra 1990 predsednik koordinacijskega odbora Demosa, sicer pa predsednik socialdemokratov v Radovljici g. Zvone Prezelj. ko je delegatom iz vrsi socialistične stranke in SDP očital, da niso podprli Demosovega predloga glede stanarin.
Oči t jo je g. Zvone Prezelj še iz sindikalistu nih časov navajen, da zadeve rešuje na demagoški način s populističnimi potezami, saj ne orncnia odprtega pisma občinskega odbora socialistične
stranke, kjer od predsednika skupščine in vseh drugih odgovornih terjamo celovito obravnavanje socialnega položaja ljudi v občini. Huduje se, ker reševanje iztrganega segmenta socialne stiske po njihovem predlogu, ni dobilo naše podpore.
Ne samo. da smo bili s predlogom Demosa ustno seznanjeni na sami seji, ta predlog tudi z ničimer ni bil strokovno podprt, razen s podatkom, da so se plače povečale za 30 odstotkov, stanarine pa za 430 odstotkov. Ničesar nismo zvedeli, kaj tako povečane stanarine pomenijo v deležu življenjskih izdatkov družin v občini in koliko je družin, ki zaradi tega težje živijo in zato imajo pravico prejemati subvencijo.
Vse te podatke bi lahko delegati Demosa, preden so se pojavili s slabo utemeljenim predlogom, dobili na Centru za socialno delo, predlog pa poslali pred sejo vsem strankam.
Socialisti se v svojem odprtem pismu, ki ga je predsednik skupščine šele na našo intervencijo na seji omenil in izrazil svoje strinjanje z našimi predlogi, zavzemamo za strokovno in analitično obravnavo vseh plati socialnega stanja naših občanov. Pokazalo se bo, da so socialne stiske pri uveljavljanju drugih pravic (zaposlovanje, zdravstva, otroškega varstva in izobraževanja še veliko večje, kolje le vprašanje povečanih stanarin.
Pa še to: naše odprto pismo je nastalo na podlagi srečanja socialistov s predstavniki Svobodnih sindikatov v Radovljici. Na to srečanje so obljubili priti tudi predstavniki socialdemokratov, pa niso prišli.
Delegat SSS v DPZ SO Radovljica Marko Bezjak
ščinske protokolarnosti iz dvorane spodil liberalni predstavnik. Če torej gospod Prezelj pred javnostjo koketira (ali prakticira) z liberalnimi poslanci, naj vsaj pošteno prešteje glasove. Njegova nepripravljena in enostransko predhodno obravnavana skupščinska pobuda ni padla zaradi glasov »proti«, temveč zaradi vzdržanih glasov.
Kar trije, torej večina DSP-je-vih delegatov v družbenopolitičnem zboru se je vzdržala. Vzdržani glasovi v skupščini pa ne pomenijo nič drugega, kot nejasno situacijo: kot delegat nočeš škodovati, nisi pa prepričan za podporo.
Namesto da bi delegati zadolžili izvršni svet. da že iz svoje pristojnosti pripravi operacionaliziran in garantiran predlog (v obljubljenem mesecu dni!), smo s presenečenjem zameglili idejo in bili še bolj presenečeni. Gospod župan pa je ob pomanjkanju proceduralne taktike zaključil z glasovanjem, čeprav mu poslovnik omogoča še usklajevanje. Vsak nedodelan prispevek.
pa naj zveni še tako pozitivno, je lahko tudi kontraproduktiven.
Če pa ob skupščinski nejasnosti in učinku presenečenja, zdaj še popopranim s člankom v Glasu, natančneje premislim očitek delegatom SDP in SSS o ne-zavzemanju za socialno politiko občine, se mi ves salto mortale predloga lahko kaže tudi v drugi luči: usklajevanje sploh ni potrebno. Namreč, za uspeli predlog se ve, kdo je avtor: če pa ne uspe. se tudi ve, kdo je krivec. Zato se ne morem znebiti občutka suma o Demosovi premišljeni volilni propagandni gesti, izkoriščajoč socialno-ekonomsko stanje družbe. Vsakdo, hote ali ne, kdor zamenja vzrok s posledico ali cilj z metodo, tvega neuspeh. Delegati DSP smo še kako za ureditev stanovanjske sociale, vendar selektivno in metodološko oziroma strokovno pripravljeno, da je realizacija možna. Zato se strinjam z gospodom Prezljem. da je v skupščini šlo za dvomljivo zavzemanje za socialno politiko, vendar komu.
Janko S. Stušek, Lesce
voru so bili: predsednik sveta K S Edvard Kavčič, tajnik K S Zinka Slabe in predsednik skupščine Srečko Debeljak.
Stavek, ki je povzročil užalje-nost, da v KUD-u vlada nekakšno kulturno mrtvilo, se je nanašal na daljše obdobje in ne samo na čas, ko je v tem društvu novo
vodstvo. Vendar moram pripom- čete...«
mobrance pa so ustanovili in jim poveljevali najvišji okupatorjevi voditelji. Ponovno navajam (za domobrance velja) besede gau-leiterja dr. Friedricha Rainerja. če besede SS-generala Rbsener-ja spuščam, je rekel: »Domobranske in podobne oddelke sem dal ustanoviti kot redarstvene
PREJELI SMO
Nova ustava
Predsedniku koordinacijskega odbora Demosa Radovljica
Vsako vprašanje, pobuda ali dejstvo se da ocenjevati z več plati, resnico pa očitno le z ene, s tiste, ki jo doživiš kot dejstvo. Zato si ne morem Prezljevega prenosa skupščine razprave, objavljenega v Glasovih »Pismih bralcev«, dne 13. novembra 1990. razlagati drugače, kot potrebo transmisista Demosovega predloga z očitkom in iz »užalje-nosti« neuspeha (ali uspeha') spraviti v javnost. Novinarjev pač ni bilo več na seji! Po znanih načelih političnega marketinga pa objava te vrste ne sme biti samo informativna. V sporočilu je potrebno nakazati »krivdo«, ne glede, kako so resnico delegati občutili. Vedno pa je tako, da se pri javnih, običajno tudi enostrankarskih, kritikah dokaže kar nekaj Newtonove fizikalne zakonodaje. Kdor sproži plaz kamenja, mu utrga tudi zemljo.
Predlog predsednika koordinacijskega odbora Demosa radovljiški skupščini o zamrznitvi stanarin ni presenetil delegatov po ideji, temveč po nedodelano-sti in načinu. Morda ni presenetil vseh. zanesljivo pa zadosti, da. žal, kljub dobri iniciativi, če že ne nameri, ni bil sprejet. Pisni predlog je od radovljiškega Demosa sprejel le občinski izvršni svet. morda tudi predsedstvo, delegati (vsaj opozicijski) pa ne. Ustno posredovani predlog o začasni zamrznitvi stanarin in obvezi izvršnega sveta, ko je zaradi današnje občinske družbene stvarnosti postavil predlagateljem za sprejem predloga jasne omejitve: maksimalna zamrznitev je možna mesec dni. do takrat pa je potrebno oblikovati selektivna merila na socialne kriterije. Dodajmo še. da linearna zamrznitev stanarin enako rešuje nereveže. majhne reveže, srednje reveže in velike reveže.
Res je pripeljal Demos s seboj na skupščino (sklepam iz omenjenega članka!) dva predstavnika stanovalcev, ki pa ju je zaradi županove nedoslednosti in skup-
Različna mnenja, ki so ob objavi osnutka nove Ustave Republike Slovenije na prvi pogled razdelila slovensko javnost v "tabore", se v javni razpravi pa tudi v sami ustavni komisiji približujejo in s tem oblikujejo nekatere, širše podprte, predloge za rešitev posameznih vprašanj. Ustava, ki bo nastajala tako. bo ob sprejemanju lahko deležna podpore večine političnih strank in prebivalcev Slovenije. Tako se zdi, da bo "svetost življenja" črtana iz preambule, ker ima lahko ideološki pomen, zdi se. da bo nova ustava zagotavljala in ščitila pred vsem človekove-posamezni-kove pravice, v omejenem obsegu pa družene. državne in druge širše ali splošne interese. Vzpostavitev in funkcioniranje oblasti bo torej vsaj normativno podrejeno njenemu izvirnemu poslanstvu - torej servisiranju za potrebe ljudi. Zdi se, da bosta državna ureditev in lokalna samouprava vendarle opredeljeni na podlagi (bogatih in zelo različnih!) zgodovinskih izkušenj na Slovenskem, upoštevajoč tradicijo posameznih okolij - regij ter po zgledu uspešnih družbenih ureditev zahodne Evrope. Treba je priznati, da idealnega ravnotežja med stopnjo centralizacije države in obsegom lokalne samouprave ter samostojnosti gospodarstva ni. Pragmatična vprašanja politične, ekonomske in socialne narave, ki jih moramo razreševati danes, zahtevajo eno. realizacija vizije demokratične družbene ureditve in socialne države pa prav gotovo drugo.
Regionalizacija,   čeprav razumljena   in   predstavljena v mnogih  variantah, je ena od osrednjih točk in dilem v javni razpravi. Deležna je velike podpore, pa tudi pomislekov, ki so bolj odraz potreb uresničevanja ciljev dnevne politike, kot strokovne presoje vsebine in posledic regionalne ureditve. Pri tem je pomembno,  da regionalizacije ne pojmujemo zgolj kot posebno obliko lokalne samouprave na širši ali višji ravni. Regijo določajo in ji dajejo poseben pomen njene kulturne, zgodovinske, etnološke in socialne značilnosti. Prostor - območje regije dobiva z razvojem nov pomen, ki zahteva strokovno m vsestransko načrtovanje pri uporabi in izkoriščanju njegovih potencialov. Naštete in še mnoge druge razsežnosti zahtevajo tudi določeno raven politične samostojnosti regije z neposrednim vplivom na odločanje v državnem zboru preko poslancev,   izvoljenih   po večinskem principu. Tako pojmovanje regije pa lahko utemeljimo tudi s potrebo po decentralizaciji državnih m ekonomskih funkcij, po povezovanju občin pri načrtovanju in uresničevanju infrastrukturnih projektov ter navsezadnje tudi z dejstvom, da bo regionalizacija pogojevala  večjo demokratičnost odločanja.  Torej ne
gre zgolj za protiutež težnjam po močni - centralno vodeni državi, pač pa tudi za odpiranje možnosti civilni družbi, lokalnim skupnostim in še posebej regijam, da razmerje sil in uveljavljanje interesov v oblastnih organih določajo skupaj s političnimi strankami. Ohranjanje regij v najširšem pomenu besede nenazadnje pomeni zaščito žlahtne značilnosti Slovenije, njene pestrosti in bogastva kulture, običajev, narave ipd. Bojazen pred pretiranimi zahtevami po veliki "avtonomnosti" regij pa ni odveč, zato je potrebno regiji v ustavi ali z zakonom podrobno in nedvoumno opredeliti njene pristojnosti kot politične skupnosti.  Drugo področje, ki bo v marsičem določalo značaj naše nove družbene ureditve in funkcije države, so človekove pravice  in temeljne svoboščine. V ta okvir sodijo tudi socialne pravice. Nekatere, kot na primer pravica do dela ali pravica do socialnega zavarovanja so pogojno uresničljive glede na ekonomsko moč, stabilnost in socialno pravičnost družbe. Prav gotovo so garancija za varno starost, brezplačno šolanje in obveznost države - oblasti, da v okviru možnosti zagotavlja vsem socialno  varnost pod enakimi pogoji, okvir socialne države, ki mora temeljiti vsaj na določilih Evropske socialne listine. Civilizacijske pridobitve, tržno gospodarstvo z vsemi posledicami in demokratično politično ureditev, ki so v osnutku ustave dobro prepoznavni, bi bilo potrebno "dopolniti" z nekaterimi temeljnimi ekonomskimi  (soodločanje) in socialnimi pravicami, načeloma in kot temeljno kvaliteto tudi s tistimi, ki pomenijo finančne obveznosti. Sicer pa je prav področje socialne politike in ravni minimalnega družbenega standarda tista tema, ki smo jo ljudem, torej javnosti, najmanj "iskreno" predstavili. Treba je vedeti, da se posledice nove zakonodaje na stanovanjskem področju ne morejo niti primerjali s posledicami novih ekonomskih odnosov, nove ureditve dolžnosti in pravic delavcev itd. Mnogi vidijo srž problema npr. v pristojnosti predsednika republike. Praksa bo pokazala, da temu ni tako
Brane Grohar
Mrtvilo v KUD-u
Na članek v vašem časopisu, ki ga je za KUD Sovodenj podpisal g. Jelko Podobnik (čeprav dopis ni zrasel na njegovem zelniku), moram pojasniti nekatere stvari, ki so potrebne za pravilno razumevanje popolnoma nepotrebne užaljenosti avtorja omenjenega dopisa.
Ob krajevnem prazniku, ki ga krajani Sovodnju praznujemo vsako leto 18. oktobra, je novinar Glasa obiskal našo KS. V pogovoru o uspehih in neuspehih v K S je bil razgovor tudi o delu v društvih. Navzoči pri tem razgo-
niti, da ima novo vodstvo zagotovljene nove prostore in delno tudi materialne zmogljivosti, kar prej ni bilo.
Trditev g. Podobnika, da prejšnji predsednik KUD-a ni naredil nič ali zelo malo. je milo rečeno zlobna, da ne rečem slaboumna. Funkcijo predsednika KUD-a je Slabet ova prevzela v času. ko je kulturna dvorana, last K Z Skofja Loka bila prenesena v last KS Sovodenj. Dvorana in pomožni prostori so bili v popolnem razsulu. Krivda za to verjetno ni bila na vodstvu KUD-a. ampak bivšega lastnika. KS je z veliko angažiranostjo krajanov, posebej pa DO Jelovica in DO Termopol obnovila dvorano in pomožne prostore. Lahko bi celo rekli zgradila, saj so od prejšnjih prostorov ostale samo stene.
Pri tej, za K S veliki investiciji je bilo potrebno veliko zagnanosti vodstva KS. posebej pa Sla-betove. ki je bila obenem tajnik K S in predsednik KUD-a. Za svoje delo je Slabetova na podlagi predloga občinske Zveze kulturnih organizacij prejela priznanje OF.
Se o stavku v članku, da je odklonilno stališče mene in Sla-betove do novega vodstva KUD-a iz razloga, ker se ni upoštevalo najino mnenje, kaj se bo v dvorani dogajalo in kaj ne. Moram pojasniti, da kar se mene tiče se nisem nikoli vključeval v to, kaj naj bi se v dvorani dogajalo, Slabetovi pa je bilo to dolžnost, dokler je bila predsednica.
Očitek, kaj se bo v dvorani dogajalo, ima drug namen. Skupščina KS je s pogodbo izročila obnovljeno dvorano v upravljanje KUD-u. V posebnem členu navaja, da KUD lahko uporablja dvorano, vključno v pomožnimi prostori za vse kulturne dejavnosti, tudi za zabavne prireditve, razen javnih veselic. To pa g. Podobniku ni šlo v račun.
V obnovo dvorane je bilo vloženih ogromno sredstev, dela in angažiranosti. Dvorana in ostali prostori so urejeni tako, da bi bili lahko v ponos tudi večjim krajem, kakor je Sovodenj. Mislim, da javne veselice ne sodijo v kulturno dvorano niti z vidika kulture, da o poškodovanju inventarja ob takih priložnostih ne govorim. Posebej pa ne. če so zato na razpolago drugi prostori.
G. Podobniku pa še nasvet, da drugič malo bolj premisli, koliko je on sam že naredil in koliko so tisti, o katerih govori zelo podce-njevalno.
Pozdravljeni!
Srečko Debeljak
Odgovor Marku Jenšterlu - zadnjič
Če nekdo ne more ali noče priznati nekega bistva, se pač oklepa raznih lepotnih ali tiskovnih napak in napakic, kot je to ponovno storil M. Jenšterle. Kot bi lepi ženski rekel, da je ne moraš zato. ker jo kazi rjava pika pod levo roko. Očitno apriorno brani vedenje dr. Debeljaka vse od okupacije 1941. Zdaj je »ogenj« prenesel drugam vse do primera Edvarda Kocbeka, samo da bi dokazal, kako moja pojasnjevanja »zbledijo, ko si ogledamo še nekaj objav tega citata... »Noče pa priznati, da je dr. Debeljak s svojimi deli priznaval okupatorja in njegovo oblast (ludi s simpozija o njem nismo nič brali o obnašanju 1941-45), če ga je imel rad alt ne. Zato ponavljam poleg tega. da je bil dr. Debeljak pisatelj, je bil s svojo propagando soodgovoren (ali zaslužen) za priključevanje novih mož in fantov k belogardistom (MVAC) in domobrancem (na Gorenjskem »Ober-krainer selbstschutz«). Poleg tega je bil tudi član že priča imenovanega Pokrajinskega domobranskega odbora za Gorenjsko. Slovenske in tudi gorenjske <ln
Zato se ob Jenšterlovem vztrajanju spet in spel vsiljuje vprašanje, kako bi se v primeru kake morebitne zasedbe - česar nas Bog obvaruje - obnašali branilci kapitulantstva. Kako naj bi drugače mislili o tistih, ki jih je Debeljakovo obnašanje kot nekakšen vzgled?
Poslej se nima smisla več oglašati, ker ne zaleže noben, še tako otipljiv dokaz. Pa brez zamere. Upam, da se bova morda kdaj temeljiteje pogovorila osebno, saj sva, hočeš nočeš na isti ladji, ki jo spet in še kako premetavajo »viharji (k) jezni (h) mrzle domačije.«
Ivan Jan
Kako sem doživel Dražgoše
Slovenci smo bili znani po delavnosti, vestnosti in ubogljivosti. Najbolj cenjeno plačilo je bila pohvala za vestnost in dobro opravljeno delo. Če nam je gospodar pustil še naše stare običaje in slovenski jezik, smo mu bili pripravljeni dati tudi življenje. Mnogokrat smo gospodarju pomagali z velikim junaštvom in pogumom, da se je okitil s slovenskimi dejanji, zapisanimi na njegovo ime. Mnogi so verjeli, da nam je samo tak odnos omogočil narodni obstanek, zato so nas v tem vzgajali naprej.
Bilo mije dvanajst let. ko sem izpod Starega vrha. kjer sem bil doma. spremljal očeta pri opravkih v Škof/i Loki. Tam sem imeli priložnost dojeti ves sijaj mogočnosti, moči. preciznosti in urejenosti, ki so ga Nemci znali prikazati in uveljaviti tudi, kadar so se nenadoma pojavi/i na pohot-jih Starega vrha. Čeprav so bili njihovi postopki neusmiljeno surovi in kruli, smo vedeli, da so gospodarji, ki jim nihče nič ne more.
Vendar so obstajali uporniki, skriti v gozdovih. Ljudje so jim rekli »gmajnarji«. To so bili Slovenci, ki so se uprli gospodarju, kar je bilo nezaslišano. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj jih bodo mogočni Nemci poslovili-Pogosto je zapokalo v eni aH drugi grapi. Takrat smo se spogledali in vedeli, da se je spet zgodilo, kar se je moralo zgodit^
Da se pokanje m grmenje smeri Dražgoš ni hotelo končanje bilo za nas nekaj nepojmljivega. Dogajalo se je nemogoče-Sosedje so se zbirali, gledali osuplo v smer Dražgoš in se spogledovali. Pokanje je s presledki postajalo močnejše. Prihajate SO neverjetne vesti, da je v Dražgo-šah petnajst partizanov 'v resnici jih je bilo nekaj več), ki zadržujejo na stotine Nemcev. Ljudje SO videli, kako Nemci dovažajo '* Škofje Loke vojaštvo in topove in odvažajo skladovnice mrtvili-To se je vleko tri dni. Takrat nisem bil edini, ki sem občuti! ponos. Ne ponos hlapca, ki je P°'_ hvaljen, ampak ponos sina nar0'u da, katerega junaki zmagujejo" neenakem boju s priznano pr e magiji vi m so vražn i k om ■ ponos je bil še večji, ko je prts vest. da so se partizani konen celo umaknili neporaženi. krat je bih dokazano, da imartU tudi Slovenci obraz. Nemci seri'-so zdeli več nepremagljivi, njihovo gospodarstvo ni bilo več samoumevno, narod hlapcev se J spremenil v narod borcev, ki n rabijo gospodarjev.
Gotovo nisem edini, ki Dražgoše pomenijo simbol Pre' hoda Slovencev iz hlapčevstva J samostojnost. To je simbol tudi tistega boja. ki ga Slovenci nadaljujemo danes, da bi bili sam svoji gospodarji.
Prav bi bilo. da bi epopV' Dražgoš dali poudarek pri slovenskih narodnih praznovanjih, ne le v okviru občinske?1 praznika občine Skolja Loka
Janez G*^[ Skofja LoM Podlubnik 71
ne-Ta ■išla
KULTURA
Založba Borec je zdaj založba Mladika
MLADIKINA KNJIŽNA BERA
Ljubljana - Po lanskem dokaj slabem letu, je letos založba Borec ne le spremenila in razširila svoj knjižni program, pač pa se je z oktobrom tudi preimenovala v Mladiko. Po lanskem osipu tako naslovov kot tudi naklade, so se trendi že obrnili navzgor.
Ker pa samo spreminjanje imena še ne pomaga iz založniških zagat, pač pa dober knjižni program, se bo tega načela založba očitno držala. Vendar Pa za uspeh nikakor ne misli ubirati povsem komercialnih Poti, kakor je v uvodu k najnovejši predstavitvi predvsem otroške literature povedal glavni urednik Janez Mušič. Nova založniška usmeritev bo ohranila vse, kar je trdnega in lepega v naši preteklosti, med programi, ki pa jih bo ohranjala kot doslej, pa je cela vrsta zbirk namenjenih mladim in najmlajšim bralcem, zbirke izvirne slovenske knjige, znanih zbirk Sila spomina ter Iz roda v rod pa vse do zbirk s komercialnim namenom tako za otroke kot odrasle.
Predstavljen je bil cel šop novih knjig za otroke. Novo v zbirki Pikapolonica je drobna knjižica z verzi o psičku - Blek junak izpod peresa Maruške Sedlak, ki jih je z ilustracijo lepo dopolnila Marjanca Jemec -Božičeva. Nepovabljeni rožnati Bost je že tretja knjiga za otroke pisateljice in novinarke Marjete Novak. Živahen domišljijski sprehod bo mladim bralcem ugajal tem bolj, ker
knjigo sijajno dopolnjujejo tudi ilustracije Marjana Mančka. Prav te ilustracije so nagradili na nedavnem beograjskem knjižnem sejmu. Druga knjiga iz zbirke Liščki ima silno dolg naslov. Avtor Feri Lainšček je namreč knjigi, ki vsekakor sodi v sodobno pravljičarstvo, dal naslov Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak. Nenavadna snov, napeta zgodba s srečnim koncem - imenitna snov tudi za uprizoritev, kar so menda že udejanili v Novi Gorici. Tretja knjiga v zbirki Liščki posega na tuja literarna polja. Znani francoski pesnik Jacques Pre-vert je tako kot vsi dobri pesniki pisal tudi za otroke. Pismo s potepuških otokov je odlično prevedel Aleš Berger, ilustrirala pa Marija Lucija Stupica.
Med knjige za otroke, pa ne samo zanje sodi tudi Kralj Ho-nolulu, ki ga je založba izdala v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska. Avtor Milko Bambič, tržaški slikar, je poleg ilustracij tudi avtor besedila, knjiga - strip pa je prvič izšla leta 1935 v Ljubljani. Knjigo, ki se je odrasli gotovo spominjajo, so ponatisnili ob 85-le-tnici avtorja.
Ne kaže prezreti tudi štirih slikanic VValta Disnevja v prevodu Jožeta Stabeja. Založba obljublja, da bo tem prvim knjižicam za otroke sledila še vrsta naslednjih. ^ Mlajši prozaist Franjo Fran-čič se s svojo drugo knjigo loteva ljudi z dna. Bralec se ne bo v knjigi Milostni strel - orgija sestavljeni iz več besedil znebil občutka, da je človek v vseh sistemih, v katere se postavlja, v takem ali drugačnem pritisku. Le, če se jim upira, najde nova spoznanja in s tem preživetje. Pisatelj piše pogumno, brezkompromisno, brez odvečne "avtocenzure", je v recenziji zapisal Marko Uršič, tako pač, kot je, če si pred resničnostjo ne zatiskamo oči.
Pripoved o Brezi v zbirki Sila spomina je posebna knjiga že zato, ker jo je napisal pesnik in prevajalec Jože Smid. Zato je pričevanje o Nadi Žagar, hčerki Staneta Žagarja z Dobrave, tudi svojevrstna lirična pripoved o partizanki iz znane gorenjske učiteljske družine. Avtor je literarno obdelal kalvari-jo mladega dekleta, od trpljenja v italijanskih zaporih do skojevske sekretarke v Tretji
prekomorski brigadi: umna je zadeta v bojih za Knin decembra 1944. Jože Šmit, sicer borec iste brigade, dekleta osebno ni poznal, zato je v knjigi dodal številna pričevanja ljudi, ki so to nenavadno dekle poznali. V času, ko so očitna prizadevanja za demitizacijo umišljenih in resničnih vrednot iz preteklosti, je Šmidova knjiga redek primer tankočutnega spominskega zapisa.
Med predstavljenimi knjigami založbe Mladika kaže omeniti še eno, ki pa po velikosti skoraj že ne sodi med knjige: gre za Novo pratiko, ki je sicer na Slovenskem poznamo že od leta 1741, saj je redno izhajala. Koledarček ima bogato vsebino, kot se pratiki spodobi -dnevi, prazniki, svetniki, astrologija in to natančno in po novem izračunana z vremensko napovedjo iz stoletne pratike. -In ne nazadnje in tudi ne najmanj pomembno je nase opozorila tudi revija za otroke Ku-rirček, ki s svežo besedno in likovno govorico odslikava otrokom njihov svet, odraslim tako težko razumljiv - posebej še, če malo ali celo nič ne berejo. • Lea Mencinger
Ustanovitveni koncert komornega orkestra »CARNIUM« - Kranj
NASTOP UIGRANEGA ANSAMBLA
Dne 11. novembra 1990 se je prvič predstavil v župnijski cerkvi v Kranju novo ustanovljeni komorni orkester »Carnium«, ki ga sestavljajo mladi profesionalni glasbeniki, ki sicer delujejo v orkestrih v Ljubljani. Komorni orkester vodi dirigent prof. Peter Škrjanec, ravnatelj
Glasbene šole v Kranju.
Spored je navajal predvsem dela baročnih skladateljev, ki odlično zvenijo za tak orkester. Odločitev dirigenta prof. Petra Skrjanca za ta dela je bila smotrna tudi zato, ker se novi orkester z njimi najbolje in najlažje uigra.
Prva točka sporeda je bil Concerto grosso op. 6 št. 8 (Božični) A. Corellija. Z vso pravico lahko označimo njegovo ustvarjanje in poustvarjanje ICorelH je bil izreden violinist) 2a takratni mejnik v violinski 'gri. Postal je najpomembnejši komponist svoieea časa in nje-
gove skladbe so veljale kot vzorec instrumentalne umetnosti. Njegovi Concerti grossi so bili takrat in so še danes zelo priljubljeni. V njih je doseženo popolno ravnotežje med obliko in vsebino.
Dirigent je s solisti Igorjem Grassellijem, Renato Prizmič -violini, Igorjem Svarcem - violončelo in orkestrom izvedel z globokim občutkom počasne stavke in z vedrino hitrih stavkov, ki so bili pretkani z baročno motoričnostjo in upornim ponavljanjem sekvenciranih melodičnih in ritmičnih formul
FIDL FADL
Lutkovna uprizoritev in režija: odrasla skupina Lutk čez cesto
Kaj se nam pripeti, če ugriznemo v »kislo jabolko«? Odgovor - nakremžimo se - ki ga bo večina molče, sama pri sebi izrekla, bo pravilen, a netočen.
Za isti problem gre v predstavi Fidl fadl GČC. Za celotno Predstavo lahko rečemo, da je dobra, če hočemo biti pravilni, y«ndar analiza dano oceno natančno dopolni z ugotovitvijo, da ■>e bil efekt slab. Nekje je napaka!
Oglejmo si predstavo podrobneje; .'• Lutke in likovnost sta »popolnoma« rešeni, saj je oder prirejen domiselnim scenskim rešitvam.
k 'gra je bila solidna. Izstopajoči vložek so bili nedvomno songi. i- Literarna predloga je bila solidna. Dialogi primerni kvantitati-vni lutkovni mašineriji.
Predstava sodi med boljše v slovenski kvantitativni lutkovni Produkciji.
Iz danih premis lahko ugotovimo, da zaradi nečesa, kljub navideznemu napeljevanju k ugrizu v »kislo jabolko«, do dejala ni prišlo.
Očitno je, da je predstava »obtičala« v dejanju, dala kvanti-ativni efekt, zaradi govora. Splošno je bil lingvistični nivo manjšo predstave. Samo dejstvo, da so izrazito moško igro, lacanov-
sko
rečeno, odigrale »ženske, ki ne obstajajo«, tako da so visoki
glasovi prehajali v histerijo, namesto da bi z nizkimi oktavami naznanjali gospostvo, je podatek zase.
, Dialogi, izbrani po formuli govornih lapsusov, so odsev vantitativnega pristopa, so dobri, a dolgočasni. Preboj iz kvanti-e,e slovenskega lutkarstva in izboljšanje animacijske tehnike
fo'l!Cev' ^' r>''° moc' ustva1"'1' z redukcijo govora - npr,, na per-
«d
takoj osvojil poslušalce. Premočna akustika je sicer nekoliko preveč stapljala soliste in orkester.
V koncertu za trobento in orkester T. Albioninija, skladatelja številnih pozabljenih oper, uspelih violinskih koncertov, triosonat, violinskih sonat itd., se je predstavil kot solist Lju-ben Dimkarovski. Nelahko nalogo igranja koncerta, ki ni pisan za njegov instrument, je odlično opravil. Solistični ton trobente je težko uskladiti z zvokom godal in je seveda dominirat nad orkestrom, kar je akustika še povečala.
V Tartinijevi Simfoniji v A duru so trilčki, ki so značilni za Tartinija, zveneli, kot bi glasbeniki igrali v topli dvorani in ne v prehladni cerkvi. Orkester je v simfoniji lepo sledil svojemu dirigentu pri interpretaciji tople patetičnosti in močne notranje izraznosti Tartinijeve glasbe.
J. S. Bach, veliki mojster nemškega baroka je med številnimi skladbami, ki jih je napisal za violino, ustvaril tudi nekaj violinskih koncertov in vrhunsko delo za violino »6 sonat in partit za violino solo«. Ta njegova dela pomenijo ne-nadkriljivo violinsko šolo, ker predstavljajo sama za sebe visoko duhovno in tehnično zahtevnost. Eno izmed zadnjih pomembnih del tega časa za dve violini in orkester, ki je bil bogat na duo literaturi je Koncert za dve violini in orkester v d molu. V kontrapunktičnem smislu predstavlja vodenje dveh glasov v delih za dva instrumenta zelo kočljivo nalogo.
Tu pa slavi Bachova polifon-ska fantazija velike uspehe in je obravnavanje obeh glasov naravnost genialno. Oba solistična parta se dopolnjujeta na popoln način, ne da bi se prekrivala. Bach sledi z velikim okusom načinu, da uvede najprej temo v en glas, nato jo prenese v drug glas, medtem ko prvi glas izvaja briljanten kontrapunkt.
Dirigent z obema solistoma Vasilijem Meljnikovom (ki je zadnji hip uskočil namesto obolelega B. Brezavščka) in Igorjem Grassellijem ter orkestrom je prav v zgoraj povedanem smislu izvedel to mojstrsko Bachovo delo. Oba violinista sta se odlikovala po lepem tonu in zlasti v drugem stavku po liričnem občutju, ki ga ta stavek izraža.
Zadnja točka koncerta je bila Simfonija št. 27 v G duru J. Havdna. J. Haydn je bil ustvarjalec moderne instrumentalne glasbe. V njegovi simfoniji sta dirigent in orkester prešla iz baročne patetike in zablestela v pravem havdnovskem poletu, vedrini in lahkotnosti. S svojim živim izvajanjem sta izzvala dolg aplavz priznanja.
Komorni orkester »Carnium« se je izkazal kot uigran ansambel, kar je zasluga izvrstnih mladih glasbenikov in odličnega dirigenta. Gotovo se bo orkester »Carnium« predstavil tudi v Ljubljani in drugih mestih v Sloveniji. Dirigenta prof. Petra Skrjanca pa upamo, da bomo kmalu srečali za dirigentskim pultom katerega od ljubljanskih orkestrov.
Matija Tercelj
JTnative (iz.vršilnike). S tem bi se število besed zmanjšalo, kar bi Igralca zahtevalo nadomestitev odvečnega govora z animaci-
o, od gledalca bolj natančno spremljanje predstave.
Omenjeni pristop bi pomenil preboj ali točen odgovor na ^dcetrio vprašanje - soočenje z novo kvaliteto. Vedeti moramo, , d Je ugriz v »kislo jabolko« eksperimentiranja akt kvalitete med antiteto sladkih, klišejskih predstav. Tomaž Kukovica
POČASTITEV PESNIKA GRAFENAUERJA
Ljubljana - V ponedeljek, 26. novembra, ob 18. uri bo v Vodnikovi domačiji literarni večer v počastitev petdesetletnice pesnika Ntka Grafenauerja. Večer njegove mladinske poezije je pripravila Alenka Bole - Vrabec, sodelujejo pa še Nadja Strajnar, Janez Dolinar in Marko Črtalič.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled numizmatična razstava Osemstoletnica denarstva na Slovenskem. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Likovna prizadevanja na Gorenjskem, novejše smeri. V Prešernovi hiši pa je odprta razstava Gorenjska osemdeseta leta v muzejski predstavitvi.
V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili N. Machiavellija Mandragolo - za abonma petek in izven. Gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica. Jutri, v soboto, bodo predstavo uprizorili za abonma sobota II. in izven.
V gradu Kieselstein bo jutri, v soboto, ob 10. uri v okviru lutkovnih sobot Lutkovna skupina Besnica uprizorila lutkovno igrico Mihe Mazzinija Slonček Leopold.
JESENICE - V Gledališču Tone Cufar bodo v nedeljo, 25.no-vembra, ob 19.30 za izven uprizorili komedijo Poroka Štefa Lampiča.
V razstavnem salonu Dolik razstavlja akad. slikar Jaka Torkar.
V galeriji Kosove graščine je na ogled 18. medregionalna foto razstava treh dežel Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Najvidnejši žirovski in idrijski ustvarjalci.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava del akad. slikarke Dore Plestenjak in akad* slikarja Domna Slane.
KROPA - V Bertoncljevi sobi Kovaškega muzeja Kropa bodo danes, v petek, ob 16.30 odprli novoletno prodajno razstavo del akad. slikarja Kamila Legata. V kulturnem programu bo nastopil pozavnist Božidar Lotrič, član orkestra Slovenske filharmonije.
SKOFJA LOKA - V dvorani Loškega odra bodo danes, v petek, ob 19.30 premierno uprizorili Petra Pavlovca Carmino Burano, režija Bernarda Pavlovec - za izven. Jutri, v soboto, ob 17. uri bodo predstavo ponovili za izven. V nedeljo, 25. novembra, ob /9.J0bodo predstavo prav tako ponovili za izven.
V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar in grafik Črtomir Frelih.
V galeriji Fara razstavljajo člani Foto kino kluba Anton Ažbe. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure.
V LTH je na ogled razstava fotografij Poplava 90 avtorja Janeza Pipana.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB je do konca tega meseca odprta prodajna razstava likovnih del, katerih izkupiček je namenjen prizadetim v poplavah.
KAMNIK - V kavarni Veronika bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo reprodukcij kamniškega samouka Vilija Korde-ža. V razstavišču Veronika bodo jutri, v soboto, ob 18. uri odprli razstavoperorisb Petra Jovanoviča na temo pesmi Franceta Balantiča. O pesnikovem delu bo govoril prof. France Piber-nik.
DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale so na ogled kiparska dela Jožeta Stražarja.
SPOMENIK FRANCETU _BAUNTIČU_
Grahovo - Pred osnovno šolo v Grahovem pri Cerknici bodo danes, v petek, ob 15. uri odkrili spomenik slovenskemu pesniku Francetu Balantiču (1921 - 1943). Slavnostni govornik bo pesnik Dane Zaje, spomenik pa bo odkril kulturni minister dr. Andrej Capuder. Ob 17. uri pa bo v občinski dvorani v Cerknici kulturna prireditev posvečena pesnikovemu spominu. Poznavalec pesnikovega dela prof. France Pibernik bo spregovoril o Balantičevem pesniškem snovanju, gledališki igralec Boris Kralj pa bo pripravil krajši recital Balantičeve poezije. Prireditev organizirata Skupščina občine Cerknica in Društvo slovenskih pisateljev.
In memoriam
ALADIN LANC
Že izginjajoče čarobne barve jesenske narave, ki jo je tolikokrat in tako rad upodabljal, so pospremile na zadnjo pot slikarja in literata, Kamničana Aladina Lanca.
Aladin Lanc, ki je sicer diplomiral na beograjski likovni akademiji kiparstvo, po vojni pa je bil priljubljen likovni pedagog mnogim generacijam mladih Kamničanov, je vse svoje ustvarjalne vzgibe posvetil skoraj izključno akvarelnemu slikarstvu in literaturi, predvsem poeziji. Le malo je v slikarstvu avtorjev, ki bi ves svoj likovni potencial usmerili v raziskovanje in obvladovanje slikarske tehnike, ki je sicer ena od najstarejših in med najbolj razširjenimi v geografskem in zgodovinskem smislu, vendar dokaj težka in zahtevna. Lanc je v akvarelu dosegel dovršenost in mojstrstvo.
Lančevi akvareli so razpoloženja iz narave, ujeta v trenutkih, bežnih hipih, ki so enkrat polni svetlobe, drugič v zamolklih teminah, kot življenje samo. So resničnost naključij in naključja resničnosti. Aladin Lanc je bil izrazit lirik. Prelivajoče se barve, ki jih dopušča le akvarel, pojej* kot njegova poezija: nežno in radostno ali trpko in zamolklo.
Pesmi in krajšo prozo je objavljal v nekaterih periodičnih publikacijah, predvsem Obzorniku. Liriko je izdal v dveh zbirkah: »Šatulja utrinkov«, 1987 in »Cvetovi košenin«, 1989.
Aladin Lanc je kljub dolgoletnemu razdajanju v pedagoškem poklicu živel bogato ustvarjalno življenje, katerega zreli plodovi so se potrdili na pogostih zadnjih razstavah in v njegovi poeziji.
Življenjska modrost slikarja - pesnika seje ob večeru njegovega bivanja strnila v misel v njegovi pesmi Na previsu večera, iz zbirke Cvetovi košenin: »Poznaš razsipni čas trgatve -osip žuljavih rok na previsu večera? Veš dvojno spremljavo bregov -strugo, s popotnim odsevom palete, ki odnaša neutešene sle hrepenenja?«
Na kamniških ulicah ne bomo več srečevali prijaznega, markantnega moža, ki je rad z nami pokramljal, se duhovito pošalil in širil okoli sebe neizmerni optimizem. Takšen je bil Aladin Lanc, takšnega smo poznali in takšnega bomo ohranili v spominu znanci, prijatelji, someščani in stanovski kolegi.
Dušan Lipovec
^MmmssmGLAS 8. stran
TELEVIZIJA, RADIO
Petek, 23. novembra 1990
TVSPORED
PETEK
23. novembra
9.00 TV mozaik
9.00 Delfin Flipper, ameriška nanizanka
9.25 Pogum za tveganje: Pionirji sodobne kirurgije, angleška poljudnoznanstvena serija
10.15 Podmornica, nemška nadaljevanka
14.20 Video strani
14.30 Svet na zaslonu, ponovitev
15.00 Žarišče, ponovitev
15.30 Sova, ponovitev
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 TV mozaik: Tednik, ponovitev
18 05 Spored za otFeke in mlade
19.05 Risanka
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20 Nebu   naproti, ameriška
dokumentarna serija 21.20 Zakon  v  Los Angelesu,
ameriška nanizanka 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova
Družinske vezi, ameriška
nadaljevanka
Rdečilo za ustnice, ameriški film 0.35 Video strani
_2. program TV Slovenija
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
16.45 Šahovska olimpiada, dnevni pregled, oddaja TV Novi Sad
17.30 Regionalni   programi TV
Slovenija 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče
20.30 Ex libris: O Juliju Bettetu in vzgoji pevcev
21.25 Eric Ericson in APZ France Prešeren, zborovski koncert
22 50 Vprašajte ZIS
23.50 Mednarodno prvenstvo v namiznem tenisu, posnetek iz Niša 0.50 Satelitski programi - poskusni prenosi
____1. program HTV
915 Poročila 9.20 TV koledar
9.30 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka
10.00 Šolski program, kontaktna oddaja
12.00 Poročila
12.10 Video strani
12.20 Satelitski program, staro za novo
16.10 Video strani
16.25 Poročila
16.30 TV Koledar
16 40 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka
17.10 Pogovori o znanosti: Mikrobiologija 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke, kviz 18.45 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Same laži, ameriški film 21.30 Zagrebški sejem jazza '90 22 20 TV dnevnik 22.40 Poročila v angleščini 22.45 Hrvaški   umetniki naivci,
oddaja o kulturi 0.15 Poročila
SOBOTA
novembra
8 20 Video strani 8.30 Izbor tedenske programske tvornosti
8 30 Nemščina
9.00 Muzzv,     angleščina za
najmlajše 9.15 Radovedni Taček: Rak 9.30 Lonček, kuhaj: Očrte miške
9 40 Čebelica Maja Tekmova-
nje v skokih 1005 Križem kražem, oddaja TV
Skopje 10.35 Infantinjin rojstni dan 11.15 Alf, ameriška nanizanka 11 40 Naša pesem '90 12.50 Video strani
13 00 Videogodba, ponovitev 13.45 Lepa naša domovina: Socialno zavarovanje, ponovi tev zabavnoglasbene od daje
14 15 Ciklus filmov VValta Dis
nevja Otroka kapitana Granta, ameriški mladinski film
15 50 Žarišče, ponovitev
16.20 Sova, ponovitev
16.50 EP video strani
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 Skopje: Balkansko prvenstvo v košarki: Jugoslavija - Bolgarija, prenos
18.30 Divji svet živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije
19.00 Risanka
19.15 TVokno
19.30 TV dnevnik
19.59 Utrip
20.20 Žrebanje 3x3
20.35 ONA -t- ON
22.10 TV dnevnik
22.30 Sova
Zlata dekleta, ameriška nanizanka
S kraja dogodka, angleška nanizanka,
Ulica Dalancv, ameriški film
1.00 Video strani
_2. program TV Slovenija i
14.15 Videonoč, ponovitev 18.15 Šahovska olimpiada, dnevni pregled, oddaja TV Novi Sad
19.00 Pri Huxtablovih (Cosby shovv), ameriška humoristična serija
19.30 TV dnevnik
20.15 Filmske uspešnice: Miza za pet, ameriški film
22.15 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program HTV
8.15 Poročila 8.20 TV koledar
8.30 Vesela sobota, spored za otroke
10.00 Izbor šolskega programa
10.30 Kaj je film
11.30 Nemščina - Alles gute
11.30 Obzorje, dokumentarni mozaik
1330 Izbrali smo za vas
14.30 Kapitan Nemo in Podvodno mesto, ameriški mladinski film
16.10 TV teden
16.30 En avtor, en film, Bruno Camulin: Posvetitev mesta 16.55 Poročila
17.00 Sedmi čut, oddaja o prometu
17.10 Narodna glasba
17.40 Brat Farrar, angleška nadaljevanka
18.10 Dokumentarna oddaja
18.55 Asterix, risana serija
19.30 TV dnevnik
19.45 Pogovor tedna
20.00 Ground Zero, avstralski film
21.30 TV dnevnik
21.50 Poročila v angleščini
21.55 Športna sobota
22.15 Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja
23.00 Fluid, zabagnoglasbena oddaja
23.45 Poročila
NEDELJA__
_25. novembra
8.05 Video strani 8.15 Živžav
9.10 Hovl, ponovitev angleške nanizanke
9.35 Gradovi: Kako so jih napadali, ponovitev 10.10 Zgodba o Hollywoodu, ponovitev
1100 Domači ansambli: Fantje treh dolin
11.25 EP video strani
11.30 Kmetijska oddaja
12.20 Prisluhnimo tišini
13.00 Titanic, ponovitev
1430 Alternative, poljska nadaljevanka
15.30 Sova, ponovitev
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17 05 Žandar v New Yorku, francoski film
18.45 EPP
18.50 Risanka
19.00 TV mernik
19.15 TVokno
19 30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 Primož Trubar: Ogenj, TV
nadaljevanka 21.15 EPP 21.20 Zdravo 22 45 TV dnevnik 23.05 Sova: Doktor Doogie How-
ser, ameriška nanizanka,
S kraja dogodka, anglešna
nanizanka 0.20 Video strani
_2. program TV Slovenija
10 00 Danes za jutri, oddaja za
JLA in igrani film 13 00 Športno popoldne
15.00 Niš: Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu, prenos
17.00 Skopje: Balkansko prvenstvo v košarki: Jugoslavija - Grčija, prenos
18.30 Nadaljevanje športnega popoldneva
19.30 TV dnevnik
20.00 Veselje do lepe oblike, nemška izobraževalna oddaja
20.45 Vulkani, francoska poljudnoznanstvena serija
21.15 Žetev '90, dokumentarna oddaja
22.05 Športni pregled
22.50 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program HTV
9.45 Poročila 9.50 TV koledar
10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila
13.05 Daktari, ameriška nanizanka
13.55 TV družinski magazin 17.20 Kulinarični kotiček 17.25 Maske smrti, angleški film 18.45 Evoksi, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Boljše življenje, TV nadaljevanka
20.50 Midasov dotik, angleška poljudnoznanstvena serija
21.40 TV dnevnik
22.00 Poročila v angleščini
22.05 Glasba za lahko noč: Varaždinski večeri baročne glasbe
23.00 Športni pregled TV Sarajevo
23.45 Poročila
PONEDELJEK
_26. novembra
8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade 9.00 Miti in legende islamskih ljudstev
9.10 Ciciban, dober dan: Halo, tu reševalci
9.20 Mladinski  pevski festival Celje: Dekliški zbori
9.55 Utrip 10.10 Zrcalo tedna 10.25 TV mernik 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Zdravo, ponovitev 18.25 Spored za otroke in mlade 18.25 Radovedni Taček: Miš 18.45 Čebelica Maja 19.10 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV-Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 Gluhi mož na meji, TV igra
21.25 Osmi dan
22.15 TV dnevnik
22.35 Tisti čas, koncert poezije
23.25 Sova:
Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka
S kraja dogodka, angleška nanizanka 0.40 Video strani
_2, program TV Slovenija
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana
19.30 TV dnevnik
20.00 Lepa naša domovina: Trgovina, zabavnoglasbena oddaja
20.35 Po sledeh napredka
21.05 Sedma steza, športna od daja
21.25 Omizje: Plebiscit
_____1. program HTV
9.15 Poročila 9.20 TV koledar
9.30 Sedmi veter, otroška serija 9 45 Hihitavčki, otroška serija
10.00 Šolski program
10 45 Ustno izročilo
11.15 Farnih/ album U.S.A., tečaj ameriške angleščine
11.45 TV leksikon: Demokracija
12.00 Poročila
12 10 Video strani
12.20 Satelitski program
16.10 Video strani
16.25 Poročila
16.30 TV koledar
16 40 Sedmi veter, otroška serija
16.55 Hihitavčki, otroška serija
17.10 Šolski program
17.40 Hrvaška danes
18.25 Številke in črke
18.45 Ceste, dokumentarna oddaja
19 15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 TV drama
21.00 7 dni v tednu, zunanja politika
21 30 TV dnevnik 21.55 Kinoteka Hollvvvooda: Prelomnica, ameriški film 23.30 Poročila
TOREK_
27. novembra
8.50 Video strani
900 TV mozaik
9.00 Zgodbe iz školjke
9.25 Človekovo telo
9.55 V hribih se dela dan... Po-
prek čez Pohorje 10.25 Nemščina
10.55 Sedma steza, športna oddaja
11.15 Osmi dan
14.50 Video strani
15.00 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev
15.30 Sova, ponovitev
16.50 EP video strani
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik 1
17.05 Šolska TV
18.05 Spored za otroke in mlade 19.10 Risanka 1915 TV okno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 Nekoč v Lizboni, portugalska nanizanka 21.00 EPP
21.05 Mojo pesem igrajo, koncert Losangeleškega filhar-moničnega orkestra z dirigentom in komponistom Marvinom Hamlischem
22.00 TV dnevnik
22.25 Sova
Dekameron, slovenska nanizanka
S kraja dogodka, angleška nanizanka 23.55 Video strani
_2. program TV Slovenija
16 00 Satelitski programi - poskusni prenosi
16.30 Svet športa, oddaja HTV
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper
19.00 Tamburaška skupina Bisernica iz Reteč
19.15 Muszikas, madžarski ansambel za ljudsko glasbo
19.30 TV dnevnik
20.00 Danes v skupščini
20.45 Žrebanje lota
20.50 Gradovi: Zaton gradov
21.20 Kvalifikacijska tekma za EP v košarki: Jugoslavija -Nemčija, posnetek iz Skopja
22.40 DP v hokeju na ledu: Olim-pija - Jesenice, posnetek iz Ljubljane
_1. program HTV
9.15 Poročila
9.20 TV koledar
9.30 Mali svet, otroška oddaja
10.00 Šolski program
10.20 Zgodba o konju
10.35 Glasbena šola Franjo Kuhač v Osijeku
11.05 Islamska    umetnost na ozemlju BiH
11.35 Vpliv   onesnaževanja na ekosistem potoka
12.00 Poročila
12 10 Video strani
12.20 Satelitski program
16.10 Video strani
16.25 Poročila
16.30 TV koledar
16.40 Mali svet, oddaja za otroke
17.10 Šolski program, naši likovni ustvarjalci: Josip Račić
17.40 Hrvaška danes
18.25 Številke in črke
18 45 Preteklost   v sedanjosti,
izobraževalna oddaja 19.15 Risanka
19 30 TV Dnevnik
20.00 Oče bom, italijanska nada
Ijevanka 20.50 Žrebanje lota 21.00 V velikem planu, kontaktna
oddaja 22 30 TV dnevnik 22 50 Poročila v angleščini 22.55 Kinoklub Evropa. Kritje in
kamuflaža, grški film 0.25 Poročila
SREDA
_28. novembra
8.50 Video strani 9.00 TV mozaik
9.00 Spored za otroke in mlade Živ žav
9.55 Gluhi mož na meji, TV igra 11.10 Nekoč v Lizboni, portugal
ska nadaljevanka 15.10 Video strani 15.20 Sova, ponovitev
16 55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 1
17.05 TV Mozaik
17 05 Vulkani, francoska poljud
noznanstvena serija 17 35 Po sledeh napredka 18.05 Spored za otroke in mlade,
Križem kražem, oddaja TV
Skopje 19 05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme
20.05 Film   tedna:   El Dorado, madžarski film
21 40 EPP
21.45 NUK v Ljubljani
22 00 TV dnevnik
22.25 Klub 10, zabavnoglasbena oddaja HTV
23.15 Sova
Alf, ameriška nanizanka Murphvjev zakon, ameriška nanizanka
Zgodba o Hollvvvoodu, angleška dokumentarna serija
1.25 Video strani
_2. program TV Slovenija
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
18.00 Po brezkončnosti sveta: Železnica smrti, izobraževalna oddaja
18.30 Alpe Jadran
19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor: Poslovna borza
19.15 TV ruleta
19.30 TV dnevnik
20.00 Športna sreda
22.30 Svet sporoča
23.30 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program HTV
9.15 Poročila
9.20 TV Koledar
9.30 Hov!, otroška nanizanka 10.00 Šolski program 10.25 Tradicionalno gradbeništvo
11.25 Moje telo, francoska risana serija
12.00 Poročila
12.10 Video strani
12.20 Satelitski program
16.10 Video strani
16.25 Poročila
16.30 TV koledar
16.40 Hov!, angleška otroška nanizanka
17.10 Šolski program
17.40 Hrvaška danes
18.25 Številke in črke, kviz
18.45 Potopis
19.15 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Hovvard Hughes, ameriški film
22.00 TV dnevnik 22.20 Poročila v angleščini 22.25 Znanstveni forum: Evropski delovni čas 23.55 Poročila
ČETRTEK
29. novembra
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade
9.00 Karel   Čapek: Poštarska
pravljica * 9.35 Brr... brrr... bipbip (vozila -
igrače) 9.50 TV mozaik 9.50 Oddaja za učitelje 10.05 Pustolovščina slikarstvo 10.40 Muzzv,    angleščina za
najmlajše 10.55 Alpe Jadran 11.25 Zakon  v  Los Angelesu,
ameriške nanizanke 12.10 Domači ansambli: Ansambel Ottavia Brajka 12.45 Hans Christian Andersen,
ameriški film 14.35 Video strani 14.45 Druga godba: Ljudski pevci z Notranjskega 15.10 TV mozaik: Muzzv. angle ščina za najmlajše
15.55 Sova, ponovitev
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV Dnevniki
17.05 Pri Huxtablovih (Cosby shovv), ponovitev zadnjega dela ameriške humoristične serije
17.30 Skrita kamera, zabavna oddaja TV Sarajevo
18.10 Spored za otroke in mlade
18.10 Teleski '90: Pripravimo se na smučanje
18.40 Alf, ameriška nanizanka
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 Vojne usode, angleška nadaljevanka
21.05 Tednik
22.10 TV dnevnik
22.30 Tribute to... Bennv Goodman
23.25 Sova
Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Murphvjev zakon, ameriška nanizanka 0.45 Video strani
_2. program TV Slovenjjg
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
18.00 Morilci med nami, angleško madžarski film
19.30 TV dnevnik
20.00 Festival kajkavske popevke Krapina '90, posnetek
20.40 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija
21.10 Mali koncert
21.20 Pogum za tveganje - pi°' nirji sodobne kirurgije, angleška polj. znan. serija
22.10 Večerni gost
22.55 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru«
23.50 Goli z evropskih nogometnih igrišč, oddaja TV Beograd
0.05 Satelitski programi - P0' skusni prenosi
_1. program jjjV
9.15 Poročila 9.20 TV koledar
9.30 Operacija Barbarossa. TV nadaljevanka za otroke
10.00 šolski program
10.00 Spoznajmo gledališče
10.20 Kdo živi v grmovju
10.35 Vrenje v industriji
10.55 Priče preteklosti: Prva cesta v Evropi
11.10 Krila nad vodo - močvirske ptice
11.30 Nemščina
12.00 Poročila
12.10 Video strani
12.20 Satelitski program
16.10 Video strani
16.25 Poročila
16.30 TV koledar
16 40 Operacija Barbarossa, TV nadaljevanka za otroke
17.10 Ljubitelji narave: George Archibald
17.40 Hrvaška danes
18.25 Številke in črke
18.45 Svet živali, dokumentarni film
19.15 Energija, ekologija, ekonomija
19.30 TV Dnevnik
20.00 Spekter, politični magazin
21.00 Dokumentarna oddaja
22.00 TV dnevnik
22.20 Poročila v angleščini
22.25 Veliki virtuozi: Murray Pe-
rahia 23.25 Poročila
Komisija za organizacijo prireditev pri Izvršnem svetu Skupščine občine Kranj in PAN Kranj d. o. o., Music management, produkcija, založništvo, objavljata:
RAZPIS-ZA
trgovsko ponudbo na BOŽIČNEM SEJMU v Kranju, ki bo
potekal na Titovem trgu (med cerkvijo in Prešernovim gledališčem) od 14.12. - 24.12. in za trgovsko in gostinsko ponudbo na NOVOLETNEM SEJMU, na Trgu revolucije in Poštni ulici od 21.12.-30.12.
Interesenti naj pošljejo ponudbe z opisom prodajnega programa
najkasneje do 30.11.1990 na naslov: PAN Kranj d. o. o., Poslovni center Planina 3,64000 Kranj. Tel.: 064/33-171, int. 48
REKAR
AVTOMOBILI    import - export
MAZDA 323, 626, 323F DAIHATSU APPLAUSE 1,6 Li SUZUKI SWIFT 1,3 sedan
TELEFON: (064) 33-085, 36-971
PETEK, 23. novembra:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 9.05 Z glasbo v dober dan -11.05 Petkovo srečanje + glasba
- 12.00 Poročila - na današnji dan
- 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Studio ob 17.00 in glasba -18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon 'z raja - 23.15-4.30 Nočni program - glasba
SOBOTA, 24. novembra:
Prvi program
4 30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Kulturna panorama -11.05 Radijski kabaret - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno - Harrv Kuhner: Pesmi - 23 15 5.00 Nočni program - glasba
NEDELJA, 25. novembra:
Prvi program
5 00 8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska igra za otroke -905 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23 05 Literarni nokturno -Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba
PONEDELJEK, 26. novembra:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glas ba 7.00 Druga jutranja kronika -8-05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba 11.05 Izbrali smo. 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah l.n tekmovanjih 15 15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna 9lasba 17.00 Studio ob 17 in glasba - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Za Plešite z nami - 23.05 Literarni nokturno Anka Petričević: Ponovno te kličem - 23.15-4 30 Nočni program, glasba
TOREK, 27. novembra:
Prvi program
430-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje °d strani do strani   10 00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Človek 'n zdravje   12.10 Pojemo in go-demo   12.30 Kmetijski nasveti -14.05  Znanje  za prihodnost 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Za ljubitelje lahke glasbe 19.45 Z zabavnimi ansambli 20.00 Radijska igra - 20.39 Glasbeni intermezzo - 22.00 Zrcalo dneva   23 05 Literarni nokturno -Jan    Kochanovvski: Pesmi 23.15-4.30 Nočni program, glasba
SREDA. 28. novembra: Prvi program
4-30-8.00 Jutranji program, glasba   8 05 Počitniško popotovanje
od strani do strani 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo - 19.00 Radijski dnevnik -20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno -Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23 15-4.30 Nočni program - glasba -
ČETRTEK, 29. novembra: Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Znanja široka cesta -9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku -14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18 30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust -22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tiodor Rosic: Ikona svetega konstantina 23.15-4.30 Nočni program, glasba
E22
KRANJ CENTER
23. novembra amer. akcij, spekt. DICK TRACY ob 16. uri, amer. znan. fant. akcij, film HIDDEN ob 18. in 20. uri 24. novembra amer. akcij, spekt. DICK TRACV ob 17. in 19. uri, prem. amer. kom. IZ SVOJE KOZE NE MOREŠ ob 21. uri amer. akcij, spekt. DICK TRACY ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij, filma PTIČ NA ŽICI ob 21. uri 26. novembra amer. kom. IZ SVOJE KOŽE NE MOREŠ ob 16., 18. in 20. uri 27. novembra amer. kom iZ SVOJE KOŽE NE MOREŠ ob 16., 18. in 20 uri 28. novembra amer. akcij, film PTIČ NA ŽICI ob 16., 18. in 20. uri 29. novembra amer akcij, film PTIČ NA ŽICI ob 16. in 18. uri, amer. kom. STARŠI IN OTROCI ob 20. uri 30. novembra amer. akcij, film PTIČ NA ŽICI ob 16. uri, amer. kom. STARŠI IN OTROCI ob 18. in 20 uri
_STORŽ IĆ KRANJ_
23. novembra prem nem trde erot LJUBEZENSKA ŠOLA JO-SEPHINE MUTZENBACHER ob 18. in 20 uri 24. novembra amer ris DALEČ V PRETEKLOSTI ob 16 uri, nem. trda erot. LJUBE ŽENSKA ŠOLA JOSEPHINE MUTZENBACHER ob 18. in 20 uri 25. novembra amer. ris. DALEČ V PRETEKLOSTI ob 16. uri, nem. trda erot LJUBEZENSKA ŠOLA JOSEPHINE MUTZEN BACHER ob 18. in 20. uri 26. novembra Danes zaprto! 27. novembra nem. trda erot. LJUBE ŽENSKA ŠOLA JOSEPHINE MUTZENBACHER ob 18 in 20 uri 28. novembra nem. trda erot LJUBEZENSKA ŠOLA JOSEPHINE MUTZENBACHER ob 18. in 20. uri 29. novembra hongkon akcij film TIGROV BES ob 16. uri, nem. trda erot LJUBEZENSKA ŠOLA JOSEPHINE MUTZENBACHER ob 18 in 20 uri 30. novembra amer. kom. DVOJČKA ob 16. in 18. uri, prem. amer. erot. filma EROTIČNI KOLEDŽ ob 20 uri
_ŽELEZAR
23. novembra amer. kom. ČED-NO DEKLE ob 18. in 20. uri 24. novembra amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 17. in 19. uri, prem
UGLAS
V3£
Nagradna križanka
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Tasso, oas, tram, "°va, Bramante. teki, hlapec, egk, okoličan, lat, lom, vstavek, va, akira, var, kr, Ion, Racin, enakokrilci, Laos, Id, avantgarda, la, erak, Ivan Cankar, sako, ća, Air, Ani, oval, kh, st, salonar, antilo-W, itas, dialektolog. podtikanje, ovira, ama, voskar, okar. Izžrebali smo naslednje reševalce: 1 nagrada: Dejan Kokalj, gornje Jezersko 102 B, druga nagrada: Janka Korenčan, Go-'Gnjska cesta 18, Naklo in tri tretje nagrade: Borut Pesjak, gornja Upnica 13, Kamna Gorica, Franc Brdnik, Smlednik 34, Smlednik In Mirko Rihar, Kranjska 4, Kamnik. 3a današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: '■ nagrada: 600 din * nagrada: 400 din 'ri tretje nagrade po 300 din.
ešitve pošljite do srede, 28. novembra, na naslov: uredništvo Sanjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno Kr,2anko)
amer. krim. film STRELJAJ, DA UBIJEŠ ob 21. uri 25. novembra amer. krim. film STRELJAJ, DA UBIJEŠ ob 17. uri, amer. kom. drama ŠOFER GOSPODIČNE DAISY ob 19. in 21. uri 26. novembra amer. krim. film STRELJAJ, DA UBIJEŠ ob 18. uri, amer. kom. drama ŠOFER GOSPODIČNE DAISY ob 20. uri 27. novembra Danes zaprto! 28. novembra prem. amer. kom. TRAPASTI HARRY ob 18. uri, amer. kom. STARŠI IN OTROCI ob 20. uri 29. novembra prem. amer. ris. DALEČ V PRETEKLOSTI ob 16.30 uri, amer. kom. TRAPASTI HARRV ob 18. in 20. uri 30. novembra amer. ris. DALEČ V PRETEKLOSTI ob 16.30 uri, amer. kom. TRAPASTI HARRY ob 18. in 20. uri
_DUPLICA_
23. novembra amer. kom. DVOJČKA ob 18 uri, amer. trda erot. MODRI ANGEL ob 20. uri 24. novembra prem. amer. kom. STARŠI IN OTROCI ob 17., 19. in 21. uri
25. novembra amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 17., 19. in 21. uri
26. novembra Danes zaprto! 27. novembra amer. kom. STARŠI IN OTROCI ob 18. in 20. uri 28. novembra amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 18. in 20. uri 29. novembra amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 18. in 20. uri 30. novembra amer akcij, spekt. DICK TRACV ob 18. in 20. uri
______TRŽIČ___
23. novembra amer. kom. STARŠI IN OTROCI ob 19. uri 24.no-vembra amer. akcij, film PTIČ NA ŽICI ob 17. in 19. uri 25. novembra amer kom. IZ SVOJE KOŽE NE MOREŠ ob 19. uri 29. novembra amer. akcij, spekt. DICK TRACV ob 17. in 19. uri 30. novembra amer. krim. film STRELJAJ, DA UBIJEŠ ob 17. in 19. uri
_KOMENDA_
23. novembra amer. kom. TRAPASTI HARRY ob 19. uri
_LAZE_
23. novembra amer. kom. IZ SVOJE KOŽE NE MOREŠ ob 19. uri
_ĆEŠNJICA__
23. novembra amer. akcij, film PTIČ NA ŽICI ob 20. uri
_SKOFJA LOKA_
23. novembra amer. drama ZADNJI IZHOD ZA BROOKLYN ob 18. in 20. uri 24. novembra amer. kom. MLADI EINSTEIN ob 18. in 20. uri 25. novembra amer. kom. MLADI EINSTEIN ob 18. in 20 uri
26. novembra amer. kom. STARŠI IN OTROCI ob 20. uri 27. novembra amer. trda erot. SRČECE ob 20. uri 28. novembra amer. trda erot. SRČECE ob 20. uri 29. novembra amer. avant. film PREDATOR ob 20. uri 30. novembra amer. avant. film PREDATOR ob 18. in 20. uri
_ŽELEZNIKI_
23. novembra amer. kom. MLADI EINSTEIN ob 19. uri 24. novembra amer. trda erot. VROČE USTNICE ob 20. uri 25. novembra amer. drama ZADNJI IZHOD ZA BROOKLYN ob 19. uri 28. novembra amer. akcij, film BRATSKA KRI ob 20. uri 30. novembra amer akcij, film BRATSKA KRI ob 19. uri
_POUANE_
23 novembra amer. trda erot VROČE USTNICE ob 19. uri 25. novembra amer. akcij, film BRATSKA KRI ob 17. uri 30. novembra amer. trda erot. SRČECE ob 19. uri
_RADOVLJICA_
23. novembra amer. barv. film STARI GRINGO ob 20. uri 24. novembra amer. akcij, film OD TARČE DO SMRTI ob 18. uri, amer. krim. film KRI NI VODA ob 20. uri 25. novembra amer. krim. film KRI NI VODA ob 18. uri, amer. barv. film STARI GRINGO ob 20. uri 26. novembra amer. akcij, film OD TARČE DO SMRTI ob 20. uri 27. novembra amer. barv. film STARI GRINGO ob 20. uri 28. novembra amer akcij, film OD TARČE DO SMRTI ob 20. uri 29. novembra amer. akcij film ROBOKOP II. del ob 20. uri ____BLED
23. novembra amer. barv. film NEVARNA RAZMERJA ob 20. uri
24. novembra amer. glasb, film OGNJEVITA SRCA ob 18. in 20. uri 25. novembra amer. akcij, film ERIK V PEKLU VOJNE ob 18. uri, amer. barv. film NEVARNA RAZMERJA ob 20. uri 26. novembra amer. krim. KRI NI VODA ob 20. uri 27. novembra amer. krim. film KRI NI VODA ob 20. uri 28. novembra amer. barv. film STARI GRINGO ob 20. uri 29, novembra amer. akcij, film OD TARČE DO SMRTI ob 20. uri _BOHINJ_
24. novembra amer. barv. film NEVARNA RAZMERJA ob 20. uri
25. novembra amer glasb film OGNJEVITA SRCA ob 18. in 20. uri 29. novembra amer. barv. film STARI GRINGO ob 20. uri
KOVIN<>TEHNA
Blagovnica FUŽIN AR Jesenice
Kasetofoni SAMSUNG
ob nakupu z gotovino - 10 % J2~G?Š7^ 2.412,-
nemogoče je mogoče - nemogoče je mogoče
Samopostrežna trgovina
Kranj, Mirka Vadnova 14, tel. 22-053
Vabimo vas v novo trgovino na miren nakup živil in ostalega blaga.
Med drugim prodajamo tudi vse vrste moke Senta ter pšenična krmila in testenine,
Delovni čas:
Od 7. do 12. in 13. do 19.30, ob nedeljah od 8. do 12. ure.
BRŽ V TRGOVINO RŽ
v Industrijski coni na Primskovem
A	PRODAJAL KAV kantini	IZBIRA BLAGA PO VRSTI IN KAKOVOSTI	POŽETA NJIVA	PREPLAH SPLOŠNA ZMEŠNJAVA	staroe GIPTOVSKI pisatelj	RIJEKA	SKANDIN drobiž	ŽELEZNIŠKA kompozicija	avtor križanke r noč	plačilno sredstvo	jajčece uši	poljski pisatelj. realist avtor sodobnega romana ■emanci-piranke-iboleslav	povečanje. NA-rastek	rajko RANFl	zda	smuči
SOVJETSKI Šahist svet0vn' PRVAK M<									drago golob sivost sivota							
DANSKA ZVEZDA NEMEGA filma												sovj mesto NA juž uralu erbij				
BOGINJA USODE V ,! HVAN MITOL						monažki PRINC LEPOTNA p0s0d0v-KA šćir								anton ingolič spretna prevara		
HRVAŠKA SOPRA nistka (MILKA'							geometr lik cetve rokotnik								MS* R,m »CLA NA KLAVNICI	A
IGOR T0RKAR			PREŠERNOVA pesem				domaće ŽIVALI ZA delo ali jahanje	i< m njajeze				požirek				mesto v JUŽNI turčiji
			NEM SR VES Kl JUNA ski EP					partska vladarska dinastija				nauk 0 analizi				
CANKARJEV ROMAN					afriški narod agregat no stanje					papirnata kapa	hunski poglavar kismet					
TOVARNA V POLJČANAH				budžet etat									kopalna KAD			
				želatina IZ ALG									MIHA avanz0			
POPRAVA URAVNOTEŽENJE BILANCE									država induske UNIJE (čaj)					vilko avsenik svinčev sijajnik		
KNEZOVA SOPROGA									8eljak0 VINA V ŽIvalskih vezivnih TKIVIH							
atlantski ocean									. 'BiOv MOŠ ime gozdni delavec DRVAR				SRBSKO MOŠ IME ITALU. popevkar ■ SAL.ATORE			
	RUDAR	ULRIKE RE:NARD PRETEP			NEVESTI NO pre moženje	staroe giptovski sveti ptić	VAS SIVEC			pergam ski KRALJ					češko MOŠ IME	prelaz NA velebitu
							kanadski popevkar ipaui.i			pesnica in igralka kačičEva						
konec ladje				NAGLAVNI okrasek NAĆELEK paradiž							domislek					
spomeniki											prekop TONE svetina					
LETALEC								JAMA v ŠPANIJI S pale • olitskimi risbami								
post SCRlPTUM			golicava V GOZDU					ČETRTA dimenzija				pesnik župančič	-			
V Unitelu spet delajo
Blejska Dobrava, 22. novembra - V Unitelu na Blejski Dobravi, kjer so delavci dva tedna stavkali in zasedli tovarno, so stavkajoči danes vendarle našli skupni jezik z vodstvom.
Že na včerajšnjem zboru delavcev je bilo videti, da bo dosežen dogovor med sindikatom podjetja Unitel, stavkovnim odborom in kranjskimi sindikati na eni strani ter vodstvi Uni-tela in Telekoma na drugi. Danes pa so ob posredovanji jeseniškega izvršnega sveta dosegli sporazum, prekinili stavko in sprejeli moratorij zanjo. O osebnih dohodkih so se dogovorili, da vsi delavci, ki so na čakanju, za september in oktober dobe izplačano razliko do zajamčene plače, to pa kajpak velja tudi za naprej. Delavcem, ki delajo, pa se izplača razlika na osnovi valoriziranega izhodiščnega OD po splošni kolektivni pogodbi, zmanjšanega za 20 odstotkov (ker je tovarna v krizi) in povečanega za dodatke. Sprejeli so tudi dogovor, da v mesecu dni delavci dobe izplačane vse terjatve (od prevozov na delo, šolnin, odpravnin in podobnega). Da bi se za naprej zaščitile pravice delavcev in utrdile obojestranske obveznosti, sta vodstvo in sindikat Unitela podpisala tudi delno podjetniško kolektivno pogodbo.
Unitel od danes torej spet dela, vodstvo pa je o tem obvestilo tudi nemškega partnerja Vogta. Na skupni seji je bilo tudi govora o prihodnosti podjetja. • D. Ž.
Iz izjave za javnost
Kdo bo kriv za posledice stavke v Unitelu Blejska Dobrava?
Kranj, 22. novembra - V izjavi za javnost predsedniki stavkovnega odbora podjetja Unitel Jernej Udir, sindikata podjetja Unitel Savo Vrhovac in Sveta kranjskih sindikatov Jože Antolin zavračajo krivdo in odgovornost za posledice stavke delavcev Unitela na Blejski Dobravi;
Kot je rečeno v izjavi, sindikat kot zastopnik pravic in interesov delavcev zahteva od "delodajalcev" le izpolnjevanje osnovnih pravic delavcev po splošni kolektivni pogodbi. Vprašanje odgovornosti za stavko v Unitelu in za njene posledice naj direktor Iskre Telekom Blaž Kavčič, ki o stavki govori kot o navadnem ludizmu, raje začne razčiščevati pri tistih, ki so dolžni delavcem priskrbeti delo, za pošteno delo pa zagotoviti tudi pošteno plačilo in druge pravice iz dela, pa tega niso bili sposobni storiti. Od delavcev se očitno pričakuje, da bodo razumeli in potrpežljivo prenesli vse, celo delo brez minimalnih zajamčenih osebnih dohodkov.
Na sprenevedanje vodstva Telekoma in Unitela najbolje kažejo trditve o scenarijih bodočega reševanja podjetja in delovnih mest v povezavi z nemškim partnerjem, ki si jih dovolijo obelodaniti v javnosti hkrati s ponudbo nekakšnih zadolž-nic, ki bi jih delavci lahko kasneje vnovčili iz stečajne mase. Takšnega scenarija stavka prav gotovo ni mogla porušiti, lahko gaje le (verjetno za nekatere prehitro) dodobra razgalila, je zapisano v izjavi za javnost.
Tudi očitke vodstva Telekoma, da ima Svet kranjskih sindikatov, katerega kolektivni član je sindikat podjetja Unitel, politične ambicije, so nesmiselne in lahko le posledica obupnih poskusov, da se prepreči ugotavljanje odgovornosti za razmere in posledice pri res odgovornih.
Jernej Udir, Savo Vrhovac in Jože Antolin zaključujejo izjavo za javnost z besedami, da je stavka ustavno zajamčena pravica delavcev in da samo veleumnemu vodstvu Telekoma lahko še pride na misel kazenska ovadba proti stavkajočim delavcem.
Blaž Kavčič:
Dosegli smo zdravo rešitev
Tako je ocenil današnji podpis pogodbe med sindikatom Unitela, vodstvi Unitela in Telekoma ter izvršnim svetom skupščine občine Jesenice direktor Iskre Telekom Blaž Kavčič. Dodal je, da rešitev zahteva velike finančne napore Iskre Telekom in jeseniške občine in da pri tem ne gre za popuščanje po-pulističnim zahtevam stavkajočih delavcev, ki jih je podpiral tudi kranjski sindikat.
Bistvo usoglasitve, ki je prinesla moratorij na stavko (proizvodnja v Unitelu in Eleku je že stekla) sloni na treh temeljih. Prvič: obračunske osnove se povečajo za 100 odstotkov, razliko nad omejeno maso predstavlja terjatev do firme Unitel. Drugič: jeseniški izvršni svet bo za nazaj pokril razlike tistim delavcem, ki niso dobivali zajamčenih osebnih dohodkov. Tretjič: Telekom odkupi obveznice Ljubljanske banke od Unitela, s čimer da finančno osnovo firmi, da delavcem za nazaj izplača jubilejne nagrade, regrese ipd.
Kot je povedal Blaž Kavčič, je usoglašena tudi kolektivna pogodba med zaposlenimi in vodstvom firme in bo lahko v najkrajšem času podpisana. Stavkovni odbor in sindikat v Unitelu se po njegovih besedah strinjata z dolgoročno rešitvijo problemov, to je, da Telekom po stečaju Unitela (ko bo brez dela, vendar z zagotovljeno socialno varnostjo, ostalo okrog 130 delavcev), s svojim kapitalom takoj ustanovi novo firmo na isti lokaciji, v prvi fazi samo za dodelavni posel s Vogtom. • H. J.
V sklopu kulturnih, verskih in narodnih prireditev ob praznovanju 500-letnice dograditve kranjske župnijske cerkve vas vabimo na zanimivo predavanje z naslovom NAJSTAREJŠA CERKVENA STAVBA V KRANJU.
Ob diapozitivih nas bo v preteklost naše cerkve in našega mesta popeljal arheolog MILAN SAGADIN v petek, 23. novembra 1990, ob 19.30 uri v kranjskem župnišču na Tavčarjevi 39
Občestvo Izobražencev iz Kranja
Slovenska skupščina je zasedala v torek in sredo, ponovno pa se bo sestala v torek, 27. novembra
Zreli za usodne gospodarske
in politične odločitve
Slovenski parlament je v sredo zvečer z veliko večino izglasoval osnutek zakona o plebiscitu za neodvisnost Republike Slovenije, ki bo med 15. decembrom in 15. januarjem, predlog zakona pa naj bi bil sprejet v torek. To je razumno, vendar nujno tveganje, za katerega ne bo popravnega izpita.
Ljubljana, 21. novembra - Sicer pa je imelo tokratno dvodnevno zasedanje slovenskega parlamenta, ki se tudi tokrat ni moglo izogniti občasnim problemom sklepčnosti in prepirom, obsežen dnevni red, ki ni bil do konca obdelan. Marsikaj ostaja za prihodnja zasedanja, do konca leta so predvidena še tri, razprava pa je že na teh sejah obvezala izvršni svet kot predlagatelja zakonov z mnogimi dopolnili in pripombami, tokrat ne samo s strani opozicije, ampak so jih pogosteje kot na prejšnjih sejah izrekali tudi predstavniki večinske koalicije.
Iz ekspozeja dr. Jožeta Mencingerja
Banke in gospodarstvo na robu zloma
- Ocene skupščine o delu izvršnega sveta na gospodarskem področju, posebej pa še to, da vlada nima ustreznega odnosa do hudih problemov, so torej povsem negativne. Ne glede na to pa zahtev po novih analizah izvršni svet zaradi nujnega dela ni mogel narediti do te seje skupščine. Ne glede na upravičenost kritike je prav povedati, da skupščina od izvršnega sveta zahteva ukrepe, ki jih obenem preprečuje. Tako na primer ni mogoče zahtevati zmanjšanj obremenitev gospodarstva in hkrati nasprotovati znižanju davčnih stopenj, zahtevati hitro reševanje problemov, sprejemanje zakonov pa zavlačevati, ali pa od vlade terjati nenehna poročila in odgovore na vprašanja, kot da bi pisanje odgovorov reševalo gospodarstvo.
- Produkcija je začela septembra in oktobra počasi, vendar negotovo naraščati in je gibanje boljše kot v drugih delih države. Letošnji izvoz bo presegel 4 milijarde dolarjev (lani je znašal 3412 milijonov dolarjev). Slovenski izvoz presega 30 odstotkov jugoslovanskega, do konca oktobra pa je Slovenija izvozila za 20,8 odstotka več kot lani. Oktobra je bilo brez dela 52.000 ljudi, julija in avgusta je začelo naraščati število prostih delovnih mest.
- V devetih mesecih je slovenska industrija na trgu izven Slovenije prodala 40,4 odstotka blaga, kupila pa 24 odstotkov blaga. Nad polovico terjatev je na trgih izven Slovenije.
- Dinarske hranilne vloge prebivalstva so konec oktobra znašale dobrih 6 milijard dinarjev, devizne pa 3,83 milijarde mark. Zmanjševanje dinarskih in deviznih vlog v začetku oktobra zaradi političnih razlogov in nakupov v tujini je pripeljalo slovenski bančni sistem in gospodarstvo na rob finančnega zloma. Novembra se trend nadaljuje. Posledica je popolna nelikvidnost, nezmožnost izplačila plač, število blokiranih žiro računov se je s septembrskih 299 povečalo na 393, število zaposlenih v njih v podjetjih z blokiranimi računi pa s 140.000 na 172.000.
- Smo pred Jinančnim zlomom, ki ga vlada ne zna preprečiti, saj nenehne politične proklamacije povzročajo vedno nove, vse manj obvladljive gospodarske probleme.
- Delovanje vlade na gospodarskem področju je usmerjeno k trem ciljem: k preprečevanju gospodarskega zloma in prizadevanjem za oživitev, k uveljavitvi normalnega gospodarskega sistema in k pripravi na gospodarsko osamosvojitev Slovenije. Navedene cilje je poskušala vlada doseči s čim manjšimi gospodarskimi, socialnimi in političnimi pretresi. Posameznega med njimi ne more in noče doseči na račun drugega ali tako, da naprej vse podre, kar največkrat zahtevajo vladni kritiki, ki nikomur ne odgovarjajo.
- Za preprečitev gospodarskega zloma morata biti izpolnjena dva pogoja: radikalno znižanje stroškov, ki so visoki predvsem zaradi slabega dela, slabe organizacije in splošne preorganiziranosti družbe na republiški in občinski ravni ter v samem gospodarstvu in šele nato zaradi plačevanja za zvezno državo; svež denar za investicije v infrastrukturo.
- Pričakovanja, da se bo s privatizacijo takoj povečala učinkovitost, daje v privatizaciji mogoče uveljaviti pravičnost, da vrednost delnic samo raste in nikdar ne pada, da bomo imeli kapitalizem, v katerem bomo vsi enaki, so napačna. Privatizacija samo ustvarja pogoje za gospodarsko učinkovitost. Zakoni o privatizaciji, agenciji in skladu za razvoj imajo namen prehod iz družbene lastnine vsakogar in nikogar v lastninske oblike, kijih poznajo sodobna tržna gospodarstva, na načine, ki bi preprečili razpad podjetij in omejili prodajo skupnega premoženja državljanov Slovenije. Nosilci privatizacije so torej podjetja, v njej pa so udeleženi zaposleni, menedžerji, upniki, nekdanji lastniki in država, ki nadzoruje procese. Med upniki imajo najpomembnejše mesto banke, kijih bo treba sanirati.
Po ugovoru opozicije glede spornega sprejemanja zakona o RTV na zadnji seji je predsednik skupščine dr. France Bučar podpis zakona zadržal, o pra-
vlade dr. Jože Mencinger, so razlog za resen razmislek o težkem gospodarskem položaju. Mencinger je ošvrknil skupščino, da po eni strani terja pomoč gospodarstvu, po drugi strani pa z raznimi političnimi sklepi to podira, osamosvojitev pa bo še dodatno breme. V torek in sredo se je tudi začela razprava o pomembnih sistemskih zakonih za lastninjenje (privatizacijo), kar naj bi povečalo učinkovitost gospodarskega sistema. Gre za predloge za izdajo zakona z osnutkom o privatizaciji podjetij, o agenciji Republike Slovenije za privatizacijo in o skladu Republike Slovenije za razvoj. Po zborih se je razprava že začela, vendar v torek in sredo ni bila končana. Zakoni so v načelu sprejemljivi, čeprav pripomb ne manjka, gre pa tudi zato, ali bodo sprejeti v skrajšanem postopku, kar pomeni, da se hkrati s predlogom za izdajo zakona sprejme že tudi osnutek, ali v trifaznem. V enakem položaju so tudi trije
Plebiscit
Kdo in o čem bomo glasovali
Slovenska ustavna komisija in skupščina še nista razrešili vseh odprtih vprašanj glede izvedbe plebiscita. Osnutek zakona je bil sprejet, ostaja pa še nekaj nejasnosti, ki naj bi bile razčiščene do torkove seje skupščine. Doseženo je soglasje, naj bo plebiscit med 15. decembrom in 15. januarjem, glasovali pa naj bi vsi, ki imamo splošno volilno pravico, torej vsi, ki smo glasovali aprila na volitvah v splošne zbore. Vprašanje naj bi bilo: ali naj republiko Slovenije postane neodvisna država. Neodvisnost je namreč na splošno uporabljan mednarodni pojem. Inačica pa je. ali ljudi kaže vprašati, ali smo za neodvisno državo izven Jugoslavije. Ni soglasja, ali naj bo zakon o plebiscitu navadni zakon ali zakon z ustavno močjo, torej ustavni zakon, za katerega je potrebna dvotretjinska večina. Plebiscit naj bi bil pozitiven, če bo za glasovalo nad polovico volilnih upravičencev. Možnost pa je, da bi veljala odločitev, za katero bi glasovalo nad polovico upravičencev, ki so volili. Skupščina bo tudi odločala, kako speljati postopek po plebiscitu, kako naj bi sprejemali zakone o uresničitvi plebiscita.
Obrambni minister Janez Janša
Obramba je naša pristojnost
Slovenski obrambni minister Janez Janša je poslancem odgovarjal na vprašanja glede dekreta, ki ga je glede nabornikov podpisal zvezni premier Ante Markovič. Janša je dejal, da so ta Uradni list dobili šele v sredo, čeprav so naše delegate in predstavnike v Beogradu prosili, naj jim ga preskrbijo. Janša je tudi povedal, da je ta odredba, ki predvideva, da vojna policija lahko nasilno privede nabornike, v Sloveniji po zadnjih ustavnih dopolnilih brezpredmetna, saj o vojaških zadevah sedaj odloča republika. Če pa bo prišlo do nasilnega posega vojaških oblasti, bo to že znak širših konfliktov med Slovenijo in armado-
vilnosti glasovanja pa so se ponovno odločali v torek. Po ostrih besedah in Bučarjevem posredovanju, da so vzeli besedo Potrču, so glasovali, nato pa je predsedstvo skupščine ugotovilo, da je bil zakon sprejet. Skupščina je tako vrhovni upravljalec RTV, s samim potekom sprejemanja pa ne more biti zadovoljna ne pozicija, še manj pa opozicija. Parlament je končno sprejel zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini, kratko imenovan zakon o moratoriju nad gozdovi. Zaradi zapletov so ga sprejeli v torek na skupni seji s tem, da so iz moratorija izvzeti nekdanji cerkveni gozdovi. Na skupni seji je skupščina sprejela poročilo o posledicah vojne ujme v Sloveniji z ukrepi. Na dan 19. novembra je bilo škode za 9,1 milijarde dinarjev, posledice ujme pa bomo odpravljali od treh do pet let, so bili seznanjeni poslanci, ki so bili kritični tudi do delitve pomoči in raznih napak pri gradnjah in posegih v naravo, ki se ob sanaciji ne smejo ponoviti. Osnovna gospodarska gibanja v Sloveniji in ukrepi, ki jih je po naročilu skupščine sprejela slovenska vlada, o čemer je govoril podpredsednik
zakoni: zakon o zadrugah, zakon o zavodih in zakon o imenovanju in razrešitvi poslovodnih organov ter o imenovanju delegatov družbene skupnosti v organe upravljanja podjetij in organizacij, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena. O njih se bo razprava nadaljevala, prav tako pa še ni Prl' šel na vrsto predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Sploh pa je tokratno zaseda; nje skupščine potekalo v senci velike odločitve o plebiscitu-Razprava je bila načrtovana za torek, pa je bila prestavljena na sredo dopoldne, začela pa se je šele popoldne, ko je ustavna komisija uskladila stališča 'n pripravila predlog osnutka 0 plebiscitu. Plebiscit bo o neodvisnosti Slovenije med 15. ■** cembrom in 15. januarjem, g'*' sovali bomo vsi, ki imamo sp'0' šno volilno pravico, vlada P* mora pripraviti potrebne doku" mentc za mednarodnopraV priznanje Slovenije. Osnute* zakona o plebiscitu je bil spre' jet soglasno, o predlogu pa °z skupščina odločala v torek. • J. Košnjek
petek, 23. novembra 1990
OBVESTILA, OGLASI
11. stran msssmmmGiAS
Q, PRIMEX
VIPAVSKA C. 13    65000 NOVA GORICA    TELEFON:065/22-412, 26-411   TELEX: 34324 PREX YU    TELEFAX: 065/26265
NAJDETE NAS POVSOD V SLOVENIJI
PR1MEX PREDSTAVNIŠTVO
LJUBLJANA 061/558-592
KZ DOBREPOLJE VIDEM 061/782-004
KZ VRHNIKA 061/751-237 PR1MEX PREDSTAVNIŠTVO
MARIBOR 062/24-146
HMEZAD ŽALEC 063/713-211
TRSAT ZAGORJE 063/785-216
AGROMEHANIKA KRANJ 064/36-032
BRAZDA PODNART 064/70-225
KMEČKI STROJ SKOFJA LOKA PRIMEX NOVA GORICA ALPKOMERC TOLMIN AGROMARKET VIPAVA AGROMARKET SEŽANA KZ ČRNOMELJ AGROKOMBINAT KRŠKO INTERMARC NOVO MESTO AMBRO DOLGA POLJANA
064/622-575 065/32-901 065/81-107 065I65-3S5 067/73-064 068/51-063 068/32-690 068/24-663 065/62-634
bombažna predilnica in tkalnica i tržič
Bralce Gorenjskega glasa obveščamo,
da od 19.11.1990 dalje nudimo za izdelke BPT:
- posteljno perilo
- namizne garniture in metrsko blago
o popust
Zato se odločite za nakup in obiščite našo prodajalno na Deteljici v Bistrici pri Tržiču ali Diskontno prodajalno v Tržiču.
Karstesižedolgo
želeli
DOGRAJEN JE
trgovski center lesce tei.064/75-449 TEKSTIL« MARKET«DISKONT
Konkurenčne cene in pestra ponudba različnih proizvodov
Delovni čas v novembru in decembru:
Market in Diskont od 7 -19 ure/tudi ob sobotah
nedelja od 8 -11 ure
Tekstilni oddelek vsak dan od 9 -19 ure /nedelja ZAPRTO
MI SMO Z VAMI!
Zato smo tu.
Da bi vam olajšali iskanje pri gradnji ali obnovi doma.
Tu smo.
S celovito ponudbo gradbenih materialov, stavbnega pohištva, keramičnih izdelkov. Z resnično veliko izbiro blaga.
MI SMO Z VAMI V VAŠEM MESTU!
LGJVt
gradbeni materi«!
Kranj - Primskovo tel.: 26-076 ali 23-949
Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
pai liaaiiii
SLOVENSKE ŽELEZARNE
■p    64270 Jesenice Cesta železarjev 8 telefon (06^181 341. 81 441   84 262 teleta«   (064) 83 395 telex  34526 ZELJSN Jugoslaviia i    telegram  Zelejarna Jesenice
Obiščite nas v novi INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
ob magistralni Cesti železarjev (avtobusna postaja — Železarna) kjer vam nudimo:
betonsko železo in pletene žične vrvi. vlečeno jeklo.
vlečeno žico • črno. pocinkano in neriavno. pločevino - navadno m nerjavno hladno oblikovane profile.
- vratne podboje
- dodajne materiale za varjenje - elektrode m varilne žice.
- žeblje
- končne izdelke - diske za kmetijske stroje kljuke za žlebove snegobrane. žlebove, kotličke za bojlerje. cisterne za kurilno olje itd
ifOBIŠČITE NAS ALI POKLIČITE PO TELEFONU (064) 81-441 int. 2904
45
GOSPODARSTVO
GLAS   12. STRAN UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 23. novembra 1990
Samotni jezdeci
Od Zgoraj nihče več ne pritiska nanje, zato tudi pritisk od spodaj zavračajo.
Znano je. da menedžerjem na Zahodu ni prav nič lahko, od zgoraj nanje pritiskajo lastniki, ki jih zanima dobiček, od spodaj močni sindikati, ki skušajo povečati plače. Zato morajo biti resnično spretni in strpni pogajalci ne le pri sklepanju poslov, temveč tudi pri pogovorih z lastniki in delavci. Zato je razumljivo, da so dobro plačani, saj malokdo zna združevati varčnost in tveganje, kar prinese dobiček in dobre plače.
Našim menedžerjem je trenutno veliko lažje, podobni so samotnim jezdecem, saj od zgoraj nanje ne pritiska nihče, lastnika ni, tudi pritisk od spodaj lahko boli ali manj spretno zavračajo, saj sindikat šele išče sam sebe. Ce naše gospodarstvo ne bi bilo v tako globoki krizi, če makroekonomska politika ne bi pritiskala podjetij k tlom, bi jim bilo prav lepo. Seveda pa stvar lahko postavimo tudi na glavo in rečemo, da pritisk makroekonomske politike ne more biti uspešen, če ne spodbuja boljšega dela, novih izdelkov in poslov. Prav v tem grmu tudi tiči razlog, zakaj v zadnjem času vse pogosteje pišemo o ekscesih pri menedžerskih plačah, saj po podatkih, ki jih imamo, že lahko sklepamo, da je njihova višina so v obratnem sorazmerju z uspešnostjo podjetij.
Kakorkoli obračamo stvari, vselej se znajdemo pred nerešenim vprašanjem družbene lastnine, pred izvirnim grehom socializma. Praznina, ki je nastala po sprejetju nove zakonodaje o podjetjih, je stvari le še bolj zapletla, saj je možno tako rekoč vse, na moralo pa smo tako ali tako že pozabili.
Razprava o lastninjenju na zadnji seji kranjske vlade, je navrgla grenko spoznanje, kako hudo napako je napravil Demos, ker vprašanja družbene lastnine ni rešil takoj, ko je prišel na oblast. Predsednik Vladimir Mohorič je naravnost dejal, da je vsa slovenska družba nasedla teoriji, da družbena lastnina ni imela lastnika. To je bila vendar partija, ko je nastala, je bilo zelo jasno, da je to partija, o njej je odločala kot lastnik, direktorji so bili člani partije, njej so morali odgovarjati. Z razpadom partije oziroma z njeno preobrazbo v običajno politično stranko je družbena lastnina res izgubila lastnika. Tedaj bi jo morali podržaviti, je dejal Mohorič, tako so napravili tudi v Avstriji, kjer so po vojni podržavili premoženje Hitlerjeve stranke. Zdaj bi lahko podržavljeno lastnino že kupovali, ne pa pričakovali, da bo prišla sama do sebe, po nekem zapletenem zakonu. # M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Iskrinega RTC očitno nihče več ne potrebuje
Manjša poraba elektrike
Zaradi težav v industriji je letos v Sloveniji poraba elektrike manjša, v desetih mesecih je bila v primerjavi z enakim lanskim razdobjem manjša za 3,5 odstotka. Pri petih velikih porabnikih je bila celo za 10 odstotkov manjša, med njimi pa je najbolj, celo za 16,1 odstotka zmanjšala v jeseniški Železarni.
Padec industrijske proizvodnje je vplival tudi na manjšo porabo elektrike na nizkonapetostnem omrežju, na katero so priključena tudi gospodinjstva. Poraba je bila za 1,2 odstotka manjša.
V slovenskih elektrarnah in v tistih v BiH, ki sta redno angažirani za Slovenijo, so v letošnjih desetih mesecih pridobili 8.500 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je le za desetinko manj kot lani v tem času. Tako so lahko drugim republikam dobavili 417 milijonov kilovatnih ur, od koder smo dobili le 60 milijonov kilovatnih ur elektrike. Izvoz in uvoz elektrike pa sta bila v tem času zanemarljivo majhna.
Ogledati si kaže še cene. V letošnjih devetih mesecih so neposredni uporabniki porabili 25,8 odstotka v celoti porabljene elektrike, uporabniki na distribucijskem omrežju pa so je prevzeli 74,2 odstotka. Ker pa so jo veliki porabniki plačevali po povprečno 42,4 pare za kilovatno uro, na distribucijskem omrežju pa povprečno 76 par, je elektrogospodarstvo s prodajo prvim doseglo 16,2 odstotka, s prodajo drugim pa 83,5 odstotka obračunane realizacije.
Drugod referatov ne berejo
Letošnji posvet o inovacijski dejavnosti v Sloveniji, ki ga je Gospodarska zbornica pripravila s sodelovanjem mariborskih inovatorjev, je potekal v znamenju krize gospodarstva in inovacijskega gibanja. Na dvodnevnem seminarju so z 38 referati nastopili strokovnjaki iz podjetij, predstavniki inventivno uspešnih so predstavili svoje dosežke. Teme so bile večinoma kvalitetne, vendar je bila udeležba na seminarju slaba, zato bo potrebno spremeniti obliko. Tako je sodil tudi dr. Paolo Catta-pan iz Milana, podpredsednik evropske inovacijsko-informa-cijske mreže TI I, ki je predstavil projekt pospešene realizacije in prenosa inovacij na tržišče. Opozoril je na evropske izkušnje, da se referate bere doma, na srečanjih pa izmenja izkušnje, brani ideje in navezuje strokovne in poslovne stike. Obljubil je sodelovanje preko slovenskega inovacijskega centra Eu-ropatinova pri Gospodarski zbornici in sodelovanje bližnjih nemških, avstrijskih in predvsem italijanskih inovacijsko-teh-noloških centrov. Morda je največja pridobitev letošnjega posveta nekaj mladrh, inventivnih ljudi, ki so kritično obravnavali razmere in se zavzeli za spremembe, pravi Marijan Štele, predsednik komisije za inovacijsko dejavnost pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Kabelska TV
Radovljica - Odbor za pripravo kabelske TV pri svetu krajevne skupnosti Radovljica je ugotovil, da je na sistem sedaj priključenih 150 naročnikov v Isospan naselju, in daje izdelan projekt za nadaljnji razvod sistema v Žagarjevi, Gradnikovi, Triglavski ulici in v Roblekovem naselju. Doslej sta se na tem območju prijavila 102 interesenta. To pa je premalo za racionalno izgradnjo sistema, saj bi se realizacije veljalo lotiti le, če bi bilo vsaj 130 interesentov. Zato je odbor podaljšal rok za prijavo, skušal pa bo tudi ustreči tistim interesentom, ki želijo več priključkov v isto hišo. Izvajalec pa se je obvezal, da bo nadaljeval s pripravo projekta tudi za ostali del krajevne skupnosti Radovljica.
Ne le plače, negotova prihodnost
podjetja tezi zaposlene
83 delavcev (še spomladi jih je v Razvojno-tehnološkem centru delalo 110) je že od letošnje pomladi pod psihozo morebitnega stečaja. Trenutno je sodišče odredilo prisilno poravnavo, toda prihodnost RTC slejkoprej ostaja negotova.
Kranj, 20. novembra - Pravo ozadje Iskrinih in RTC-jevih tegob je ob koncu današnje novinarske konference uganila ena od članic stavkovnega odbora: Iskra že več let nima novih izdelkov za trg, zato usihajo tudi naročila za prototipno in poskusno proizvodnjo, ki sta jedro programa RTC. Iskrini finalisti vse manj potrebujejo storitve »internistov«, in ker so v RTC najbolj vezani na nove proizvode, je kriza Isker najprej udarila po njih.
Brez plač, regresa, povračil za prevoze...
Začnimo pri okoliščinah, ki so vzrok, da v Iskrinem RTC že dva meseca nimajo plač. Vsi finalisti na dvorišču nekdanje Kibernetike jim dolgujejo za okroglih pet milijonov, največ (kar polovico tega) pa nekdanji največji naročnik Števci. Prejšnji mesec so finaliste zaprosili vsaj za del denarja, da bi lahko izplačali osebne dohodke, je povedal predsednik stavkovne-
ta odbora Janez Polak. Toda v tevcih (ki so jim del dolga sicer že izplačali) so postavili dva pogoja. Prvega, da bi Števcem v dobropis šteli poldrugi milijon, ki je rezultat razlik v cenah, ki jih je na eni strani postavil RTC in na drugi priznali Števci. RTC se namreč ravna po ceni od 1. maja letos, medtem ko Števci priznajo ceno, dogovorjeno s  1. januarjem.
Drugi pogoj pa- je okoli 930.000 dinarjev kredita, ki naj bi ga RTC priznal Števcem. Gre namreč za dolg, vendar naj bi ga RTC preoblikoval v kredit, ker so tudi Števci v težkem finančnem položaju, kakor sta obrazložila direktor RTC Fer-
dolžniki. Vse kaže, da se našim storitvam najlažje odpovedo.«
Druga Iskrina podjetja (finalisti) očitno sodijo, da so storitve RTC predrage. Eden od dokazov je tudi nesoglasje okoli cen storitvev, drugi naročanje storitev drugje. Vsa Iskra ugotavlja, da je prerazkošno organizirana in da je povsod preveč zaposlenih. Tudi za RTC drži, da vseh njenih delov v prihodnje (vsaj na Iskrinem dvorišču) ne bodo potrebovali. Kot je dejal Stane Tadina iz Števcev, so tamkaj zainteresirani za del la; boratorijskih storitev, kar bi pomenilo približno tretjino za^ poslenih v laboratoriju. V RTC pa dela 83 ljudi in v primeru, da delo večine zaposlenih pre-
Janez Polak
Z zbora delavcev, kjer so pojasnili, kakšne možnosti ima Razvojno-tehnološki center.
Ferdinand Šegš
dinand Šegš in Stane Tadina,
vodja kontrole v Števcih. Na naše vprašanje, ali bo RTC pristal na pogoja, je Šegš odgovoril, da za to potezo zdaj potrebujejo soglasje prisilnega upravitelja, Tadina pa, da je RTC na pogoja tako rekoč že pristal.
Internisti in finalisti
Donedavna razmerja med finalisti in internisti na dvorišču nekdanje Kibernetike niso bila vprašljiva, bili so pač Iskrini tozdi in s storitvami so trgovali po tozdovski logiki. Zdaj pa so podjetja in odnosi med njimi so postali tržni.
»Problem internistov, kamor sodi tudi RTC, je vezanost na finaliste, ki so pri nas Števci, Stikala, Mehanizmi, Vega, Inženiring, ti pa nas jemljejo kot zunanji strošek,« je povedal Ferdinand Šegš. »Vse službe, tudi naša, ki so bile pred leti ustanovljene za potrebe Iskre, so predimenzionirane. RTC bi se sicer od Isker lahko obrnil na zunanje tržišče, vendar ni uspel pridobiti zadosti dela, z dejavnostjo za trg pa brez denarja tudi ne more začeti. Dolgujejo nam Iskrini finalisti, ker pa tudi sami nimajo denarja za plačilo terjatev, nam ostajajo
Stane Tadina
ostalim Iskram ne bo več potrebno, na trgu pa se finančno obubožani ne bodo mogli uveljaviti, je verjetno zanje skrajni izhod res stečaj.
O stečaju RTC se je govorilo že marca, so nam pojasnili na tiskovni konferenci. SDK je tedaj RTC prijavila sodišču, ker so imeli 60 dni blokiran žiro račun. Toda RTC tedaj ni sam upravljal z računom, pač pa podjetje SSD, ki so mu tisti čas pripojili tudi RTC. Tedaj se je RTC izvlekel s pozitivnim mnenjem, ker je imel vrednostno več terjatev kot dolgov. Tudi na današnjem naroku za poravnavo na kranjskem sodišču so se odločili za prisilno poravnavo, zdaj pa je dogovorom med Iskrami (finalisti - internisti, dolžniki - upniki) prepuščeno, kako bodo rešili finančno zmedo.
Stavka se nadaljuje: dokler ne bo plač in dokler ne bo jasno, ali bo RTC ostal ali ga ho odnesel stečaj. • D. Z. Zlebir, Foto: J. Cigler
Anketa o lastninjenju v kranjski občini
Direktorji so za lastninjenje znotraj podjetja
Kranj, 21. novembra - Anketa je pokazala, da so direktorji nagnjeni k pragmatičnemu lastninjenju znotraj podjetja, torej k neke vrste reformiranemu samoupravljanju na osnovi delavskih delnic, niso pa navdušeni nad podjetništvom zahodnega tipa z odprtim trgom in podjetniškim tveganjem. Pravih lastnikov - podjetnikov, ki so na Zahodu motor razvoja, še ni na obzorju.
Kranjski izvršni svet seje seznanil i anketo o lastninjenju v kranjski občini, ki soje napravil njegov član mag. Drago Tomšič, zadolžen za področje lastninjenja. Nanjo so odgovarjali direktorji, le 60- odstotno, saj 30 podjetij ali 40 odslotkov kljub opozorilu anket ni vrnilo, kar si Drago Tomšič razlaga kot znak, da ne želijo imeti stikov z upravnimi organi. Pripravil je tudi vprašalnik za delavce (tisoč anketirancev), da bi osvetlil drugo plat medalje, predvsem ga je zanimalo, kako delavci ocenjujejo interne delnice, vendar mu je preko sindikata ni uspelo i/vesli.
Anketa je pokazala na težnjo po prehodu v samoupravljanje delavskodelničarskega lipa, kjer direktorji na menedžerji pričakujejo svoji funkciji primeren lastninski delež. S tem bi se ohranila letargija in zaspanost samoupravnega sistema bre/ prenosov, je dejal Tomšič. Družbena lasi n i na
je nelasinina samo, ko gre za dolžnost in napore za njeno ohranjanje in povečevanje, ko gre za razpolagalno pravico in pravico uporabe, pa jo razpolagala izkoriščajo neprimerno bolj neusmiljeno kot lastniki v tržnem gospodarstvu. V tem prehodnem razdobju je dodatno pod udarom, zato nekateri sodijo, da bi jo morali podržavili in vlado zadolžiti, da jo odpravi s pretvorbo v zasebno lastnino. Drago Tomšič je že večkrat dejal, da hi bila takšna rešitev najboljša, saj nas v nasprotnem primeru lahko doleti dolgoletno živolarjenje in restavracija sil. ki niso iržno in s tem produktivno naravnane.
Poglejmo si nekatere podrobnosti ankete. Približno dve tretjini direktorjev o denacionalizaciji ne razmišlja, ocenjujejo pa, da nacionalizirana lastnina predstavlja največ petino njihovega premoženja, v kmetijstvu pa do dveh tretjin, njena sedanja tržna
vrednost znaša nekaj milijonov dinarjev, v kmetijstvu nekaj deset milijonov dinarjev.
Interne delnice že izplačuje 14 odstotkov anketiranih podjetij, predvsem trgovska: Pekarna, Mlekarna, Živila, Tehtnica, Gorenjski tisk. Kmetijstvo. Polovica direktorjev sodi, da se zaposleni strinjajo z izplačevanjem internih delnic. Verjetno je ta ocena pretirana, saj je težko verjeli, da so delavci navdušeni nad delom plače v papirjih, prav tu bi bila anketa med njimi zelo dobrodošla.
Kar 90 odslotkov direktorjev sodi. da Slovenija potrebuje svoj zakon o lastninjenju. 33 odstotkov jih pravi, da poznajo evropsko tržno vrednost podjetja, večina torej priznava, da je ne pozna. Ker pa tudi teh 33 odstotkov ni nikoli kupovali ali prodajalo delnic in podjetij, najbrž nima pravega občutka, kakšna je resnična tržna vrednost podjetja, ki se seveda ne ravna po knjigovodskih številkah, temveč je odvisna od ponudbe in povpraševanja. 55 odstotkov direktorjev trdi. da poznajo metode ocenjevanja vrednosti premoženja podjetja, kar je veliko, če vemo, da delajo v okolju, ki ne pozna trga kapitala in
trga podjetij. Večina jih sodi. d;i bi bila na prostem trgu podjetj6 vredna enkrat več, kot znaša njegova knjigovodska vrednost, nekatera celo petkrat več, le desetina hi biia cenejša. Njihov optim1' zem je lorej velik, ki pa ne gre v korak z oceno, da bi zanje težk° našli kupce, saj dve tretjini direktorjev sodi. da bi podjetje tcP° ali sploh ne prodali po knj'g°' vodski ceni.
Kar 78 odstotkov direktorjev sodi. da bi delavci kupovali delnice po knjigovodski vrednosti, večina pa jih pravi, da hi polovični popust sprožil zanimanje večine delavcev za nakup
podjetja.
kjer delajo. , Zanimivo pa je, da jih kar »-odstotkov sodi, da naj se družbena lastnina ne razdeli med vse državljane, kar nam pove. da st> podzavestno že polasininili družbeno lastnino, s katero upravlja* jo. 40 odstotkov jih je naklonjenih temu. da bi podjetja s pOPT slom odkupila vodstva in delavci-20 odslotkov dopušča možnost da bi solastniki podjetij po lastn' presoji lahko postali vsi državlj'1' ni. 15 odstotkov pa, da bi šola*1* n i k i postati tudi delavci, ki rlj*f več zaposleni v podjetju. • Volčjak
V ljubljanski Moderni galeriji je te dni na ogled pregledna razstava likovnih del akademskega slikarja Bojana Gorenca. Na razstavi je okoli sedemdeset slik, ki predstavljajo slikarjevo likovno izražanje zadnjih osmih let. Slike v tokratnih Snovanjih so z Gorenčeve razstave, ki jo je slikar naslovil SLIK - ARSTVO 1982-1990. Na sliki: BOJAN GORENEC, "Glavne sobe so poseljene", november 1985.
VSEBINA
Marko Pogačnik.
Milan Sagadin:
Miha Mohor:
Naško Križnar: Edo Torkar:
19
ČLOVEK MED ZEMLJO IN NEBESI
MALI GRAD V KAMNIKU
TA NAŠ SVET POTREBUJE ALICO
OHO, KI OSVOBAJA
JESENICE -KULTURNI CENTER
Urednikova beseda
Uvodno razmišljanje v novembrski številki Snovanj na temo obračanja sodobnega človeka od materialnih vrednot k duhovnim je napisal Marko Pogačnik. Milan Sagadin je prispeval zapis o arheoloških izkopavanjih na Malem gradu v Kamniku. Naško Križnar se ob jubileju nekdanje kranjske skupine OHO. katere član je bil, zamislil o svoji ustvarjalni poti in ohojevskem vplivu nanjo. Edo Torkar je nadvse zanimivo razgrnil sedanji kulturni trenutek na Jesenicah. V knjižnici kranjske Gimnazije že nekaj časa k literarnim večerom sodijo tudi zanimive literarne razstave - o zadnji piše Miha Mohor.
Lea Mencinger
MarkoPogačnik
Človek med zemljo in nebesi
Takšen je bil naslov konference v Opatiji, od koder sem se vrnil predvčerajšnjim. Potekala je pod modro zastavo z zemeljsko oblo v sredini; bila je posvečena ekologiji. Počeli pa smo nekaj navidez čisto drugega in nepovezanega z »zeleno« politiko. Tako sta nas VValler Link in Cho-han Neale, prvi iz Nemčije, drugi iz Avstralije učila, - bilo nas je 120 udeležencev -kako odpreti srca drug drugemu in se dotakniti na ravni duše. Laszlo Honti iz Madžarske je vodil delavnico o tem, kako sebe odzraviti od posledic socializma: razdelili
smo se v skupine po tri. Eden je drugemu pripovedoval, kako doživlja aktualen družbeni položaj. Tretja oseba je nepristransko poslušala in zapisovala nedoločene in neosebne načine izražanja, ki smo se jih ljudje kot samoobrambne mehanizme naučili v času vladanja socialistične ideje in ki še naprej nezavedno vodenijo naše komuniciranje dandanes. Na moji delavnici z naslovom »Vrnitev Boginje in proces osebne preobrazbe« sem opozarjal, da je pod pritiskom večtisočlet-ne vladavine patriarhalne civilizacije, v človekovi notranjosti zatrt ženski vidik. Prav ženski vidik duše pa je tisti, ki s svojo občutljivostjo človeku omogoča celostni slik s
sočlovekom in naravo; omogoča, da zmore ljubiti ter ljubeče ravnati z življenjem okrog sebe.
Seveda razkorak med vsebino konference in običajno predstavo o tem, kaj je ekologija in »skrb za okolje«, ni naključen. Odmik od običajnega je bil narejen zavestno. Že nekaj časa se poraja misel, da je koncentrirana skrb za očiščenje voda in ozračja ali za preprečevanje zastrupljanja plodne zemlje s kemičnimi strupi daljnoročno gledano jalova, če se ob tem ne spremenimo tudi ljudje s svojim načinom, kako vidimo, razumemo in občutimo sebe. Zemljo, elemente in naravo znotraj življenjskih tokov, ki nas vse povezujejo v celoto. Tako smo začeli govoriti o »notranji ekologiji«. Polucija narave se začne z onesnaževanjem lastne duševne notranjosti. Negativne misli, sovražna čustva in strahovi vseh vrst obvladujejo poti človekovega mišljenja in čustvovanja. Posledica so podrta notranja ravnotežja, travme in psihične rane; običajna osebna reakcija je izrivanje občutljivih območij osebnosti iz območja zavesti. Tako postajamo tujci sebi - kako naj bi potemtakem ne bili tuji Zemlji in naravi? Na koncu te verige - ki se začenja znotraj vsakega posameznika -
kolektivno izlijemo svojo nesrečo v svet okrog nas v obliki moderne tehnologije vseh vrst, ki je življenju tuja, in ki zastruplja.
Hudo je res - a možnosti so vendarle na naši strani. Človeku ni potrebno, da bi bil. član vlade, pa vendarle lahko odloča o tem, ali se bo smrtonosni trend zaobrnil ali ne. Vzroki težav so namreč znotraj vsakogar med nami. Lahko se odločimo, da prekinemo tokove samoodtujevanja. Mnogo ljudi se na primer dandanes odloča, da delček svojega dneva posveti poglobitvi vase in vzdrževanju žarišča miru v svojem srcu. Nekateri govorijo pri tem o meditaciji, drugi o kontemplaciji, nekateri o notranji sprostitvi, drugi spet o molitvi kot o intimnem pogovoru z božanskim jedrom sebe in sveta. Neskončne so kreativne možnosti, kako se lotiti »osebne ekologije«.
Ob tem bi rad še posebej opozoril na vprašanje nebe-sednc komunikacije. Richard Cireene iz ZDA je na omenjeni konferenci povedal, da so obširne ankete pokazale, da ljudje le sedem odstotkov pomenov izluščimo iz besed samih. Komunikacija poteka predvsem s pomočjo gestiku-liranja in izražanja skozi pogled. Kar 83 odstotkov vsebi-
ne človek izve na neverbalen način, mimo besednega frazi-ranja. To pomeni, da zavedno ali nezavedno zaupamo predvsem občutkom, vibracijam, ki jih oddaja sogovornik in sproščenosti njegove telesne govorice. Kakšno nepotrebno onesnaženje je potemtakem besedičenje, ki ga ljudje neprestano razlivamo v svojo okolico ali pa v dušo sogovornika ali poslušalca! Vprašanje komunikacije se zaostri, če se zavemo, da narava in Zemlja praviloma ne komunicirata na verbalni način. Zemlja in narava se znata pogovarjati s človekom »samo« na nebesedni način, s pomočjo občutkov, intuicij in notranjih slik. Dejansko ne bi smel zapisati besedice »samo«, ker omenjena anketa navaja na misel, da so ne-besedne oblike pogovora tudi za človeka daleč najpomembnejše. Besede so le nekakšno okostje, okrog katerega se plete življenjski pogovor.
Realni položaj danes je povsem drugačen. Kopičijo se referati in besedovanja vseh vrst. Zemlja in narava pa ostajata tujki, ker na tej ravni ne komunicirata. Tako govorimo mimo njiju in v tem položaju pretrgane komunikacije, ujeti v svoji osamljenosti, nadaljujemo s svojimi sa-mouničevalnimi projekti.
V resnici pa se z drevesi sploh ni težko pogovarjati. Človek se mora le v svoji zavesti dvigniti na raven enosti življenja znotraj sebe ter življenja, ki ga obdaja. Če smo ljubeči do sebe in - v tem primeru - do drevesa, se ta raven sobivanja povsem naravno pojavi kot stanje zavesti, ki nam je vsem domače in je obenem stanje, v katerem drevesa in narava sploh ves čas bivajo. Je pa še en pogoj. Tudi če si človek pri svojem nagovoru pomaga z besedami, mora dovoliti, da se drevo izrazi na drugačen, bolj neposreden način. Za primer bi rad pripovedoval o pogovoru z najmanj dvestoletno cedro v parku ob Slatini v Opatiji. Pripravljal sem obred sajenja »drevesa miru za rešitev Zemlje«, ki smo ga posadili ob zaključku konference v Opatiji 19. novembra. Pri tem sem odkril staro cedro in jo poprosil, ali bi hotela biti mladoposajene-mu drevescu babica in duhovna varuhinja. Navduševala me je njena gigantska krošnja ter tiha in slavnostna lepota.
Da bi prišel v pogovor z njo. sem se z obema rokama naslonil ob deblo, zaprl oči, svojo zavest razširil skozi drevo in dovolil, da se ono razprostre skozi mojo notranjost. Čez nekaj trenutkov je
v moji notranjosti vstala slika - pogovor je stekel. Slika je bila sestavljena iz dveh polovic, od katerih je bila ena mirna in se je gibala v ritmu valovanja. Druga polovica je bila kaotična in je utripala z vsemi mogočimi kričečimi barvami. Najprej sem reagiral po človeško: kaj je zdaj to? Potem pa sem zbral toliko potrpežljivosti, da sem prisluhnil občutku, ki je sliko spremljal. Tedaj sem intuitivno v trenutku dojel vsebino sporočila.
Govorilo je o shizofreničnem položaju, v katerem se je cedra znašla in v njem trpi. Še pred sto leti je tod vladala tišina, mir parka in skladnost. Dandanes je vse okrog hrup, vase zaverovane misli mimoidočih in nerazumen promet. Spremembe, ki so za človeka normalne, ker ne živi dve stoletji in nima pregleda nad njimi, so za drevo pogubne. Na osnovi tega pogovora smo izvedli tudi eno od se-kvenc sajenja drevesa miru. Pri tem smo oblikovali ogromen krog iz naših teles okrog babice cedre tako, da smo jo držeč se za roke obkrožili. Dogovorili smo se, da bo pri tem vsakdo na svoj notranji način drevesu posredoval skrb in ljubezen, da bi drevo začutilo, da še naprej obstaja prostor miru, znotraj katerega se da rasti in vztrajali \ svetu.
Končno, kako pa naj sicer obojni živimo? Saj človek vdihava vendar tisto, kar drevesa izdihavajo - in obratno.
Milan Sagadin
Mali grad v Kamniku
Ureditvena dela okrog razvalin Malega gradu trajajo - sicer s presledki - že od davnega leta 1965. Res pa je, da se je do 1976 urejal pretežno malograj-ski hrib (1965 terase in škarpe na severnem pobočju), na ruševinah so se opravili le manjši "kozmetični" popravki (1972 -rekonstrukcija poznogotskega Veronikinega portala). Večjih konservatorskih in restavratorskih posegov pa je bila deležna predvsem romanska malograj-ska kapela - nedvomno najznamenitejša stavba v Kamniku. Ob takem arhitekturnem biseru skromni, komaj vidni ostanki razvaljenih grajskih zidov niso mogli zbuditi večje pozornosti strokovnjakov. Ko smo se leta 1976 lotili njihovega izkopavanja, nas je k temu silila predvsem nevarnost, ki so jo te ruševine predstavljale za mesto in njegove prebivalce. Da nismo bili nič prezgodnji, sta nas opomnila dva podora - manjši leta 1979 in večji julija 1982, ko je po večdnevnem deževju sredi belega dne zgrmelo na glavno kamniško ulico za nekaj kamionov kamenja. Če ne prej, je takrat postalo vsem jasno, da bo potrebna temeljita sanacija grajskih razvalin, katere prvo fazo pa so predstavljale raziskave.
Od leta 1976 do 1983 (s presledkom 1979) so nato potekale raziskave in sanacija zahodnega dela gradu. Do pričetka del ni bilo prave predstave o tlorisni podobi gradu in s tem niti ne o njegovih začetkih in
arhitekturnem razvoju. Že v Valvasorjevem času je bil namreč povsem v ruševinah, ki so jih prebivalci Kamnika s pridom izkoriščali za gradnjo svojih hiš. Le malo več je znanega iz pisanih virov o njegovih lastnikih. Prvi znani so bili grofje VVeimar - Orlamiinde, v zvezi z njimi se grad omenja že v I. pol. 12. stol., 1202. leta je v lastni vojvode Bertholda An-dechsa - Meranskega, sredi 13. stol. se zvrstijo lastniki Galli, Nikolaj Gerlochstein (Kolov-ški) in Nikolaj Summereckher (Smrekar), leta 1444 je bilo grajsko poslopje že zapuščeno, zadnje poročilo iz 1. 1474 pa govori o tem, da je Gašper Kamniški izročil Mali grad cesarju Frideriku 111. Malograj-ska kapela je že pred koncem 15. stol. prešla v meščansko last, grad pa je bil verjetno dokončno porušen ob velikem potresu 1511. Močne sledi pa je Mali grad zapustil tudi v ljudski ustvarjalnosti. V številnih variantah pripovedke o zakleti malograjski gospodični Veroniki so tako z združitvijo motivov Veronike, ribe Faroni-ke in sv. Marjete obseženi elementi pradavne poganske koz-mogonije, krščanske etike z občasnim socialnim poudarkom ter nekatera zgodovinska dejstva. Če k temu dodamo še ohranjeno izročilo o poganskem templju, ki da je nekdaj stal na Malem gradu, smo imeli že pred pričetkom zemeljskih del pred sabo pravo stratigrafi-jo dogajanj na malograjskem hribu.
Pogled na kapelo Malega gradu in del mesta
Prva leta na zahodnem delu gradu niso dala kaj prida rezultatov v raziskovalnem smislu. Tu so bili namreč ostanki gradu zelo dolgo uporabljeni za različne potrebe mesta - zgrajen je bil eden od stolpov mestnega obzidja, v 17. stol. je bila tu hišica za protipožarno opazovanje, med zadnjo vojno pa nemški bunker. Vsi ti posegi so močno poškodovali starejše arheološke plasti. Šele ko smo 1. 1982 pod ostanki mestnega obrambnega stolpa našli temelje mogočnega bergfrida, se je počasi pričela jasniti zasnova gradu. Gre namreč za temelje osrednjega obrambnega stolpa romanskih gradov, ki so bili v našem primeru debeli 3,5 m in so oklepali 5 x 5 m notranjega prostora. Po analogijah lahko sklepamo, da je bil stolp visok okoli 25 m. Spremljajoče najdbe so ga datirale v 13. stoletje. Stal je na najlažje dostopnem delu gradu - kar je običajno, bil pa je vpet v obzidje. Po triletnem presledku so se 1. 1986 nadaljevale raziskave na skrajnem severovzhodnem delu gradu, na_ travnati ravnici pod kapelo. Že prvo leto se je izkazalo, da tudi staro izročilo o poganskem templju na Malem gradu ni povsem iz trte zvito. Nismo sicer našli templja, pač pa ostanke naselja iz stare železne dobe (8. - 7. stol. pr. n. št.) - odlomek lončenine, značilno kamnito sekirico, zaplate ožgane gline, s katero so bile oblepljene lesene, z vejevjem prepletene koče. Dobro ohranjen železen nož je pričal o nadaljevanju življenja na tej lokaciji tudi še v mlajši železni dobi (3. stol. pr. n. št.). Poleg tega pa so raziskave leta 1986 tudi že dale slutiti, da je na tem delu gradu stal njegov stanovanjski del, t.i. palacij. Z novcem Eber-harda II. ga je bilo moč datirati v konec 12. stoletja. Nadaljevanje del v letu 1988 je odkrilo, da imamo opravka s palacijem v dveh romanskih fazah. Prvi palacij je obsegal skrajni severni pomol gradu in se je širil v smeri vzhod - zahod. Zidovi so bili relativno tanki (1,1 m). Nadomestil ga je večji palacij, potekajoč v smeri sever - jug in obsegajoč ves vzhodni rob gradu. Ob gradnji tega so izrabili vzhodno polovico prvotnega,
ki so mu zidovje navznoter močno odebelili (do 3 m). Tako imamo opravka s tlorisom značilnega romanskega gradu t. i. kastelnega tipa z vsemi njegovimi glavnimi sestavinami: osrednji obrambni stolp ali bergfrid na najbolj ogroženem mestu, kapelo (pogosto - kot tu - v samostojnem stolpu) in palacij, vse to pa vpeto v okvir enotnega obzidja. Vsi ti najstarejši objekti so lepo plastovito zidani, kar je značilnost romanike.
Naslednje leto so se raziskave nadaljevale. Poleg tega, da je bila ponovno potrjena prazgodovinska poselitev, pa nas je presenetila najdba staroslovan-skega otroškega skeleta iz prve polovice 9. stol. To je dalo raziskavam na Malem gradu povsem novo dimenzijo in v letošnjem letu smo jih nadaljevali z velikimi pričakovanji. Rezultati nas niso razočarali. Naleteli smo na izredno dobro ohranjeno ruševinsko plast gradu, iz katere nam je uspelo izluščiti v požaru zrušeno in zoglenelo leseno stropno konstrukcijo, ki je ločevala pritličje od 1. nadstropja. Ohranjenost nam omogoča popolnoma zanesljivo rekonstrukcijo. Očitno je stavba propadla v požaru, temu ustrezno je bilo precejšnje bogastvo drobnih najdb - puščične in su-lične osti, ostroga, streme, noži, keramično posodje (tudi v celoti ohranjeno) itd.. Podrobnejša analiza najdb sicer še ni bila izdelana, sodimo pa, da večina spada v 13. stoletje. Kot je pokazala plastovitost, stavba po požaru ni bila več obnovljena. Nekatere najdbe so nam omogočile tudi ugotavljanje funkcije pritličja. Na ločenih mestih so bile namreč najdene večje količine zoglenelega prosa, pšenice, ovsa in graha. Očitno je torej tu bila kašča. Po odstranitvi ruševinskega sloja grajske stavbe smo na nekaterih mestih ponovno odkrili prazgodovinsko naselbinsko plast, letos pa smo poleg tega prvič naleteli tudi na antično lončenino. V to plast so bili vkopani staroslo-vanski skeletni grobovi, skrbno izrabljajoč vrzeli v skalni podlagi. Letos smo jih odkrili še 20, razvrščeni pa so v tri pravilne vrste, potekajoče v smeri sever - jug. Opaziti je tudi, da se
Mali grad • romanski temelji stolpa v SZ delu razglednega stolpa - temelji bergfrida v notranjosti meščanskega obrambnega stolpa
otroški grobovi množijo predvsem na obrobju, kar je običajno za staroslovanska grobišča in je bilo še do nedavnega upoštevano pri pokopaliških redih. Skromen nakit, odkrit pri pokojnikih, predstavljajo zlasti bronasti obsenčni obročki in prstani, označuje pa čas t.i. ket-laške kulture - od 1. pol. 9. stoletja do konca 10. stoletja.
Grobišče, ki se gosti v smeri proti kapeli, nam seveda zastavlja nova vprašanja. Zelo jasno namreč spada v čas, ko se zaradi spremenjenih političnih razmer po propadlem uporu Ljudevita Posavskega proti Frankom močneje prične uveljavljati nov družbeni red - fevdalizem. Ta prinaša s seboj tudi intenzivnejše širjenje krščanstva kot glavne kohezivne sile karolinške države. Od tedaj dalje nastajajo grobišča dosledno okrog cerkva. Domnevati torej smemo, da ima sedanja malo-grajska kapelica svojo starejšo predhodnico, izvirajočo iz 9. stoletja. Prihodnje raziskave naj bi odgovorile tudi na vprašanje, kateremu sloju prebivalstva je pripadalo to grobišče. Če so tu pokopavali vsi prebivalci naselbine, si lahko ustvarimo približno podobo njene velikosti, kajti v celoti verjetno ne moremo računati z več kot 60 grobovi. To je seveda daleč od velikih grobišč v prvih farnih središčih (Kranj, Mengeš), kjer staroslovanska grobišča obsegajo po več sto grobov.
Druga možnost je, da so na Malem gradu pokopani člani ožje, že tedaj družbeno privilegirane skupine ("županove družine"). Ne bi bil osamljen primer, da bi bil najzgodnejši sedež noega (tujega) fevdalnega gospoda postavljen prav na mesto, kjer so nastajali zametki slovenskega plemstva. Skromni grobni pridatki zaenkrat govorijo proti temu, vendar upamo, da se bodo izkopavanja nadaljevala.
Na vsak način so dosedanje raziskave na Malem gradu dale toliko novih podatkov in zanimivih najdb, da bi bilo vredno razmišljati o njihovi predstavitvi v okviru dokončne prezentacije razvalin. Pravljica o Veroniki na Malem gradu torej ni brez osnov, le njen zaklad ima drugačno obliko in vsebino.
Literatura:
L. Stiasnv, Kamnik, zemljepisno - zgodovinski oris. 1894. F. Štele. Politični okraj Kamnik, topografski opis. 1929. B. Otorepec Doneski k zgodovini srednjeveškega Kamnika. Zbornik Kamnik 1229 - 1979. E. Cevc. Veronika z Malega gradu, Kamniški zbornik IV, 1985. Illss.
A. Pleterski. Župa Bled. nastanek, razvoj in preži t ki. Dela SAZU 30. 1986.
M. Sagadin. letna poročila v Varstvu spomenikov 24. 1982, 199ss;25. 1983, 292ss; 26. '984, 282s: 29, 1987, 249; 32, 19)0.
Ta naš svet potrebuje Alico
Miha Mohor
Ob razstavi v knjižnici kranjske gimnazije
Med 10. oktobrom in 20. novembrom je v knjižnici kranjske gimnazije potekala prireditev Lewis Carroll in Alica. Pripravila sta jo Šolska knjižnica in literarni krožek. Zasnovana je bila multimedialno, s spremljevalnimi prireditvami, tako da je razpirala kar največ aspektov osrednjega dela angleške literature nesmisla. Realizirana je bila ob izidu nove izdaje slovenskega prevoda Ali-činih dogodivščin v čudežni deželi in v ogledalu.
Literarno delo Levvisa Carrolla (njegovo pravo ime je Charles Lutvvidge Dodgson) predstavlja svojevrsten fenomen v literarni zgodovini. Medtem ko ni nič presenetljivega, če knjige, ki so bile napisane izključno za odrasle bralce, v nekaj desetletjih postanejo priljubljeno berilo otrok - pomislimo samo na Defoejevega Robinzona, Svvif-tovega Gulliverja ali Jurčičevega Jurija Kozjaka - pa obratne-
ga trenda skorajda ni. Izjema, ki pa le potrjuje zgornjo trditev, je prav Carroll. Svojo pravljico Aličine dogodivščine v čudežni deželi je sredi 60. let prejšnjega stoletja namenil otrokom, da bi jim "prinesle urice nedolžnega razvedrila", že vse 20. stoletje pa najmanj tako uspešno zabava in zaposluje tudi odrasle, še posebno intelektualce. Danes so Aličine dogodivščine ena najbolj pre-vajanih knjig - tudi pri nas se zadnja tri desetletja nenehno ponatiskujejo - in Carroll je v anglosaških deželah med najpogosteje citiranimi pisatelji. Z njegovo literaturo se vneto ukvarjajo jezikoslovci, filozofi jo prebirajo kot alegorijo filozofskih sistemov, freudovski psihoanalitiki razlagajo Alico kot falični simbol, jungovci pa kot animo... No, tudi na Slovenskem je pri pisanju svojih socioloških študij kulture Rastko Močnik poklical na pomoč Alico.
Prefinjene Carrollove igre z jezikom so močno vplivale na moderno literaturo. James Joy-ce se mu je v svojem najbolj drznem pisateljskem eksperimentu Finneganovo bedenje oddolžil za inspiracijo z nekakšnim posvetilom: "Dodg-lather, Dodgson and Coo.", kar je tipično carrollovski literarni postopek metaforičnih zloženk, in z njim Dodgsona imenoval Očeta, Sina in sv. Duha svojega pisateljstva. Tudi Američan Edvvard Albee je že z naslovom gledališkega dela Drobna Alica priznal, od kod raste njegova dramatika. Carroll, ki je bil profesor matematike na oxfordski univerzi, je veliko svoje ustvarjalne energije posvetil matematičnim raziskavam in je dela, kot so Simbolna logika, Temeljne razprave o determinantah ali Primerljive magnitude, ponosno podpisoval s svojim pravim imenom. Zato se površnemu bralcu lahko zazdi, da med profe-
sorjem Dodgsonom in avtorjem očarljive literarne fantazije Carrollom zija brezdanji prepad. Po premisleku pa se izkaže, da je protislovje zgolj navidezno. Tako Dodgsonova matematična logika kakor Carrol-lova pravljica imata v svojem jedru princip igre. Za vsem njegovim pisanjem je globoko občutenje življenja kot ogromne uganke, ki jo mora človek reševati prav do konca, čeprav seje ne da razrešiti. Ob tem spoznanju se je zatekal k logičnim ugankam in z njimi povezanim igram z jezikom, da bi ustvaril čisto svoj svet, zakaj če se že ne da razrešiti velike življenjske uganke, si je poskušal ustvariti lasten univerzum, zapleten - toda urejen, poln ugank - toda racionalen.
Prav te dimenzije fenomena Carroll so pritegnile gimnazijce k drugemu branju že iz otroštva dobro znanega literarnega dela. Razstava Lewis Carroll in Alica je bila razdeljena na 15 razdelkov in je obsegala Car-rollovo zbrano delo v izvirniku in vse izdaje slovenskih prevo-
dov, avtorjevo biografijo, genezo rokopisnih Aličinih dogod-viščin v podzemlju ter knjižne izdaje Alice v čudežni deželi, prikazalaje problem matematične logike kot temelj Carrolllo-vega literarnega nesmisla, njegovo nesmiselno poezijo in parodije, izbor njegovih matematičnih študij, njegov vpliv na sodobni svet, razprave in poljudnoznanstvene članke o Carrollu in Alici, s fotografijami, prospekti, gledališkimi listi in letaki pa so bile predstavljene tudi filmske in gledališke priredbe. Razstavljalci so še posebej poudarili Carrollovo pionirstvo v portretni fotografiji otrok. Med številnimi fotokopijami njegovih fotografij deklic so bile najbolj fascinantne prav slike Alice Liddell, hčerke
univerzitetnega dekana, ki ji je na poletnem pikniku Carroll pripovedoval kasneje tako slovito pravljico.
Ob razstavi so na kranjski gimnaziji pripravili predavanja 0 matematični logiki, vtkani v literarno besedilo, gostja pr°!' Majda Stanovnik pa je govorila o Carrollovem delu in se zadržala ob problemu nepreved-Ijivosti tovrstne literature. Vse to sta dopolnjevali dve video projekciji: Disnevjev animiral' film Alica v čudežni deželi 'z leta 1951 in dokumentarni fih"11 Britanske knjižnice v Londonu Prava Alica, gimnazijci pa s0 prireditve zaokrožili z ogledom Tauferjeve dramatizacije Al'ce v Slovenskem mladinskem g'e' dališču.
Naško Križnar
Dnevniški zapisek po projekciji ohojevskih filmov v Kranju, leta 1987.
OHO, ki osvobaja
V hipu se mi je obudilo upanje, da bom lahko spet umetniško delal To se Wši nekam starinsko, kot da je umetniško delovanje posebna božja milost. Drugo desetletje po začetku OHO-ja me je skoraj notranje izpraznilo. Bolje rečeno, jubilej me je našel izpraznjenega. Ob nagovarjanju mladih kranj-$kih intelektualcev, naj sodelujem pri kranjski prireditvi, nisem našel pravega smisla svojega sodelovanja, nisem pa tudi znal pojasniti svojih pomislekov, zato se mi je zdelo najbolj pošteno, če se odzovem njihovi ljubeznivi Pozornosti. Končno ni šlo zame, ampak za umetniška dela tistega obdobja in za številne druge ustvarjalce.
Zdaj, ko je vsega konec, se •ahko samo vprašam: ali sem b'l res vsa ta leta po koncu OHO -ja na napačni poti? Dokaj mračno ugotavljanje v teh Poznih nočnih urah, ki pa mi Pomaga razumeti marsikaj, kar se je dogajalo z mano zadnja leta in se še dogaja. Pro-Jekcija filmov mi je odprla strahotno primerjavo. V mojih ?tarih filmih svežina in ustvarjalnost, v mojem današnjem življenju pa inertnost in strahotna vezanost. Ne verjamem, da Je mogoče to razliko odpraviti naenkrat, razne z radikalno spremembo načina življenja a'i s samomorom. Kot da je Ustvarjalna potenca stvar kemije "Škodljive kemikalije in škodljive ideje so Yin in Yang norosti," je napisal Kurt Von-negut.
(Naj se vrnem za dva stavka Kazaj. Hotel sem reči, da radikalna gesta še ni potrebna, če
•fe nekaj tli v meni. Spet obup.)
Predvsem bom moral odločneje ukrepati glede beleženja 'dej. Nešteto jih izgubim, po-zabim, zapravim. Kot da se nisem ničesar naučil pri realiza-cUi Belih ljudi. Res je genialno, kako je ta film narejen iz nič, iz nevidne materije. Am-Pak z veliko zavestne pozornosti do nevidnih tokov. Čista nianifestacija milosti. Morda Je res moralo preteči 20 let, da bom lahko stvari nadaljeval s Podobnim občutkom. Čudno. »Časih sem lažje prenašal dvojne in depresije. Celo spodbujali so me pri odkrivanju novega. Zdaj pa tako siromaštvo Poguma.
(Spet ne čutim nič ljubezni.)
Mi ljudje se mi končno kažejo kot epohalni film, kot Bu-nuelov Andaluzijski pes. Tako s.nio s prijatelji tudi načrtova-toda rezultat se nam takrat n' zdel pravi. Mislim, da so mi natihem očitali, daje film pre-Več konvencionalen, da upošteva filmsko sintakso, montažo, logiko ritma, kompozicije. Mislim, da je David hotel grd
rn, zapacan, tako da bi re-
ni
M'- slab dokument odlične ideje, v skladu s paradigmo ponceptualizma. Drugače Mi-lenko, ki bi želel blesteč spek-Pj^cl, parodijo vnebohoda. Marko edini ni hotel nič svojca, ampak je vnaprej podpisi vsako mojo zamisel in bil udi požrtvovalen statist. Zdaj ?ern prepričan, da tisti mladi Jritik, ki je leta 1970 zapisal, * so Beli ljudje filmani hap-Pening, ni imel prav. To abso-U(no ne drži. Beli ljudje so v S^lotj  premišljeno zrežirani.
je kdo videl v njih happe-n'ng, je to zame samo kompli-J«nt. Bele ljudi odločno bra-n,rn kot avtorski film. Je plod v°ntinuitete mojih prejšnjih '■m o v in nastavek bodočih, kozi ohojevski esprit spoznavni svojo pisavo.
JP?0rn. ali je vredno razmišlja-' "i pisati naprej. Misli mi kar Poskakujejo. To je že prava ***ganjavica. Najtežje se spri-
jaznim, da se mi pisanje oblikuje v nekakšen esej. Bolj bi si želel umetniškega šli/a. Kot da hočem nadomestiti zamujeno, tisto, kar bi moral sproti razčiščevati javno in zasebno. Pišem direktno v stroj. Ves evfo-ričen se sprašujem ali piše tako kdo od naših pisateljev ga-račev, poetov, dramatikov? Ali imajo korajžo. da bi se takole preizkusili, obupani, na dnu valov bioritma, razkrili, odtipkali brez napak? Tudi to je OHO!)
V času delovanja pri OHO-ju sem imel občutek, kot da ni nobenega pravega odpora mojim (našim) umetniškim dejanjem. (Pri tem seveda zanemarjam provincialno zgražanje, ki je bolj posledica nekulturnega socialnega okolja, kot pa resnega kritiškega odziva. Za tako in drugačno občinstvo nam sploh ni bilo mar.) Kakšna so torej bila ta dejanja, da so žela samo odobravanje?
Morebitni sum, da gre za zelo povprečne in ohlapne zadeve, ni več možen po današnji projekciji izbranih filmov. Upam si trditi, da gre za stvaritve, ki so do danes ohranile svojo vrednost, da so te stvaritve provokativne in radikalne, ne pa vse enako močne. Kjer stvari sedijo, je čutiti ogromno energijo, večjo, kot bi jo bilo treba vložiti v zače-tniška dela. Tu je delni odgovor, zakaj in odkod moja hitra izpraznitev. Ves sem izgorel za drobne 8 mm filme, vložil sem vse v njih, čeprav
so kot medij in govorica nekje na robu sveta, ponižani in odrinjeni, neopazni, skriti. Pojavijo se vsakih deset let na jubelejni projekciji. Napačna investicija? Grozno mi je, da moram razmišljati o ekonomiji umetniškega ustvarjanja. Mislil sem pač, da sem to stvar že enkrat obvladal in da je to tako, kot če se enkrat naučiš plavati in nikdar več ne pozabiš. Zdaj se mi kaže majhno upanje. Kriza moje pozicije v sedanji službi, kriza mojih prizadevanj za slovenski znanstveni film me bo mogoče prignala do tega, da bom vse skupaj pustil in se posvetil umetnosti. Si tega želim manj kot poraza mojega sedanjega poslanstva?
(Groza. Prebral sem dosedanje pisanje. Skoraj da se mi je zalo prekinila nit. Kot v megli slutim misli in besede. Kje je še magičnih 100 strani z enako svežino in intenziteto. Želim pisati toliko časa, da bom doživel razsvetljenje. Ne najdem izrazov za razna stanja, ki jih doživljajo izbranci. Izražam se zasilno.)
Nekaj takega sem nekoč doživel na poti iz Šempasa. Pešačil sem ponoči do železniške postaje v Volčji dragi. Razsvetli-
lo me je že v gozdu. To je neopisljivo. Kot dokončno pobotanje s samim seboj in s svetom. Popolno ravnotežje. In to ni bil noben kratek preblisk. To je bilo stanje, ki je trajalo do Ljubljane, s prestopanjem v Sežani vred. Tako stanje ne rabi nobene umetnosti. Sploh ničesar več. Samo priložnost, da bi še s kom delil to srečo. Doma sem se lotil prepričevati ženo. Seveda zaman. Ne samo, da sem jo odbil od svojega "učenja", izgubil sem tudi svoje ravnotežje. Izmaličil sem svojo dragoceno izkušnjo. Danes živim od spomina nanjo, od ostanka njene milosti.
(Utrne se mi misel, da sem morda na pravi poti, da je material končno sproduciral pravo idejo. Nekaj držim v rokah, v računalnikovi spominski enoti, le da ne vem točno, kaj in kako bi to obdržal. Ne samo do pike. do konca vrstice, pol ure, ampak do jutri, do za zmeraj. Do onkraj. Hočem epohalni življenjski prelom.)
Ne da bi za trdno vedel, kako naprej, pišem tele besede. Z njimi izražam občutek, da je še nekaj čudovitega, ki me vleče k pisanju, da je ono še v meni in da vlada nad drugimi vzvodi mojega agiranja. Prme-išljujem, ali ni bilo to značilno za OHO? Kaj nas je gnalo tako nezmotljivo? Bili smo kot orodje. Ne spominjam se, da bi se kdaj utrudil, da bi v dvomu zastal. Da mi kaj ne bi bilo mogoče. Za vsako idejo se je našla realizacija, ali bolje, vsak projekt je v hipu pridobil pomen in smisel.
(Ali me bo izdalo telo? Od zaspanosti mi šumi v ušesih.)
Poznam ta občutek. Večkrat sem takole bedel v Novi Gorici, koval načrte. Ves v iskanju zadoščenja ob odkritju poezije, celosti, skladnje, ravnotežja. Teh občutkov nisem znal ohraniti drugače kot z umetniškim ustvarjanjem. Zdaj vem, da je to lahko odvečen posel. Umetniški izdelek je eksterio-rizirana notranja sreča. To je presneto sporno početje, če ga ocenjujemo v luči hotenja, da umetnik na vsak način hoče posredovati svojo srečo (ljubezen in svobodo) drugim. Koliko jih lovi njegovo valovno dolžino? Torej umetnik počenja to bolj zaradi sebe kot zaradi drugih. V osnovi njegovega dejanja sta sebičnost in samoljubje. OHO se je uprl taki umetnosti. Nekoč sem v toku realizacije kratkega filma, ki ga nisem nikdar dokončal, potožil Bojanu Stihu, da pogrešam pristne navdahnjenosti nastopajočih na filmski sceni. Odvrnil mi je, da take navdahnjenosti pri filmu ni, da jo moramo prigo-I j ufati / medijskimi sredstvi. Zdaj vem, da je to razlog, zakaj nisem mogel dokončati tistega filma. Moj ohojevski duh se je uprl produkciji umetniškega izdelka kot končnega cilja.
Prizor iz kratkega jilma Beli ljudje, Naška Križnarja. Proizvodnja Neoplanta film Novi Sad, 1970. Večji del jilma je bil posnet v Domu Svobode v Stražišču in na Sorskem polju. Fotografija s TV ekrana, Igor Lapajne.
(Hitre misli. Nekatere so že mimo, nezapisljive.)
OHO je zapustil področje umetnosti, kot produkcijo umetniških izdelkov. Skozi razpoko v zrcalu je zasvetilo življenje, ki ga je bilo treba napolnjevati z ljubeznijo in svobodo. Preprosto. Toda težko bodo ta nauk sprejeli mladi ljudje, ki hlepijo po umetniški slavi. Nisem prepričan, da je Marko najbolj poslušan, ko hoče to dopovedati svojim občudovalcem. Preveč vidijo v njem uspešnega umetnika in premalo učenika, ki uporablja sredstva umetnosti za dosego "višjega cilja". Na ta nauk se lepijo tudi ljudje, ki nimajo talenta za umetniško kariero ali tisti, ki radi utopijo svojo zavest v koletkivni.
(Blokada)
Moti me izraz "višji cilj". Ali je OHO sploh kdaj deklariral tak cilj? Tega ne bom raziskoval z iskanjem citatov v raznih manifestih in intervjujih.
Prevlada sveta imanence je privedla družbo do krize vrednot. Sredi 60. let je OHO s svojim epohalnim miselnim prelomom odkrival nov smisel stvarem okoli sebe. V galerijah so se znašli vsakdanji predmeti humanizirani in transcendentirani. To odkritje ni bilo umetniške, pač pa filozofske narave. Nastajanje globalne informacijske družbe je omogočilo hitro kroženje idej po planetu (pop art, mirovna gibanja, hippvjevska kultura, Beatli). Ustvarjena je bila tudi ugodna politična klima. Življenjski standard v Sloveniji se je povečal in omogočil svobodnejše izražanje zlasti na področju kulture. Meni osebno je to pomenilo, da sem dobil prvo filmsko kamero, da sem lahko hodil po Kranju in po Ljubljani in snemal, kar sem hotel. V začetnih dejanjih je še navzoča socialno politična angažiranost, kasneje in do konca pa naredi OHO rez med politiko in kulturno umetniškim delovanjem, podobno kot Nova revija s črno črto posredi naslovnice. OHO je oguljen političnih implikacij, ne boji pa se sveta imanence. Humanisti so zaprepadeni. Z dvigovanjem prsta, z opozarja-
njem na nevarnost odtujene potrošniške družbe so si kopičili moralne zasluge in materialne koristi. Ker so bili integrirani v vladajoči sloj, so oblasti koristili s tem, da so jo legitimirali kot humano, ki podpira kulturo in družbeno zdravje. Zdaj pa so se kar naenkrat pojavili zaničevani in moralno vprašljivi predmeti potrošniške družbe kot umetniški artefakti, od umetnikove roke transcendentirani in od publike oboževani. Oho-jevska filozofija je spodnesla humanistom tla pod nogami, po načelu: če ni hudiča, tudi eksorcista ni treba. Vrhunec humanističnega dvigovanja prsta je manifest: Demokracija da, razkroj ne. In vrhunec zmote.
Recimo, da je bil ohojevski višji cilj umetniška artikulacija epohalnega miselnega preloma. Če je bil cilj ta prelom in če je bil ta prelom dosežen, potem je vse ostalo, kar je iz tega sledilo, čisti ostanek, ponovitev že doseženega cilja v raznih osebnih in lokalnih variantah. V tej luči se vprašam, ali so vse te manifestacije sploh smiselne, ali so sploh še OHO? Ali so zgolj spomeniki OHO-ju, kot je to tudi ta jubilejna prireditev?
(Za trenutek se mi zazdi, da sem bil dovolj precizen. Takoj nato podvomim.)
Ali sem še Ohojevec? Kdaj sem bil Ohojevec? Od kdaj in do kdaj? Ali sem prenehal biti Ohojevec, ko sem se oženil? Ali sem začel biti Ohojevec, ko sem posnel svoja prva filma na železniški postaji v Kranju in na razvalinah sodišča na Miklošičevi ulici v Ljubljani? Ta vprašanja se mi zdijo važna tudi zaradi odnosa do ostalih Ohojevcev. Ali se morebiti neupravičeno prištevam mednje od določenega datuma dalje? Močno bi mi odleglo, če bi vedel za mnenje naključnih gledalcev obeh velikih prireditev OHO-ja, v ŠKUC-u 1977 in zdaj v Kranju 1987. Kaj je za gledalca OHO leta 1977 in kaj leta 1987? Ali lahko vplivam na zgodovinsko podobo OHO-ja iz časovne distance 17 let?
Kaj sploh hočem? Rekapitulacija :
1. Raziskati svoje pomanjkanje sreče in svobode!
2. Ali izvira apomanjkanje sreče in svobode iz preloma z ohojevsko izkušnjo?
3. Ali pomeni kranjska projekcija ponovno vez z ohojevsko izkušnjo in z njenim virom ustvarjalne moči?
Nakopal sem si definitivno preveč vprašanj!
Za tipkovnico so me posadili filmi. Nocojšna projekcija izbranih ohojevskih filmov. Ci-gličevih in pretežno mojih. 8 mm, 16 mm in 35 mm. Lahka trepetajoča kamera, slaba projekcija, slab zvok, nato pa v koncertni dvorani bivšega Delavskega doma v Kranju Beli ljudje, svetli in čisti. Ciril Kosmač mi je ob najinem prvem in zadnjem srečanju (v Nemškem Rutu) za ta film ironično in pijano poočital: "Ja, to ste pa vi, ki ste tam v Beogradu mahali z enimi belimi rjuhami." To je bilo tri leta po tistem, ko je bil film predvajan na beograjskem festivalu kratkih filmov. Odtlej sem pozorneje Čital Kosmačeve tekste, da bi odkril, če ni tudi on kdaj mahal z belimi rjuhami. Šele pozneje pa sem pomislil, čudno, še po treh letih se je mož spomil avtorja in filma, čeprav naju je oba hitro in vzvišeno odpravil. Na festivalu v Oberhausnu leta 1970 sem v svojem poštnem predalu našel anonimno pismo izraelskega filmskega novinarja. V dveh vrsticah mi je sporočil: "Zdaj, ko mnogi ne sprejemajo vašega filma, sem v duhu z vami, ki ste na pravi poti." Ali je to, kar pišem, requiem? Saj pokopavam preteklost in z njo svoje bivše celice. To ni drugega kot biologija in kemija. Čutim, kakšen odpor epo-halnemu prelomu nudi moj človeški ustroj, preden se mu bo prepustil. Ali je tako z vsemi ljudmi? Sikstinska kapela je polna od napora skrivenče-nih teles. Nebeške horde doživljajo množično epohalni prelom. Ali je smrt epohalni prelom?
(Slutim prav zares konec. Slasten konec. Utapljam se v preveč navadnem novem dnevu. Niti približno si ne upam ugibati, kdaj bom naslednjič deležen milosti...)
Edo Torkar
Jesenice -kulturni center?
K temu pisanju me je najprej spodbudila predvolilna kampanja v jeseniški občini, ki se je dosledno izogibala problemom kulture in kulturne politike, (kar lahko pomeni, da kandidati za politične funkcije o tem vprašanju niso imeli izoblikovanega svojega mnenja - ali pa se jim je zdelo preneznatno, da bi si z njegovim načenjanjem obetali pridobiti kakšen glas več na volitvah...), dodatno pa me je spodbudil še intervju s članom republiškega predsedstva Matjažem Kmeclom v Delovih Književnih listih 3. maja letos. Kmecl govori o mnogosrediščnosti slovenske kulture v sedemdesetih letih, (gradnje in obnavljanja podeželskih kulturnih domov, samostojna kulturna iniciativa občin...), o sredotežnosti v osemdesetih letih, (zgraditev Cankarjevega doma in mariborske opere...), v devetdesetih letih pa naj bi bila glavna skrb slovenske kulturne politike dograditev podsredišč, oz. kulturnih subcentrov. Omenja Novo Gorico, Koper, Kranj, Novo mesto, Mursko Soboto in Jesenice. Mislim, da bo od omenjenih krajev še najtežje kulturno aktivirati prav Jesenice, ki so že na prvi pogled nekulturno (mrtvo, sivo, brezdušno, brezoblično) mesto. K temu prvemu vtisu še največ prispeva zunanja podoba mesta in pogoji za življenje v njem. Kot da se jeseniški urbanisti in arhitekti zadnjih 20, 30 let niso prizadevali za nič drugega, kot da na kar najmanjši prostor stlačijo kar največ ljudi, ne da bi jih kaj dosti brigalo, odkod ti ljudje prihajajo, kakšne so njihove življenjske navade in kako se bodo znašli v novem okolju. Bloke in stolpnice so zidali brez vsakega reda in estetskega čuta, kjer se jim je le ponujal kakšen prostorček zanje. Zraven so poskrbeli še za parkirišča
in ponekod za garaže - za zelenice, igrišča in sprehajališča pa že ni bilo več prostora. Kot da na Jesenicah ne bi živeli tudi otroci, stari ljudje, invalidi in psi! Otroci iz sedmih stolpnic v Centru II, na primer, imajo na voljo en sam samcat peskovnik, pa nekaj polomljenih igral v nekdanjem miniaturnem parku, ki so ga pred leti spremenili v otroško igrišče, pa zdaj že dolgo ni več ne eno ne drugo. Edini poskus ohranjanja stare podobe mesta na borih stotih metrih stare Titove ceste od gasilskega doma do kafeja Nino se je povsem izgubil v socrealistični sivini okoliških novogradenj. Ob pročelje ene najlepših, najmogočnejših in arhitektonsko najzanimivejših starih stavb v mestu, starega Krekovega doma so pred leti dobesedno prislonili novo, moderno kinodvorano, ki - če si izposodim slikovito prispodobo našega književnega klasika - sodi zraven kakor govno k smetani. Da ne govorim o Čufarjevem trgu, ki so ga očitno prenovili in asfaltirali samo za Krambergerjevo predvolilno zborovanje, saj avtomobili ne smejo in zaradi zapornice tudi ne morejo nanj, rolkarji in kotalkarji se nanj ne spomnijo - za kakšne druge namene pa ni uporaben! - Ali pa! Morda bi ga v teh štirih letih do naslednjih predvolilnih zborov kazalo izkoristiti za živilsko tržnico ali kramarske sejme? Kajpada - nekaj pogojev za kulturni razcvet pa Jesenice vendarle izpolnjujejo. Imajo muzej, (celo dva! - le da je eden od njiju že nekaj mesecev zaprt, ker sta oba kustosa na prisilnem dopustu...); imajo likovno galerijo, (celo tri! - kar je dobro, saj se v njih že zaradi medsebojnega tekmovanja in rivalstva zgodi kakšna dobra in zanimiva razstava...); končno so se loti-
li tudi obnove občinske knjižnice, ki je vsa povojna desetletja životarila v prostorih, primernih kvečjemu za vaško podružnico...; imajo časopis Zelezar, (ki je še pred leti prinašal novice in komentarje z vseh področij življenja in dela v občini, imel svojo bralno stran in celo občasno literarno prilogo - zdaj pa je padel na raven tovarniškega biltena...); imajo radio Triglav, (ki se kljub svojemu izrazito nekulturnemu programu vzdržuje tudi z denarjem za kulturo...); imajo polprofe-sionalno gledališče, (z amaterskimi igralci in profesionalnim vodstvenim in tehničnim osebjem), ki pa uvršča v svoj program zvečine nezahtevne komedije za nezahtevno občinstvo. Ko se je pred leti poslavljala od dela pri jeseniškem gledališču ljubljanska režiserka Vesna Arhar, se ji je namesto solze ob slovesu utrnil esej »Potovanje iz Ljubljane do Jesenic in nazaj...« (Dnevnik, 4. 10. 1986), v katerem je svojemu nasledniku položila na srce tole volilo: »Ni vsa umetnost le v Hamletu v Mrduši Donji. Treba je vendarle kdaj pa kdaj zaigrati pravega Hamleta...« Simp-tomatično je, da esej, ki drži ogledalo jeseniškemu kulturniškemu provincializmu, ne-inteligentnosti in primitivizmu, ni doživel javnega odmeva. In smo spet tam, kjer smo bili - pri Hamletu v Mrduši Donji.
Ena izmed značilnosti jeseniške kulturne politike je favoriziranje in ljubeče negovanje amaterizma in populizma na škodo profesionalizma in umetniške inovativnosti. Vrstijo se festivali amaterskih filmov, srečanja amaterskih gledališč, pevskih zborov in folklornih skupin, likovne kolonije amaterskih slikarjev... To bi bilo vse lepo in prav, če se ne bi za poudarjanjem   amaterizma skrivalo
BOJAN GORE NEC, "Za prihodnost slikarstva", julij 1986
BOJAN GORE NEC, "Brez naslova", 1981 - 82, akrit na platnu, aluminijev projil in žica
iskanje opravičil in izgovorov za diletantstvo, prazno posnemanje, sivino, mlačnost in rutinerstvo. Jeseniški kulturniki se radi trkajo po prsih: »Jaz sem najboljši - mi smo najboljši - med najboljšimi -amaterji!« Kar zveni nekako tako kot: jaz sem največji med pritlikavci, ali najpametnejši med debili, ali najpošte-nejši med lopovi... Umetnost se pač ne deli na amatersko in profesionalno - umetnost je ali je ni, kakor trava. V umetnosti štejejo samo absolutna merila in dosežki, vse drugo nam lahko služi samo kot pripomoček za orientacijo. In dokler ne bomo imeli na Jesenicah več ustvarjalcev (in poustvarjalcev), ki bodo imeli kaj pokazati v absolutnem, in ne samo v amaterskem, oočinskem... itn. merilu, toliko časa bomo tam, kjer smo: v kulturni provinci.
Seveda bi bilo v tako majhnem mestu, kot so Jesenice iluzorno pričakovati, da bi lahko prav na vseh umetniških področjih posegali po zvezdah. Vsekakor pa bi morala biti ena prvih nalog občinske kulturne politike stimulirati vsaj tiste nadpovprečno talentirane in ustvarjalne umetnike, ki jih vendarle imamo, sicer nam bodo pobegnili še ti. V predvolilni kampanji, pa tudi sicer, je bilo večkrat slišati, da bi bilo' treba zaustaviti beg strokovnjakov iz jeseniškega gospodarstva, nikogar pa ni skrbel osip gledališčnikov, glasbenikov, likovnikov. Občinski kulturi gre silno težko iz rok denar za financiranje umetniških projektov, za delovne štipendije ustvarjalcem, subvencije in podobno. Upam si trditi, da gre v ta namen komaj 1 odstotek denarja, 99 odstotkov pa za t. i. »redno« dejavnost: za plače uslužbencev v kulturnih ustanovah, za vzdrževanje objektov, najemnine itd. Če bi bilo to razmerje ne 1 : 99, pač pa 10 : 90, bi lahko na Jesenicah vsaj deset ljudi dostojno živelo od svoje umetnosti, in bi tako lahko mestu in občini in človeštvu nasploh dali veliko več, kot dajejo sedaj, ko v boju za golo preživetje poklicna igralka s poklicnim nasmeškom na ustih prodaja cvetje v obmorskih lokalih, ko akademski slikar z umetniškim renome-jem doma in v tujini prav tako poleti ob morju izdeluje polepšane in pomlajene portrete starih in grdih turistk; ko poklicni književnik preprodaja knjige in nabira go-
be, polže in staro železo; ko poklicna prevajalka gospodinji in tajnikuje svojemu možu - politiku; ko... Ne pričakujem od občine, da bi svojim revčkom - umetnikom dajala žepnino in bone za toplo malico, pač pa da vlaga v njihove projekte, da jim nudi osnovne pogoje za delo in razvoj.
Tole razmišljanje sem začel spravljati na papir že maja, po šestih mesecih pa nadaljujem tam, kjer sem tedaj prekinil. V tem kratkem času se je na Jesenicah marsikaj spremenilo. Že tako slab gospodarski položaj v občini se je čez poletje še poslabšal. Železarna je pred stečajem, nekaj tisočem delavcev grozi, da se bodo znašli na cesti, tako da se niti ne zastavlja več vprašanje, kako kulturno živeti, pač pa kako sploh preživeti. Na ruševinah sistema, ki je zatiral samoiniciativnost in individualizem se - poleg tistih, ki se tako in tako zmeraj znajdejo - očitno še najbolj znajdejo tisti, ki so (smo) bili v prejšnjem sistemu outsider-ji in marginalci, najslabše pa tisti, ki jih je prejšnji sistem že do kraja uspaval z zvonjenjem budilke ob petih zjutraj, tuljenjem sirene ob dveh popoldne in z redno mesečno plačo natanko vsakega petnajstega v mesecu.
Prav tako je bila - in je še - s stalnim in rednim prilivom sredstev od zunaj uspavana jeseniška kultura, katere uspešnost in neuspešnost se je merila predvsem z bolj ali manj mehaničnim izpolnjevanjem kulturnih programov. Kulturniški funkcionarji so se ob vsaki priložnosti trkali po prsih s številom razstav, predstav, koncertov, proslav, recitalov... ki so jih uspeli spraviti pod streho, bolj malo pa jih je zanimala umetniška raven in sploh smisel vseh treh manifestacij. Vrata jeseniških kulturnih institucij so še zmeraj hermetično zaprta pred vdorom podjetništva in zasebne iniciative. Tistim, ki smo ostali zunaj, pač ne kaže drugega kot zavihati rokave, v/eti pamet v roke in delati izven obstoječih institucij. Če nam npr. časopis Železar ni všeč, imamo možnost ustanoviti nov časopis, v katerem bomo objavljali vse tisto, kar v Železarju (in v Gorenjskem glasu in na radiu Triglav) pogrešamo. Če nas ne zadovoljuje repertoar gledališča Tone čutar, lahko ustanovimo svoje gledališče, pa čeprav pod kozolcem ali na cesti. In
namesto da negodujemo na^ slabim izborom knjig v jeseniški knjigarni, imamo možnost odpreti svojo knjigarni antikvariat ali vsaj stojnico s knjigami. Počasi se stvari ze premikajo v tej smeri: npr-, fantje iz Književne zadrug6 Jesenice, (»divje«, nelegalrz1' rane založbe, ki pa je v slabem letu svojega obstoja rodila že kar nekaj knjig.-), s0 letos poleti prodajali pivo rta vrhu Triglava, da so zaslužil' denar za izdajo knjige izbranih pesmi Charlesa Bukovv-skega... - Pač čisto v stilu Bu-kovvskega! (P. S. - Knjiga je V času nastajanja tega članka že prišla iz tiskarne!) Tako kot sem bil - vsaj kar se Jesenic tiče - skeptičen ob Kmeclovem optimizem vzbujajočem majskem intervjuju za Delo, v katerem obeta skorajšnji kulturni razcvet P0" krajinskih središč, pa mi tu«1 njegov najnovejši pesimizem, ki veje iz njegovega oktobrskega intervjuja v reviji ma, ne gre čisto do srca. Zato, ker neki minister skopan z denarjem, kultura že ne b prišla na psa: ne v Kopru, ne v Novi Gorici, ne v Celju ne v Novem mestu - in tudi ne na Jesenicah! Jeseniške ku'-ture ne bo sesulo pomanjkanje denarja (tega je dovolj,|e smotrneje in pravičneje bi ga bilo treba porazdeliti) - Pa. pa pomanjkanje svežih io,eJ in delavoljnih ljudi, ki bi W uresničevali. Kaj pomagaj0 še tako lepe in pametne zamisli, ki se porodijo v učenih g'3' vah Matjaža Kmecla in Off gih ljubljanskih velmož, ie pa od njih ne ostane drugeg3 kot fraza na ustih in sirotka možgani h lokalnih kultur0' kratov, ki se jim v njihovem najglobljem bistvu ne gre z nič drugega, kot da bi čjrn0' lje greli svoje funkcionar** stolčke in uživali v sV°J umišljeni veljavi in veli^,n'" Kreativnim posameznikom in skupinam, ki si prizadeva jo razmakniti meje že znal15 ga, čutenega, videnega in s" šanega (in v tem je b'stvv kreativnosti!) ne preostane takšnih razmerah nič druge ga, kot da se znebijo vsakr nega tutorstva in skrbništv in grejo čisto po svoji poti. Na poti takšnega osvobaj3 nja in osamosvajanja pa s postavlja še ena velika ovif*" denar. In smo spet tam, kle-smo bili na začetku: ne P. umetnosti in kreativnost« pač pa pri kulturni politik'-dreku, s katerim se hočeš 1,0 češ umažejo tudi najžlahtne.1 še riti.
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Marjan Podobnik, podpredsednik Slovenske kmečke zveze, o pomoči Poplavljenim, gozdarskem moratoriju in zaščiti kmetijstva
Delavci presenečeni nad kmečko solidarnostjo
Ko smo zadnjič nesli denar na poplavljena območja v Zgornjo Savinjsko dolino, Sl«o polovico denarja razdelili kmečkim, polovico pa delavskim družinam. Zdi se da ob takih in podobnih naravnih ujmah ne bi smeli gledati na socialno poreklo ali celo na to, v kateri stranki je kdo."
Ljubljana, 19. novembra - "V Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so poledice nedavne povodnji največje, smo že dvakrat nesli denar, zadnjic 450 tisoč dinarjev. Največ so prispevale podružnice kmečke Zveze iz Bele krajine, sicer pa zbiranje poteka po vsej Sloveniji. Že *daj lahko zanesljivo napovem, da bomo samo denarja zbrali več *°t dva milijona dinarjev, precej pa tudi krompirja, sadja, pšenice, *rnie in drugega. Z ogroženih območij so nam že sporočili, da zaenkrat bolj kot material potrebujejo denar, zato smo podružnice obvestili, da poskušajo zbrati čimveč denarja oz. zbrane pridelke prodati in prispevati denarni izkupiček. Velika je tudi potreba po delovni sili. Nekatere podružnice so se že odzvale, se organizirale "> poslale v prizadete kraje skupine, ki bodo pomagale pri odpravljanju posledic vodne ujme," je dejal Marjan Podobnik, podpredsednik Slovenske kmečke zveze.
Kako, po kakšnih merilih razdeljujete denar?
"V Zgornji Savinjski dolini pe za usklajeno delovanje Kmečke zveze in njenega republiškega poslanca g. Drče, krajevne skupnosti in kmetijske Zadruge. Ko smo drugič nesli denar, smo najbolj ogroženim dajali po 50 tisoč dinarjev, pri tem pa je treba poudariti, da srno polovico denarja razdelili •ned kmečke družine, polovico Pa med delavske z majhnimi ^roki. Prav delavci so bili najbolj presenečeni nad tem, da Snto jim tudi kmetje pripravlje-n' pomagati. Zdi se mi, da ob takih in podobnih naravnih nesrečah ne bi smeli gledati na socialno poreklo ali celo na to, v kateri stranki je kdo."
Kmečka solidarnost je torej velika?
"Solidarnost je izjemna, tudi zato, ker tisti, ki prispevajo denar, vedo, da posredniki ne bodo pobrali ničesar in da bodo denar dejansko dobili tisti, *| ga najbolj potrebujejo. To je ?il tudi eden od razlogov, da se Je kmečka zveza odločila za samostojno zbiranje prispevkov." Po koliko so prispevali kmetje? "Zelo različno: nekateri le nekaj sto dinarjev, drugi tudi veČ tisočakov. Na Škofjeloškem so dali tudi pobudo, da
bi z zbranim denarjem kupili montažno hišo, vendar so nam s poplavljenih območij sporočili, da se tam bolj navdušujejo nad zidavo hiš."
Kdaj so prvi dobili denar?
"Že nekaj dni po naravni ujmi. Podružnice so zbrale denar in ga same nesle na prizadeta območja."
Če kmečka zveza dobiva za prizadevanja pri pomoči poplavljenim tudi javne pohvale in zahvale, pa je pri zakonih o gozdarskem moratoriju in (carinski) zaščiti kmetijstva, za katera je bila glavni pobudnik, nekoliko drugače: poleg pohval prejema tudi kritike. Zakaj?
"Če bi bil zakon o začasni prepovedi sečnje sprejet v takšni obliki, kot je predlagala kmečka zveze, ne bi prišlo do zapletov, ki nam zdaj že povzročajo politično škodo. Naš predlog je bil, da bi zaščitili le kmečke interese in začasno prepovedali posek lesa v nekdanjih kmečkih gozdovih, da pa bi z ukrepanjem za to odgovornih služb preprečili prekomerno sečnjo tudi v ostalih družbenih gozdovih, tudi v tistih, ki so bili nekdaj v lasti Cerkve. Ko je zakon zajel tudi nekdanje cerkvene gozdove, so nekateri to izrabili in skušali povzročiti konflikt med Cerkvi-
h (kmetijske) preteklosti
Če ima predsednik "vse v rokah99...
Predsednik krajevnega ljudskega odbora Zgornja Luša v Selški dolini in hkrati tudi predsednik tamkajšnje kmetijske zadruge je že v davnih petdesetih letih imel grdo navado, da je rad ščitil sebe. sorodnike in nekatere večje kmete. Predvsem mali kmetje so se pritoževali nad tem. da nepravično in neenakomerno porazdeljuje bremena obvezne oddaje, in so v dokaz navajali tudi različne primere. Tako je, na primer, predsednik svojemu očetu, ki je imel tri hektarje in pol njiv ter še prav toliko ostale obdelovalne zemlje, predpisal 30 kilogramov obvezne oddaje masti, prav toliko pa tudi kmetu, kije imel le 2,58 hektarja njiv in 2,32 hektarja ostale obdelovalne zemlje. Bajtarji in mali kmetje so morali obvezno oddajo izpolniti že v poletnih mesecih, večji kmetje pa šele novembra oz. decembra. Čeprav so predsednik in njegovi "najbližnji" imeli manjšo obvezno oddajo kot ostali. Pa so jo kljub temu najslabše izpolnjevali. Predsednik je do novembra oddal le petino masti, mesa do tedaj sploh še ni nič oddal, v zaostanku naj bi bil tudi pri žitu. Pa ne samo to: kot predsednik krajevnega ljudskega odbora naj bi bil zadnji pri obvezni oddaji, kot predsednik kmetijske zadruge pa prvi pri delitvi blaga.
Ko je izvršni odbor krajevnega ljudskega odbora spoznal, da tako ne gre več naprej, je na seji ob koncu oktobra "špeku-lantskemu predsedniku odvzel mandat" in mu tudi napovedal, da s tem njegova "kariera " še ni končana in da bosta ljudstvo in nJegova oblast (!) zahtevala, da "poplača račune za svoje saboterska delo". In res • Gorenjski glas je že nekaj številk kasneje objavil, da je javno tožilstvo dalo pobudo za kazenski proces Proti nekdanjemu predsedniku in še enemu posestniku. Gospodarski saboterki
Pred sodišče sla morati tudi "izraziti gospodarski saboterki" z Dobrepolja pri Brezjah. Prva zato, ker na približno 30 arov veliki njivi ni izkopala krompirja, ker ni pravočasno pospravila 200 zefnatih glav, ker je pustila na travniku segniti kopice sena, ker je v kozolcu pustila neornlačeno žito, ker je zanemarjala živi-no... Šestnajst let star vol je tehtal komaj 300 kilogramov, pet let star bik okrog 100 kilogramov, tri leta stara svinja 90 kilogramov... V hlevu je bilo nad en meter debelo gnoja. Podobno je Ravnala druga "saboterka", ki pa je "v svoji trdovratnosti šla tako daleč, da je z vilami in sekiro napadla člane krajevnega ljudskega odbora, ki so ji hoteli pomagati".
jo in Slovensko kmečko zvezo. Naša delegacija je bila pred kratkim pri nadškofu Alojziju Šuštarju, kjer smo družno ugotovili, da imamo dokaj sorodna stališča: krivice je treba priznati in popraviti, kako pa jih popraviti, da ne bi povzročili novih, pa je za zdaj še odprto vprašanje. Če bi se v Sloveniji, denimo, odločili, da bi vse krivično odvzeto premoženje vrnili nekdanjim lastnikom "v naravi", potem naj bi to veljalo za vse in tudi za Cerkev. Ker pa to verjetno ni interes Cerkve niti ne nekaterih drugih lastnikov, gre za to, da bi tudi Cerkvi na podlagi priznane krivice zagotovili nadomestilo kot trajni vir za opravljanje Cerkvenega poslanstva."
Gozdna gospodarstva niso z navdušenjem sprejela moratorija, nekatera zdaj tudi krivijo kmečko zvezo, da je glavni krivec za njihove slabe rezultate.
"Nekaterim je moratorij prišel prav, da so zanj "skrili" vse napake in slabosti, na katere ne zakon ne kmečka zveza ne moreta vplivati. Po novem gozdnih gospodarstev, vsaj v takšni obliki, kot so zdaj, ne bo, posamezne dejavnosti bodo medsebojno ločene. Ker novega zakona o gozdovih še nekaj časa ne bo, naj bi uveljavili nekatere spremembe z dopolnitvijo starega zakona. Stališča gozdarjev, kmečke zveze in ostalih so v glavnem že usklajena, sporno je za zdaj samo še eno vprašanje, kdo naj bi odka-zoval les - (tako kot doslej) gozdarji ali kmetje sami."
Je bil zakon o moratoriju potreben? Ali ne bi lahko njegovo vlogo opravile gozdarske inšpekcijske službe?
"Gre za problem zaupanja. Če povem kar naravnost, v goz-
Za zdravje ljudi in živali
darske inšpekcijske službe ni popolnega zaupanja. Zvedam pa se, da vseh inšpektorjev le ni mogoče stlačiti v isti koš in da so tudi med inšpektorji ljudje, ki delajo dobro in pošteno."
Ob sprejetju zakona o posebnih dajatvah pri nakupu nekaterih kmetijskih pridelkov in živil v tujini in v drugih republikah je bilo slišati tudi očitke, da zakon pomeni zapiranje slovenskega kmetijstva pred konkurenco. Se s tem strinjate?
"Slovenski kmetje lahko pri mleku in mesu konkuriramo, denimo, z avstrijskim kmetom, vendar pa cenovno ne moremo konkurirati s hrano, ki je v državah izvoznicah izdatno subvencionirana in prihaja k nam po bistveno nižji ceni. Zakon je eden prvih ukrepov suverene slovenske države; prepričan pa sem, da bodo njenemu zgledu kmalu sledili še v nekaterih jugoslovanskih republikah."
Zakaj carina tudi na sloven-sko-hrvaški meji?
"Čeprav ni bojazni, da bi Slovenija na veliko kupovala cenejše meso in mleko v drugih delih države, preprosto zato ne, ker ga tam ni dovolj niti za prehrano domačega prebivalstva, pa se je za carino na slo-vensko-hrvaški meji odločila zato, da bi preprečila uvoz, denimo, z Madžarskega prek Hrvatske v Slovenijo."
Ali ni zakon za zdaj le za strah trgovskim in predelovalnim organizacijam?
Zakon je sprejet, vendar se zaenkrat ne uresničuje, daje pa izvršnemu svetu možnost, da ukrepa in izda odlok. Morda mu sploh ne bo treba ukrepati, saj so se nekatere organizacije že preusmerile od uvoza k domači živini in domačemu mleku." • C. /aplotnik
Ketoza molznic (VI)
Zdravljenje:
Zdravljenje se sestoji predvsem v zadovoljevanju organizma po glukozi, s povečanjem proizvodnje glukoze in normaliziranjem porabe ketonskih teles v organizmu. Uporaba glukoze je namenjena odstranjevanju stanja pomanjkanja in zagotovitve energetskih potreb organizma. Za zdravljenje uporabljamo tudi hormone skorje nadledvične žleze in hormon prednjega režnja hipofize. Dietska terapija je najpomembnejši del zdravljenja. Ozdravitev je pogosto težavna ravno zaradi neustrezne prehrane. V obroku moramo zadovoljiti vse potrebe po ogljikovih hidratih, masteh, beljakovinah, mineralih in vitaminih. Hrana mora vsebovati v zmerni količini lahko prebavljive ogljikove hidrate. Večjih količin beljakovin v obroku se je nujno izogniti, saj jih jetra ne morejo izkoristili. Če apetita ni, opravimo umetno prehrano z dodajanjem 2-5 litrov vampovega soka zdrave krave (lahko tudi suh vampov ekstrakt). Priporočljiva so tudi terapevtska sredstva, ki stimulirajo žleze z notranjim izločanjem v smislu aktivnosti (genabilna kislina).
Preventiva:
Zaradi različnih vzrokov, ki vplivajo na nastanek ketoze, je zelo težko predpisati neko univerzalno preventivo. Kljub temu pa moramo pri preventivi ketoze mislili na sledeče: I. Krave pred porodom ne smejo biti ne pod h ranjene, ne debele.
Energija v obroku po porodu mora biti uravnana tako, da zadovolji vse potrebe organizma in proizvodnje. To je pogosto zelo težko zaradi slabega apetita molznic. Iz tega razloga je kontrola apetita zelo važna. V obroku mora biti od 18 - 20 odstotkov suši-ne.
2. V obroku mora biti ustrezna količina kobalta, fosforja in joda.
3. V obroku z velikim odstotkom silaže je to potrebno zmanjšati na ustrezno raven. Visoko brejim in suhim kravam je silažo v obroku priporočljivo omejiti. Silažo je treba pregledati na masleno kislino.
4. Ketoza je pogostejša pri hlevskem načinu reje krav. Priporočamo vsakodnevno gibanje molznic (izpusti, paša).
5. Tri tedne pred in po porodu priporočamo dajanje natrijevega propionata oziroma propilen glu-kola.
6. Priporočamo kontrolo urina na navzočnost ketonskih teles neposredno pred telitvijo in vsaj še teden po porodu. Tako odkrijemo ketozo pred pojavom kliničnih znakov, zdravljenje pa je v tem obdobju uspešnejše in enostavnejše.
7. Zaradi uspešnega in hitrega zdravljenja ob pojavu znakov ketoze je nujno takoj poklicati veterinarja, oziroma veterinarsko službo, da čimprej prične z zdravljenjem. Upoštevali je potrebno vsa navodila in ukrepe, ki jih veterinar izda za čimprejšnjo ozdravljenje molznice, (konec)
Mag. Dušan Likosar, dipl. vet. Mag. Andrej Pipp, dipl. vet.
Hitro jemanje, dolgo vračanje
Lastniki razlaščenega premoženja postajajo vse bolj nestrpni in neučakani in se že prav nervozno sprašujejo, ali bo nova oblastna koalicija izpolnila predvolilne obljube o moralnem in materialnem popravljanju povojnih krivic, predvsem o vračanju nacionaliziranih, zaplenjenih ali kako drugače krivično odvzetih kmetijskih zemljišč, gozdov in ostalega kmečkega in nekmečkega premoženja. Ob tem, da je s predvolilnimi obljubami rado tako kot z lanskim ali predlanskim snegom, so - razumljivo - zaskrbljeni, pozorni na vsako izjavo "z vrha" in na sleherno informacijo, ki omenja razlaščene, in kot vedno, ko gre za (njihovo nekdanjo) zasebno lastnino, tudi zelo občutljivi. Čeprav premoženjsko-pravne in druge upravne službe na občinah že sprejemajo vloge za denacionalizacijo in za vračilo premoženja, pa za zdaj, tudi zavoljo zapletanja med oblastnimi in opozicijskimi strankami pri odločanju v skupščini, ni ministra in organa, ki bi si upal napovedati, kdaj bo sprejet zakon o denacionalizaciji. Ker so lastninska vprašanja vedno zelo občutljiva (to se je pokazalo tudi pri osnutku zakona o privatizaciji), se bo tudi ob tem zakonu bržkone zapletalo. Ne gre samo za sprejetje zakona, ampak tudi za načelna politična vprašanja, kako družbeno akumulacijo prerazdeliti med sedanjo in preteklo generacijo. Liberalni demokrati, na primer, trdijo, da denacionalizacija ne more biti sredstvo za poravnavo političnih in socialnih krivic iz preteklosti in da sta obe generaciji, vsaka na svoj način, oškodovani zaradi zablod socialističnega režima: stara, ker je izgubila legalno pridobljeno premoženje, mlajša, ker ni nikoli imela možnosti, da bi ga sploh pridobila.
Da so kmetje in vsi, ki si od "tihe (proti)revolucije" kaj obetajo, še bolj zmedeni in zaskrbljeni, je krivo tudi to, da so prizadevanja za vrnitev krivično odvzetega premoženja med občinami zelo različna. V kranjski, na primer, so v primerih, ko je šlo za upravne postopke in za kršitve povojne revolucionarne zakonodaje, nekaj premoženja že vrnili, drugje čakajo na nove zakone in ga ne vračajo niti tedaj, ko so za to zakonske možnosti.
Kako velika je nestrpnost razlaščenih, pove tudi to, da nekateri zahtevajo, da naj bi nova oblast pri vračanju premoženja vrnila podobne metode, kot jih je tista, kije jemala. Čeprav je treba razumeti tegobo in grenkobo ljudi, ki so doživeli nacionalizacije in druge krivice, pa kljub temu ni mogoče soglašati s tem, da bi v času zavzemanja za urejeno pravno državo izbrali za dosego ciljev ista sredstva kot tolikokrat kritizirana povojna oblast. Res je: jemalo se je hitro, z odločbami in dekreti, vračalo se bo počasneje, po večinski odločitvi v parlamentu in po zakonski poti. 9 C. Zaplotnik
V ponedeljek na Brdu
Posvetovanje
o gozdarski problematiki
Kranj, 20. novembra - Gozdno gospodarstvo Kranj prireja v ponedeljek v hotelu Kokra na Brdu posvetovanje o aktualni problematiki gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v kranjskem gozdnogospodarskem območju. Janez Falkner iz republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Janez Pogačnik iz Splošnega združenja gozdarstva Slovenije bosta predstavila tudi načrtovane novosti v gozdarski zakonodaji. Na posvetovanje so poleg kmetov - lastnikov gozdov povabili gozdarske strokovnjake in člana republiškega predsedstva Ivana Omana. • C. Z.
I MEŠETAR
Kakšne so cene v Kmečkem Stroju Franca Guzelja na Sv. Barbari 23 pri Šlofji Loki? Mešetar si je tokrat izpisal le štiri cene, za katere Franc pravi, da so še posebej ugodne.
vrsta stroja	cena (v din)
sejalnica PSK 2 sejalnica PSK 4 sejalnica gama 14 nakladalnik za gnoj Olt	16.908,00 25.892,00 11.970,00 26.940,00
Kaj pa v Metalki?	
vrsta stroja	cena (v din)
traktorska kosilnica Superior 13.905,00 traktorska diskasta kosilnica Uniroto 27.810,00 traktorska kosilnica Unima 9.177,00 traktorska bočna kosilnica za IMT 539 in 542 9.085,00 rotacijski zgrabljalnik sena RS 13.905,00	
Po koliko so sadike sadnega drevja v drevesnici Vinka Hafnerja v Dorfarjih?	
vrsta sadike	cena (v din)
enoletne jablane enoletne hruške dvoletne slive dvoletne marelice dvoletne češnje	50,00 50,00 80,00 80,00 80,00
Pri večjih količinah dajejo popust.	
Zasebno trgovsko podjetje Agroprom krmila tudi na dom.	dostavlja gnojila in
vrsta materiala enota	cena (v din)
pšenična krmilna moka kg bovisal v 5 kg vreči kg NSK-B/15 v 50 kg vreči kg gnojilo NPK 13-10-12 tona	2,85 10,25 5,45 2350,00
SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO
UREJA: VILMA STANOVNIK
AVTO MOBIL SKI TRG
Popust za Zastave pri 21. maju
Po zadnjih, kar krepkih podražitvah avtomobilov Zastava, so se pri beograjskem podjetju 21. maj ponovno odločili za odobravanje popustov. Tako pri nakupih Zastavinih avtomobilov priznajo dva odstotka lastnega popusta, hkrati pa kupci brezplačno dobijo radiokasetofon z zvočniki in prevleke za sedeže. Kupci, ki niso iz Beograda, lahko izkoristijo tudi priložnost brezplačnega enodnevnega bivanja v hotelu.
Omejeno število vozil je na voljo takoj po vplačilu. Podjetje 21. maj sprejema kupce na svojem beograjskem servisu na Rakovici, informacije pa posredujejo tudi na telefonskih številkah 011/592-111, 582-239, 594-783 int. 644, 514 in 702.
M. G.
Kako uspeti
Samo Dolhar: Če obstaneš, priznaš poraz
Tržič, novembra - "Kdo bo to vendar kupoval?" so se potihem spraševali Tržičani, ko je Samo Dolhar v atriju občinske stavbe odprl trgovinico s TV aparati, videorekorderji in drugo podobno tehnično robo ter zvenečim naslovom DO Impeks Import-Ex-port. Ko pa je vendar takole blizu meja in je prav te robe vsepovsod polno! Pa vendar je Samu Dolharju trgovina stekla tako uspešno, da danes pri njem prav to blago naročajo kupci iz vse Slovenije. Ker je cenejši, kot so drugi, ker nudi najvišjo kvaliteto, ker mu tuji poslovni partnerji zaupajo.
Obrt je pri hiši že od nekdaj, po mesnici slove tržiški Dol-harji daleč naokoli. Zdaj jo ima na skrbi mama Regina. Tej sta se pridružila pizzerija "Pod gradom" pod vodstvom brata Jožeta, ter Video studio ki ga vodi Samova žena Vanja. Nad svojo izvozno-uvozno firmo in še nad vsemi tremi obrtmi pa bedi Samo Dolhar. Kadar kje zapne, je vedno on tisti, ki rešuje položaj.
Saj so bile začetne težave. S trgovinico s tehničnim blagom je začel letos marca, ki je bil eden najslabših mesecev po prometu. Kasneje pa se je le pokazalo, da se je prav odločil. Prodaja TV in druge akustične aparate po zelo ugodnih cenah,
TV V![
ter največjo kvaliteto s področja te tehnike, aparature Nord-mende. Pogodbo o dobavah mu je uspelo skleniti direktno, s samim zastopstvom Nordmende, in to pod zelo ugodnimi pogoji: z rokom plačila 45 dni in brez bančne garancije. Tako se dogaja, da se pri pri Samu Nordmende TV aparat dobi za 2.000 dinarjev ceneje, kot v konsignaciji. Zadnji mesec v tej mali utesnjeni prodajalnici dobite tudi pralne, pomivalne in sušilne stroje najvišje kvalitete, firme Zerovvatt in promet hitro narašča.
"Uvedli smo brezplačno dostavo do 45 kilometrov, kar bi sicer ne bilo nujno potrebno, vendar smo se tako odločili zato, ker gre to v korak z dobro ponudbo, in je naložba tudi za naprej. Začeli smo z enim prodajalcem tule v trgovini, zdaj nas je v pisarni pet. Ves dohodek gre za razvoj. Morda se bo slišalo čudno, toda jaz zase letos še nisem vzel mesečne plače. Delam od šestih zjutraj do osmih zvečer. Čutim odgovornost do samega sebe, do vseh zaposlenih. Velikokrat se spomnim, kako lepo mi je bilo, ko sem delal samo v mesnici. Pa smo trdo delali! Podjetništvo je hujša psihična obremenitev. Imam seveda tudi načrte. Sicer sem že nekajkrat dejal, da je dovolj, da se ne bomo več širili, toda same razmere te silijo prav v to. Danes resno razmišljam o dveh novih prodajalnah v okolici Tržiča z večjim skladiščem. Če bi obstal na nekem nivoju, je tako, kot bi priznal poraz. Zgrabi te to kolesje, moraš naprej. Imeti pa moraš ob sebi prave ljudi, delavce, ki znajo dobro delati in ne gledajo na uro."
Samo Dolhar je delavec, vodja in poslovni mož hkrati. Za vsako delo prime. Vsako dopoldne je v mesnici. Ta dan je pripravljal meso za prodajo na drobno in na debelo, tudi razvozil ga je na nekaj koncev, v pisarni je pregledal kako teko posli, zvečer pa se je ustavil v svojem mini marketu, da je pogledal, kako gredo z izposojevanjem videokaset in kako Branetu pod občinskimi velbi gre prodaja. Dober dan je bil. Če je harmonija, gre, je ugotavljal tudi ta večer. • D. Dolenc
Dobro poslovanje domačih avtomobilskih tovarn
Kljub temu da so v Evropi zabeležili za slab odstotek manjšo prodajo avtomobilov kot minulo leto, pa se pri nas dogaja ravno nasprotno. Doslej smo pri nas prodali 19 kar približno 120 odstotkov več tujih avtomobilov, kot lani v tem obdobju, dobro pa se prodajajo tudi domači avtomobili, kot lani v tem obdobju, dobro pa se prodajajo tudi domači avtomobili, čeprav domače tovarne morda ne bodo uresničile letošnjih načrtov. Tako so v novomeškem IMV Revozu doslej izdelali 7209 vozil R 4 in 5771 R 5, prodali pa so tudi 1929 renaultov iz dopolnilnega programa. V Zastavi so izdelali in prodali 54155 yu-g0\ Koral. 13543 vugov Skala in samo 2304 florid. Prodajo so povečali tudi v koprskem Cimosu, kjer so skupaj s specialnimi vozili prodali 4165 avtomobilov. M. G.
Koliko je vreden dinar
Tečajna lista z dne 20. novembra
država
Avstrija
Nemčija
Italija
Švica
ZDA
Japonska
devize 100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 CHF 1 USD 100 JEN
velja za srednji tečaj
99,5657
700,0000
0,9296
831,6488
10,3714
8,0118
Dinar Čez mejo - Dinar na avstrijskem Koroškem zadnje čase menjajo malce bolje, še vedno pa se ga najbolj splača zamenjati v enotah Zveze bank - zveze slovenskih zadrug. Tam za sto dinarjev dobiš 88 šilingov, tisti, ki dinar kupujejo, pa morajo za sto dinarjev odšteti 94 šilingov. Nekaj slabše dinar menjajo v drugih bankah, kjer za sto dinarjev ponujajo 78 - 85 šilingov, pri trgovcih pa je dinar še vedno vreden toliko kot zadnje tedne - od 75 do 80 grošev.
V sosednji Italiji je dinar vreden od 90 do 100 lir, najugodnejša pa je še vedno menjava v Tržaški kreditni banki. Tisti, ki odhajajo po nakupe v Trbiž, ugotavljajo, da je s seboj najbolje nesti lire, vendar pa jih je v gorenjskih bankah zelo težko dobiti. Na tržnici v Trbižu namreč trgovci menjajo zelo različno - nekateri še vedno enačijo dinar, šiling in tisoč lir, drugi pa dajejo prednost domači valuti ali šilingu, dinar pa je vreden skoraj tretjino manj kot po naši uradni tečajni listi. Prav tako se v Trbižu splača kupovati z markami. Poznavalci razmer na tržnici pa pravijo, da so oblačila približno polovico cenejša kot pri nas, cene obutve pa niso več tako konkurenčne kot nekdaj.
Tudi s Češke se nakupovalci vračajo zadovoljni, saj je dinar vreden precej več kot pred tedni, pa tudi police so kar dobro založene.
V Nemčiji je dinar približnololiko vreden kot prejšnji teden, to pa pomeni, da je za marko plačati od 8 do 11 dinarjev.
Crna borza - Na črni borzi so trenutno ugodni časi za prodajalce, saj je preplačilo od petih do desetih odstotkov na nakupni tečaj. Kadar je pomanjkanje pa niso presenečenje niti dvajset in več odstotna preplačila. Trenutno tudi črnoborzijan-ci ne vedno ali se jim obetajo boljši ali slabši časi.
kranjske tržnice
|l kg .	cena din 1	1 kg	cena dinI
paprika	40	fižol	50
česen	50	hruške	20
čebula	10	kumare	30
solata	25	kaki	35
radič	35	limone	25
korenje	20	mandarine	25
zelje	10	grozdje	25-40
cvetača	35	jabolka	15
paradižnik	25	kaki	50
grapefruit	25	orehi	120
mango	40	jajca	2
Renault Clio, zadnji izdelek francoske tovarne, ki ga imenujejo tudi majhen avto s filozofijo velikega, zaradi svojih lastnosti, ki v nekem smislu pomenijo preobrat v avtomobilski industriji, nedvomno zasluži zveneč naziv »evropski avto leta«, kar bo po dosedanjih pozitivnih ocenah nedvomno tudi postal. Pri Kcnaultu si že manejo roke, saj to pomeni nove prodajalne uspehe.
M. G.
iN T RES T
Ihr Partner fiir optimale Geldanlage
VRSTE DELNIC
Kaj je pravzaprav delnica? Delnica je vrednostni papir, kot na primer obveznica. Razlika je le v tem, da je obveznica neke oblik? dolžniškega vrednostnega papirja, medtem ko pa je delnica listj" na, ki nam zagotavlja solastnino določenega podjetja. Lastnik delnice je solastnik podjetja, in je z njeno nazivno vrednostjo udeležen v osnovnem kapitalu podjetja.
Vendar tudi delnice niso med seboj enakovredne. Nekatere nam zagotavljajo na primer minimalno dividendo, druge nam ne dajejo pravice do glasa itn. Tudi pravila trgovanja se lahko gle<jp na vrsto delnic razlikujejo. Pri investicijah v delnice je zato zelo pomembno, da se ve, v nakup kakšnih delnic greste. V nadaljevanju bomo posamezne vrste delnic podrobneje opisali.
Navadne delnice
Če imate v rokah delnico, ste lastnik vrednostnega papirja_ Vendar to ne zadostuje vedno, da ste tudi delničar. To je odvisno od tega, ali imate v rokah navadno ali pa imensko delnico.
Vzemimo primer, da imate delnico Siemensa. Delnice Sie-mensa so navadne delnice. To pomeni, da je lastnik delnice hkrati tudi delničar.
Pomeni torej: LASTNIK = DELNIČAR.
Menjava lastnikov navadne delnice je popolnoma preprog Kupec delnice ima s tem, ko je kupil delnico tudi vse delnisK pravice (pravico do glasa na glavnem zboru, pravico do dividende in dobička itn.). Zato se z navadnimi delnicami na borzi najlaZr trguje. Lastniki delnic ostanejo praviloma anonimni, ker podjetje ni informirano o vseh transakcijah s svojimi delnicami, in tudi lastnikov ne pozna. Podjetja v končni fazi sploh ne zanima, kdo je njihov lastnik.
Kako dobite izplačane dividende? Dividende lahko avtomatično izplačuje banka, če imate delnice shranjene v bančnem de; poju. Ce hočete ostati popolnoma anonimen lastnik delnic, je' najbolje, da te delnice kupite v banki in jih odnesete domov. Tako nihče ne ve, tudi banka ne, kdo je lastnik delnic, Ko pa pride cas izplačila dividend (praviloma je to enkrat letno) morate delnice, skupaj s kupončki za izplačilo dividend predložiti banki. Banka vam vzame kupončke in izplača dividende. Sami pa ostanete p°" polnoma anonimni. Navadne delnice zato imenujemo tudi delnice na imetnika (nemško: Inhaberaktie).
Imenske delnice
Popolnoma drugače je vse to urejeno pri imenskih delnicah' Tu je vsaka posamezna delnica izdana na ime delničarja. Če delnica zamenja lastnika, zamenja tudi ime.
Toda tudi to ni dovolj. Vsi lastniki delnic so vpisani v posebno knjigo delničarjev. Tudi vsaka zamenjava lastnikov delnic podjetja mora biti zabeležena v knjigi. Podjetje je tako natančno obveščeno o sestavi lastnikov podjetja. Le tisti, ki so zapisani v to knjig0 veljajo za delničarje in imajo zagotovljene vse pravice (pravico do glasa na glavnem zboru delničarjev). V novejšem času so knj': go delničarjev zamenjali računalniki, tako da je trgovanje s tem1 delnicami nekoliko olajšano.
V primerjavi z navadnimi delnicami je trgovanje z imenskim' delnicami nekoliko bolj zapleteno. Če na primer delničar Jane* svoje delnice proda, mora o tem informirati podjetje. V delniški knjigi se ime Janez izbriše, vpiše pa se ime novega lastnika. .
Vendar je tudi tu prišlo do poenostavljenega trgovanja Novl lastniki pogosto ne zahtevajo preimenovanja v knjigi delničarje^ ker mislijo delnico kupiti le za kratek čas, V tem primeru novi last' nik delnice nima pravice do glasa na glavnem zboru delničarje^ Ker pa novemu lastniku poleg delnice pripadajo tudi kuponi ly** videndami, ima pravico zahtevati dividende, ne glede na to ali je vpisan v knjigo delničarjev. Običajno vse formalne storitve prilS' plačevanju dividend opravi banka.
Imenske delnice so najbolj razširjene v zavarovalnih podje'' jih, kjer je osnovni kapital večinoma le delno vplačan. Zato moj3 podjetje natanko poznati lastnike delnic, če pride do potrebe, oa se mora osnovni kapital doplačati. Nadalje uporabljajo imenske delnice zlasti v družinskih podjetjih. Uporaba imenskih delnic je; Nemčiji zelo redka, medtem ko je na primer v ZDA ena izmed na)' bolj pogostih vrst delnic.
Vezane imenske delnice
Še bolj zapleteno pa je trgovanje z vezanimi imenskimi deln'j cami. Imetnik te delnice ima popolnoma enake pravice kakor Pr^ navadnih in imenskih delnicah. Razlika je le v tem, da lahko delni' ce prodate le, kadar vam to dovoli podjetje. Če vam vodstvo poo' jetja prepove prodajo delnic, teh delnic ne morete prodati. Podjetje uporablja to vrsto delnic zato, da lahko lažje nadzoruje lastnin; sko sestavo podjetja. Seveda je ta oblika delnic v praksi pri vel1] kih podjetjih zelo redka (primer: Magdeburger Ruckversichej rung, Victoria Gruppe). Ta oblika delnic se uporablja bolj Pr manjših delniških in družinskih podjetjih. Tako se starši lahko za] varujejo pred nepričakovano prodajo delnic, ki so na primer v la' sti njihovih otrok, (se nadaljuje)
Piše AljoSa Jerovšek v sodelovanju z Intrest G rti
Izšla je knjiga
INVESTICIJSKO VARČEVANJE
Varčevanje v bankah ie v primerjavi z investicijskim varčevanjem mani v&J* no in večinoma nedonosno. V industnisko razvitih državah je več kot w odslotkov vsega denana vloženega v investicijskih fondih Zato smo izda" knjigo INVESTICIJSKO VARČEVANJE, kjer najdete vse napotke, kak° varno m donosno naložiti denar
Nudimo domačo in tujo strokovno literaturo. Za začetnike m izkušene °r' ganiziramo seminane o vrednostnih papinih
Inl Borzna svetovalnica FIRST, Cankarjeva 3 Ljubljsn* Tel.; (061)219-975 in 571-949 med 9,30 in 13 30
Vroča linija za brezplačne finančne nasvete
- pokličete lahko vsak dan med 9.30 in 13.30 po telefonu (061) 571 - 949
ftinRKET TREflČn
PONUDBA TEDNA
V Stražišču, Gasilska 5
MARKET, KI JE HKRATI DISKONT[L^
ZAKAJ?
Računalniško vodena prodaja omogoča, da ima skoraj vsak izdelek tri cene
glede na količino nakupa
zenična moka tip 500 po 5 kg
1 vreča 29,60 din
2 vreči 28,60 din 5 vreč 27,70 din
1 kg banan 20,58 din
Pšenična moka tip 500 po 2 kg
1 vreča 12,30 din
2 vreči 11,90 din 10 vreč 11,51 din
Zimski delovni čas
8. -19. ure sobota 7.-19. ure nedelja 8. - 12. ure
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
NOVA ZAČASNA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE 11-037
ANTON RAJGELJ 64245 Kropa 2 A tel. (064) 79-478 telex 34677 Rajgel telefax (064) 79-720
PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 6. - 18. URE
ETAŽNA KLETKA ZA PREPELICE
ETAŽNA KLETKA ZA KOKOŠI NESNICE IN BROJLERJE
ETAŽNA KLETKA ZA ZAJCE
MIKA KAVA
>r\j
>co
£= o
co
Z3 O
o
cz co
žd' CO
o
co
<
CO
co<
CD
okus in aroma vaših želja ^
DOBER NAKUP JE PRI
Kidričeva 81, Skofja Loka
Modna konfekcija Kroj Skofja Loka takoj zaposli mladega, kreativnega in strokovno usposobljenega
Konstruktorja modelov
Irneti mora končano šolo za konfekcijskega modelarja (V. st.) in vsaj dveletne delovne izkušnje pri konstruiranju modelov ženske in moške težke konfekcije. Prošnje z opisom dosedanjega dela in dokazilom o strokovnosti naj kandidati pošljejo na naslov Modna konfekcija Kroj, Skofja Loka, Kidričeva 81, v 8 dneh od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od dneva objave.
podne plošče
OGLED IN PRODAJA GRADBINEC. SPODNJI PLAVŽ 4. JESENICE
1
T TEDI
TRGOVINA ZA TEKSTIL IN IGRAČE
PREŠERNOVA 10, KRANJ
SUPER PONUDBA!
JEANS HLAČE   150 din JOGI RJUHA (90 x 190) TERMO HLAČE 150 din 99 din
TENIS NOGAVICE 15 din BRISAČE (50x70) 39 din
ŽENSKE H0LA-H0P KUHINJSKA KRPA 15 din
19 din MOŠKE JAKNE  529 din
MOŠKE FLANEL IGRAČE ŽE ZA 20 din SRAJCE         150 din
IN ŠE 90 POCENI PROIZVODOV OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
KDOR IZBIRA IZBERE
IZBIRO
MERCATOR - IZBIRA KRANJ Trgovsko podjetje, d.o.o., Kranj 64001 Kranj, Maistrov trg 7
v vseh naših poslovalnicah z živili m gradbenim materialom v obliki denarnih bonov. Ponudili smo jih tudi sindikatom v podjetjih. Najmanjši znesek je 500 din, za to plačano vrednost pa boste dobili za 550 din bonov.
Bone lahko kupite na upravi podjetja v Kranju, Maistrov trg 7 (tel. 21-276 in 27-479) od 7. do 13. ure ali v »kruhovem butiku« poleg hotela Evropa vsak dan od 6, do 18. ure m v soboto od 6. do 12. ure.
RAZVEDRILO
UREJA: DARINKA SEDEJ
Poslušam radio: plebiscit! Odprem časopis: plebiscit! Pokukam v pisma bralcev, ki so mi najljubše branje: plebiscit! Se podam v trgovine, kjer v zadnjem času trgovke venomer samevajo: plebiscit! Plebiscit gor, plebiscit dol, plebiscit za dobro jutro in plebiscit za lahko noč!
Našim politikom je pa res vsaj v nečem fletno: ni treba, da ravno v parlamentu kaj obznanijo, zadostuje, da so locirani v kakšnem zadružnem domu v provinci, kjer napovedo nekakšen plebiscit, pa že vesoljna Slovenija vzvalovi. Zatrepe-če! Ponavadi v disonanci, tokrat pa je za spremembo javno mnenje bolj harmonično, bolj ubrano, saj se vzradoščeno šepeta in ponavlja: plebiscit, plebiscit. Čakam samo, da od najbolj narodnozavednih nekje slišim: aj, aj, kako fino, ta naš plebiscit!
Pokorno javljam, vzemite na znanje: name se do do danes, kot na polnoletnega državljana s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ni URADNO obrnila še nobena državna institucija ali politična avtoriteta in me kot državljana URADNO obvestila, da se bomo šli spet en plebiscit. Plebiscit je čisto navadno LJUDSKO GLASOVANJE in nič drugega! Meni kot državljanu do danes ni še nihče URADNO povedal, O ČEM se moram na tem ljudskem glasovanju odločati! O suverenosti? Odcepitvi? Izločitvi? Nihče mi do danes URADNO ni nakazal posledic, ki me čakajo, baje že tam okoli božiča. Zame kot državljana je namreč totalno irelevantno, kaj v kakšnem pogovoru za medije zine ta ali oni strankar, kaj se klepeče v parlamentu in kaj butne iz televizijskega dnevnika. Menda JA ne boste rekli, da od mene kot državljana pričakujete, da tekoče spremljam vso to politično godljo?
TEMA TEDNA
PLEBISCIT
Ali ne bi bilo bolj lepo, kulturno, da ne rečem civilizacijsko, ko bi me že zdaj - če je nuja že res takšna - URADNO obvestili, kaj naj bi se šli ob božiču? Kaj to, za vraga, pomeni za moje žit je in bitje? In bili po možnosti veseli mojega morebitnega konstruktivnega prispevka k tej tvarini? Ali se res ne bi dalo zaposliti kakšne institucije, ki bi v obojestransko korist širše komunicirala z mano? Zahtevam preveč?
Seveda! To bi bilo pa najbrž že od sile, da bi se zdaj vsak državljan vtikal v stvari, ki se tičejo njegove prihodnosti! In blebetal o stvareh, o katerih se še nam jasno ne svita!
Prav! Kakor hočete: vi po svoje, mi pa na kavarniški nivo!
Čisto intimno imamo že poln kufer nekih neobvezujočih deklaracij o suverenosti, neodvisnosti, samostojnosti. Ne, ne zato, da ne bi hoteli biti suvereni, neodvisni, samostojni in še
kar je takih krasnih idej, ob katerih bi duša v nebo poletela. Tečno pri vsem je, ker je želodec prazen, gospodarstvo pa crkava. Zdaj zdaj bodo dokončno padle evropske meje, države se bodo gospodarsko povezale, mi pa - lop po mednarodni skupnosti! - priznaj nas no kot državico! Tako, čisto tapravo državico, ki ste jo vi imeli v 19. stoletju! Noja, bodo rekli, če že tako sitnarite, pa imejte vojsko pa državne institucije pa svojo lipo, ampak: kaj pa gospodarstvo? In tečnežem bi morali reči, da smo tukaj pa fuč, nakar bi oni padli v nezavest. Zabili so si namreč v glavo, da je trdno gospodarstvo edini in nenadomestljivi pogoj za narodovo suverenost, zdaj. še bolj pa jutri.
Ne, nisem noben spakljivec iz narodnostnih misli in idej in tudi noben heretik ne. Na lastni koži tudi občutim, kako Sava teče navzdol! Hočem le, da se narodu pove, kako, zakaj in po kakšni ceni se bo reševala njegova sedanja lakota in beda, ki mu že hudo trka na vrata. Če se bo s plebiscitom - tudi prav. Ljudi skrbi lastna eksistenca in eksistenca njihovih otrok!
Naj bo opis dogodka, ki ga je v predplebiscitarni Sloveniji ondan doživela moja znanka, v ilustracijo in resno opozorilo:
»Čakala sem na kranjski avtobusni postaji, ko pristopi k meni mlado dekle in mi pravi: Gospa, ali bi mi dali za kilo kruha? Nimam službe, mama ima samo podporo... Začudena sem ji dala denar in jo seveda opazovala, kaj bo storila. Odšla je v trgovino poleg postaje. Ni mi dalo miru in sem šla za njo. Bo res kupila kruh ali kaj drugega? Bila sem šokirana! Iz samopostrežne trgovine je prišla s štruco kruha....« • D. Sedej
Tina Primožič zbira otroške šale
Smeh v šolskih klopeh
Tina Primožič iz Kranja je na Osnovni šoli Bratstvo in enotnost v Kranju že sedem let predmetna učiteljica slavistike. Prej je bila osem let zaposlena na letališču, potem pa se je zaposlila V poklicu, ki jo najbolj veseli: delo z otroki.
Tina Primožičeva tudi sicer domala nima prostega časa: izredno rada je v gledališču. Prej je igrala v Prešernovem gledališču v Kranju, zdaj pa sodeluje v skupini Ta 1 i j i n i ljubitelji Kiseinsteinski. Včasih povsem samoiniciativno v večernih urah popelje svoje učence na predstavo v gledališče, saj je prepričana, da je tu to pomemben del vzgoje.
In zakaj smo obiskali simpatično slavistko?
Tina Primožičeva občasno zapisuje smešne dogodivščine, pripetljaje, ki jih doživi pri svojem delu z učenci. Zakaj?
»Rada se smejim,« pravi, »mislim pa tudi, da je veliko bolj sproščujoče, če začnem šolsko uro s kakšno prigodo. Med otroki je tako večja motivacija za delo. Mnenja se, da mora biti pouk za učence prijeten, čeprav sem sama drugače precej stroga. Otroke pa imam rada, rada sem med njimi in tako mi je tudi zbiranje pripetljajev s šolskih klopi v veselje.
Tokrat smo izbrali nekaj njenih takih prigod, ob katerih se lahko nasmejimo.
Tina Primožič
Gladiator
Gladiator in radiator nimata veliko skupnega. O pač, oba se končata na - ator in po boju je bil gladiator (seveda, če je sploh preživel) verjetno prav tako vroč kot radiator. Ti dve besedi delata težave našemu Jerneju. V spisu jih je zamešal in napisal, da sta s prijateljico
Šifrerjev kviz
Andrej Šifrer podira vse prodajne rekorde z novo kaseto Hiti počasi. Danes objavljamo poseben kviz, v katerem odgovorite na tri vprašanja. Med pravilnimi odgovori, ki nam jih pošljite do 10. decembra, bomo izžrebali bralca ali bralko, h kateremu bo prišel Andrej šifrer s kitaro - na obisk domov!
pila čaj in se grela ob toplem gladiatorju.
O NOB je bilo treba vedeti kar precej. Učitelj v 5. razredu je pri spoznavanju družbe pripovedoval, da je tovariš Tito med NOB nekaj časa bival na osvobojenem Visu in od tam vodil vojaške operacije. Nekaj znanja o tem je zahtevalo tudi vprašanje v kontrolni nalogi. Boštjan je pisal o tem takole: »Med vojno je Tito na Visu operiral ranjence.«
Koš pridnosti
Zvedave očke so gledale v tovarišico prvega razreda: »To-varišica, kaj pa imamo za nalogo?«
»Danes smo bili zelo pridni in smo veliko naredili. Takole se zmenimo! Bodite pridni še doma, potem pa mi v ponedeljek prinesite koš pridnosti. Pa vprašajte mamico, če ga boste i lahko prinesli.«
V ponedeljek je tovarišico pred učilnico pričakala zaskrbljena mama. Še »dobro jutro« ni uspela reči, kar hitro je izlila svojo jezo nanjo: »Pa slušaj ti! Gdje da nadjem taj koš pridnosti? Tražili smo ga u Globusu, v Škofjoj Loki, ma ni u Tržiču ga nema!«
Pri uri slovenščine:
Učiteljica: No, Darja, pa povej kaj o brižinskih spomenikih!
Darja: Mmm....hm....brižin-ski spomeniki...
Učiteljica: Vsaj nekaj. Dar-
Darja: Ja, pravzaprav, ja...so bili iz...iz
Učiteljica: No, pa povej ali so bili iz marmorja ali iz betona?
Darja: Iz marmorja.
Cel razred se zasmeji.
Darja: Ne, ne, saj sem vedela. Iz betona, iz betona so bili... • D. Sedej
1. Katerega znanega pevca omenja v pesmi Šum na srcu?
2. Kje je bila plošča in kaseta posneta?
3. V kateri stranki je Andrej Šifrer (obkroži):
a) liberalna
b) krščansko demokratska
c) stranka demokratične akcije
d) republikansko industrijska tovarniška komunistična akcija (RITKA)
e) v nobeni
Robinson club bo iz Tržiča pregnal dolgčas
Lokal za stare in mlade
Tržič, 20. novembra - 'Naj bo tako živ in dobro obiskan, da se ga bodo Tržičani spominjali leta in leta!" so bile želje trži-škega župana Petra Smuka, ko je v torek zvečer nazdravil v čast novega nočnega lokala Robinson club v kleti trgovskega centra Deteljica na Bistrici pri Tržiču. Najpopularnejši gost večera Andrej Šifrer pa je zapel tisto o dobrih gostilnah.
Seveda ni manjkala tudi pesem o državi, ki bo vsak čas umrla in tudi ne Šum na srcu za nežnejše duše. Skratka, začelo se je slovesno in zabavno, lastnik najnovejše tržiške pridobitve Pavel Rupar pa je povedal: "Tržič je tako mrtvo mesto, da smo hoteli narediti nekaj takega, kar bi mrtvilo pregnalo in bi bilo koristno za vse. "Fletno" bo starejšim, mladim in najmlajšim. Nameravamo organizirati plesno šolo, šolske plese,  to   seveda popoldne.
KERN
KOZMETIČNI SALON IN SAVNA
KERN MARTA KOROŠKA 5 64000 KHAN1 < ►m. (064) 23 650 (MOTEL CREINAl
Znova poplave?
Hidrometeorološkemu zavodu Slovenije sicer priznavamo dokaj srečno roko pri napovedih vremena, vendar pa je s svojo jasnovidnostjo v torek le nekoliko presenetil škofjeloški izvršni svet. Napoveduje namreč, da "od 22. do 25. novembra lahko spet pričakujemo močan porast vodotokov, predvsem v zahodni (reka Soča s pritoki) ter severni Sloveniji (zgornji in srednji del reke Save s pritoki, predvsem Sora, Ljubljanica, Kamniška Bistrica in Savinja)".
Seveda se iz opozorila ne kaže norčevati, saj sta spomin in posledice prvonovembrske poplave še preveč sveža in boleča. Vendar pa se ob ugibanju, ali so se vremenarji po poplavi prelevili v astrologe, smemo vsaj bežno nasmehniti? Sicer pa so nevarni dnevi že tu; se bomo '\mejali" vremenarjem ali sebi?
Med tednom bodo prišli na vrsto stari nad trideset let, ko bodo lahko zaplesali ob evergre-enih, si ogledali kabaret... Konec tedna pa bo tu diskoteka."
Seveda marsikdo ob imenu nočni lokal pomisli na nočne programe, na striptizete... "Ni
govora. To ne sodi ne v Tržišne v naš prostor. Gotovo Wj ne bi pripomoglo k slovesu cl"' ba," pravi lastnik, ki je dal pr0' štor v najem Matjažu Mlaka'' ju, za nakup in ureditev loka I pa je porabil okoli pol milij°n mark. • V, Stanovnik
GLASBENA LESTVICA RADIA ŽlBl
Lestvico lahko poslušate v sredo, 28. novembra, od l° d°. 19. ure na valovih Radia 2iri. Gostje oddaje bodo tokrat člafl ansambla Peter Pan.
Domača lestvica
1. Stane Vidmar - Tri grenke solze
2. Helena Blagne - Moj dom
3. Šum na srcu - Andrej Šifrer
4. Pop design - Angie
5. Mika - Svobode ne dam
6. Big ben - Rdeče vrtnice
7. Simona Weiss in Magneti -Vzemi solzo za spomin
8. Urša Drinovec - Najina poletna noč
9. Tereza - Ljubav je moj grijeh
10. Zoran Cilenšek - Slovenec sem
JNovi predlog: California Kid -V meni je California
Tuja lestvica:
1. Elton John - Sacrifice
2. Roxette - It must have been Love
3. Sam Brovvn - Kissing Gate
4. VVilson Philips - Release me
5. Charles D. Levvis - Soča dan-ce
6. Jason Donovan - Anoth Night
7. UB 40 - Kingston Tovvn
8. Chris Rea - Let's Dance
9. Eras Ramazzotti - Se hasta> una cancone he
10. Gary Moore - Stili g°l tn Blues
Novi predlog:
on the Block
The Nevv Toonight
Ki*
Lestvico ureja Nataša Bešif
kupon
Domača pesem
Tuja pesem......
Novi predlog ... Naslov.............
Kupone pošljite na naslov Radia Ziri. Trg osvoboditve I. 0 Jc 2iri. Srečo pri žrebu je imela Bernarda Demšar, Rudno 45 iz v leznikov. Čestitamo! Nagrada vas čaka v parfumeriji Hclc«" Skofji Loki, v Frankovem naselju 155. Glasujte z nami!
petek, 23. novembra 1990
OBVESTLA, OGLASI
21. STRAN @©g®SSMEHGLAS
SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA Podlubnik 1 b 64220 Skofja Loka
Komisija za MDR pri Srednji kovinarski in cestnoprometni Soli Skofja Loka razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA (za določen čas s polovičnim delovnim časom, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, do prihoda s porodniškega dopusta).
Pogoji: profesor angleškega jezika Nastop službe 3. 12. 1990
Pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite v sedmih dneh po objavi v časopisu.
»Ti
:atna
MERCATOR - MLEKARNA KRANJ, d.o.o. Smledniška c. 1, Kranj
objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1 pralni stroj 900,00 din
1 hladilni stolp LTH 1.000,00 din
3 centrifugalne črpalke 900,00 din/kos
2 elektromotorja 77 500,00 din/kos 1 hladilna naprava LTH - 70
s hladilnimi elementi komplet 10.000,00 din
4 računski stroji 500,00 din/kos 1 pisalni stroji Olimpia 800,00 din 16 ventilatorjev z elektromotorji
od hladilne naprave LIR" 1.000,00 din/kos
1 viličar 2 t EL, INDOS 28.000,00 din
2 počitniški prikolici IMV 450 8.000,00 din/kos I kontejner za smeti 7 m* 500,00 din 1 tovorni avto TAM 110/78 5.000,00 din Licitacija bo v torek, 27. 11. 1990, ob 12. uri v prostorih Mlekarne Kranj. Ogled bo eno uro pred licitacijo. V času ogleda plača kupec 10 % varščine. Opremo bomo prodajali po načelu: videno - kupljeno. Na zlicitirano ceno plača kupec davščine po zakonu.
PEKO TRŽIČ
Ste Marie aux Mineš 5
64290 Tržič
Tovarna obutve Peko Tržič razpisuje
JAVNO LICITACIJO
osnovnih sredstev, ki bo v petek, 7. decembra 1990 (I. na licitaciji)
L Stroj za brizganje TR podplatov PRESMA-ROTO/MIX -10(10 mestni), letnik 1977, izklicna cena 150.000,00
2. - 5. Štirje klimati za prezračevanje večjih prostorov, s kompletno avtomatiko IMP-kg 40/kos 40, letnik 1977, izklicna cena za kos 36.000,00
6. Diesel viličar INDOS, 2500 kg (v nevoznem stanju), letnik 1972, izklicna cena 28.000,00
7. Risalna deska, format Ao, letnik 1970, izklicna cena 500,00
8. - 12. Pet električnih pisalnih strojev OLYMPIA, letnik
1970, izklicna cena za kos od 2.000,00 do 2.500,00
(II. na licitaciji)
13. Stebrni vrtalni stroj PRVOMAJSKA - 45 m/m, letnik 1967, izklicna cena 3.000,00
14. Stroj za cvikanje stranic s texi USM, letnik 1978, izklicna cena 10.000,00
15. Stroj za polaganje traku MOHRBACH, izklicna cena 10.000,00
Licitacija bo v petek, 7. decembra 1990, ob 11. uri v Tovarni obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5 - recepcija. Ogled strojev bo na dan licitacije od 8. do 9.30 in sicer: za zaporedno številko 1 in 13 v obratu Poliuretan na Koroški cesti št. 7 (bivši Runo) za vse ostale zap. št. pa v matični tovarni
Varščino v višini 10 % od izklicne cene bodo interesenti lahko vplačali do 10.30 pri blagajni v recepciji DO. Nakup bo potekal po sistemu videno-kuDljeno, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Ce kupec odstopi od nakupa, nima pravice do povračila varščine
V prodajni ceni ni vključen prometni davek in ga kupec placa posebej.
Pravico do sodelovanja imajo vse polnoletne fizične osebe, k| so v predpisanem roku vplačale varščino in pravne osebe, ki so predložile pooblastila ter barirane čeke za vplačilo varščine.
Kupnino in pripadajoči prometni davek je treba vplačati v 8 (osmih) dneh na žiro račun DO.
,2daja kupljenega blaga bo možna samo na podlagi dokazi-'a o vplačilu od 10. decembra do 14. decembra 1990 od 10. dO 12. ure
NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO
zajček.
TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7. Kranj, tel. 35-103
Trgovina ZAJČEK sporoča, da je poleg stare trgovine odprla NOVO
in da sedaj lahko pri njih dobite:
- vsa oblačila za otroke
- otroško kozmetiko in celotni program CHICCO
- vse vrste vozičkov, stajic, hojce, avtosedeže, nahrbtnike domačih in tujih proizvajalcev
-vse vrste igrač in dani
- hlače tovarne TRIK0N iz Kočevja vseh velikosti, za staro in mlado po proizvodnih cenah
IZ SUPER PONUDBE:
- otroški kombinirani voziček 2.450,00 din
- kombinirani italijanski voziček 4.590,00 din -avtosedež 1.070,00
- bunde od 590,00 dalje
- hlače TRIKON moške od 365,00 in ženske od 480,00 dalje ter termo do 670,00 din
- vseh vrst igrače iz uvoza po neverjetnih cenah
OBIŠČITE TRGOVINO ZAJČEK NA TRGU RIV0LIV KRANJU!
IZREDNA PRILOŽNOST - IZREDNA PRILOŽ
gorenje
ekran 56 cm samo 8.990,00 din
ekran 63 cm samo 9.990,00 din
ekran 71 cm samo 10.990,00 din
mednarodno
podjetje
Liubliana
CENTER KRANJ C. Talcev 3
(pri gostilni Blažun)
tei 064/22-367
del. čas od ponedeljka do petka 9 do 12. ure 15 30 do 19 30 ure
Cene veljajo do odprodaje zalog! Možnost nakupa na 6-mesečno posojilo.
EKSKLUZIVNO DELO
ZA ZASTOPNIKE IN VODJE SKUPIN
So stvari, ki se prodajajo same. Potrebujete samo avto in proste vikende. Ob profesionalnem odnosu do dela zagotavljamo evropski zaslužek.
Informacije po tel.: (064) 50-714 do 10. ure in po 18. ure.
BLED
TURISTIČNO PODJETJE CASINO BLED d. o. o. Cesta svobode 15, Bled
po sklepu upravnega odbora razpisuje mesto DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
- da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo
- da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih mestih ali pri opravljanju finančnih poslov
- da predložijo program razvoja podjetja.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta in je po končanem mandatu lahko ponovno imenovan. O izidu izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po sprejemu sklepa.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter predložitvijo programa razvoja podjetja naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Turistično podjetje Casino Bled d. o. o., 64260 Bled, Cesta svobode 15 z oznako »za razpis«.
TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE TRŽIČ — SLOVENIJA Mlaka 10
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo dveh osebnih avtomobilov:
R-4 GTL IMV - oblika kamionet - furgon, leto izdelave 1985, izklicna cena 20.000,00 din
JUGO 1,1 GX, leto izdelave 1987, izklicna cena 35.000,00 din
Izklicna cena ne vsebuje prometnega davka. Prometni davek plača kupec.
Javna licitacija bo v torek, 27. novembra 1990, ob 12. uri na dvorišču podjetja TRIO v Tržiču, Mlaka 10. Ogled avtomobilov je možen na dan licitacije od 11. ure dalje. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom licitacije plačajo 10 % izklicne cene kot varščino. Prodaja bo po sistemu videno-kupljeno. Kupec mora plačati izlicitirano ceno avtomobila v 3 dneh po licitaciji, sicer varščino zadržimo.
Prevzem avtomobilov bo po vplačilu celotnega izlicitiranega zneska.
[== zavarovalna skupnost triglav
Oldhamska 2, Kranj
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Delovni skupnosti ZS Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, objavlja naslednja prosta dela in naloge:
SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V ZASTOPIH
- Skofja Loka (2 delavca)
- Selca nad Škofjo Loko (en delavec)
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom do 4 mesece.
Za opravljanje teh del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
- da ima srednjo oz. najmanj poklicno šolo neopredeljene smeri, 1 leto delovnih izkušenj, starost 18 let (moški) odslužen vojaški rok, veselje do terenskega dela in do dela z ljudmi ter da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini.
Kandidati za opravljanje navedenih prostih del in nalog naj svoje prošnje, napisane lastnoročno pošljejo na naslov: Delovna skupnost ZS Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska 2, sektor za samoupravno organiziranost in kadre.
K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih pogojev.
Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka.
SAMO MULTIPRACTIC
JE PRAVI MULTIPRACTIC
BRflun
Iskra
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
Streljanje
Uspešni kranjski strelci
Jure Frelih odlično nastopa tako v ligi kot na republiških tekmovanjih. - Foto: B. M.
Kranj, 23. novembra - Kranjski strelci, ki sodelujejo v 2. republiški strelski ligi, so doslej že trikrat zmagali in vodijo v svoji skupini s 6 točkami. Najboljši rezultat zadnjega tretjega kola je dosegel s 384 krogi od 400 možnih kranjski strelec Jure Frelih.
Na prvem republiškem preglednem tekmovanju s standardnim zračnim orožjem sta se odlično uvrstila kranjska strelca Franc Peternel mlajši in in Jure Frelih. Peternel je s pištolo pristreljal 563 krogov od 600 možnih in dosegel tretje mesto. Jure Frelih pa je tekmoval s standardno zračno puško in se s 568 krogi od 600 možnih prav tako uvrstil na tretje mesto.
B. Malovrh
Vsa prva mesta
Merkurju
Kranj, 20. novembra - Namiznote-niški klub Merkur iz Kranja je organiziral namiznoteniško prvenstvo Gorenjske za mladinke in mladince posamezno in v dvojicah. V vseh disciplinah so zmagali igralci Merkurja iz Kranja, namizni tenis pa napreduje tudi v Škof-ji Loki, saj se je Domen Poljanec med mladinci uvrstil med štiri najboljše. Zelo dobro je igral Merkurjev pionir Sašo Robida, Živa Štrukelj in Slavko Dolhar pa sta osvojila kar tri prva mesta. Rezultati - mladinci: l. Dolhar, 2. Robida, 3. Porenta (vsi Merkur), 4. Poljanec (Skofja Loka): mladinke: 1. Štrukelj, 2. Fojkar (obe Merkur), 3. Sladic, 4. Lavtižar (obe Jesenice); mladinci dvojice: 1. Dolhar - Bernard (Merkur), 2. Vadjunec -Oblak (Jesenice); mladinke dvojice: 1. Štrukelj - Fojkar (Merkur), 2. Sladic - Lavtižar (Jesenice); mešane dvojice: 1. Štrukelj - Dolhar, 2. Fojkar - Porenta (vsi Merkur).
D. Klevišar
Živa Štrukelj, najbolj obetavna gorenjska igralka namiznega tenisa. - Foto: G. Šinik
Na najvišjih vrhovih
Žiri, 22. novembra -"Na najvišjih vrhovih kontinentov" je naslov predavanja našega znanega alpinista Vikija Grošlja. To je šestletno potovanje od tihomorskih obal Avstralije, preko otožnih ruskih ravnin, vročega ledu Afrike, samotne Aljaske in skrivnostnih Andov, do nezemsko visokih snegov Himalaje, kjer so božanstva resničnost, ljudje pa le privid.
Predavanje z diapozitivi in glasbo bo v kinodvorani v Zireh danes, v petek, 23. novembra, ob 19. uri.
Nataša Bešter
Košarka
Naklo in Sigma prvaka
Kranj, 21. novembra - Končano je gorenjsko rekreacijsko tekmovanje v košarki za leto 1990. Sodelovalo je 17 moštev v prvi in drugi ligi. V prvi ligi je vrstni red naslednji: Naklo 31, Radovljica veterani 30, Šenčur 29, Bexel 29, Lipa 28, Elan 28, Železar 26, Gotik 23, Sava 19 in Kranj 75 18 točk. V drugi ligi pa je vrstni red naslednji: Sigma 22, Plamen 22, Kokrica 21, Feniks 18, Diplomati 16, Planika 15 in Predoslje 12. Prvak prve lige je Naklo, prvak druge lige pa Sigma, ki ima s Plamenom boljšo razliko v koših. Sigma tako napreduje v prvo ligo. O tem se bodo natančneje pogovorili na sestanku predstavnikov ekip. Sava in Kranj 75 sta izključeni iz lige, ker imata več kot eno neodigrano tekmo.
M. Hafner
Nogomet
Triglav za prvaka
Jesenice in Sava pa za obstanek
Kranj, 20. novembra — V nedeljo, 18. novembra, se je končal jesenski del v OČL-zahod. Gorenjski predstavniki so nastopili uspešno. Jeseničani so gostovali v Ajdovščini in se vrnili s točko. S Primorjem so igrali 0 : 0. Sava je doma gostila ekipo Stol Virtusa. Tekma se je končala neodločeno 1 : I. Za domaČe je bil uspešen Belančič, za goste pa Cvijanovič. Ekipa Triglava je doma premagala ekipo Bilj z 1 : 0. Rezultat bi bil lahko še precej višji, a so igralci Triglava kar tekmovali v zapravljanju lepih priložnosti, zastreljali so celo enajstmetrovko. Gol za Triglav je dal Jeraj.
Po jesenskem delu je Triglav tretji in z lepimi možnostmi za prvo mesto, saj imajo ugoden razpored tekem. Jesenice so z desetimi točkami na devetem mestu, Sava pa s šestimi predzadnja, trinajsta. Obe ekipi čaka v spomladanskem delu trd boj za obstanek.
Lestvica po jesenskem delu: Proletarec 22, Svoboda in Triglav 21, Primorje 19, 9. Jesenice 10, 13. Sava 6.
A. Gasser
Marko Polanc, najboljši kolesar letošnje sezone
Jugoslovansko kolesarstvo vse bolj zaostaja
Savčan Marko Polanc si je ob zaključku letošnje kolesarske sezone priboril laskavo priznanje, Zlato Rogovo kolo, ki ga že deseto leto podeljujejo najboljšemu kolesarju leta.
Kranj, 20. novembra - Sedemindvajsetletni Kranjčan Marko Polanc je eden izmed tistih kolesarjev, ki ve, kaj je trdo delo in tudi, da se le takšno delo v športu, kot je kolesarstvo, lahko obrestuje z dobrimi rezultati. Po trinajstih letih treningov in odrekanj pa (kot mnogi drugi naši športniki) ugotavlja, da je za uspehe potrebno tudi kaj več.
V teh letih si si pridobil marsikatero izkušnjo, zamenjal trenerje in vendarle ostal pri kranjski Savi?
"Tekmujem od leta 1977, moj prvi trener pa je bil pri pionirjih Franc Plestenjak. Ko sem tekmoval pri mladincih, je bil moj trener Nejc Kalan. Nato sem kot član treniral pod vodstvom Franca Hvastja, zadnja leta pa je bil trener Bojan Udovič. Kot kaže bo naslednji Matjaž Zevnik. Ko po vseh letih premišljujem o začetkih pravzaprav, niti ne vem, kaj me je pripeljalo v ta šport. Najprej sem si sam kupil kolo, se vključil v kolesarski klub Kokrica, kasneje pa v Savo, kjer treniram vsa leta. Najboljši časi za kolesarstvo so bili pri nas tam od leta 1982 do 1986, ko je bil trener Hvasti. Imeli smo kolesarski pool in ni bilo problemov ne z opremo, ne z nagradami, vse je bilo pač, kot je treba. Potem se je začelo obračati na slabše, sedaj pa je vsako leto slabše.
Rogovo Zlato kolo je za naše razmere največja nagrada, ki jo
lahko dobi kolesar. "Vzrok, da sem nagrado dobil, je bil prav gotovo ta, da sem bil letos na vseh dirkah med prvimi. Štejejo namreč dirke od marca do septembra, dvanajst največjih dirk pri nas. Prvih deset dobi točke. Dvojno se štejejo točke iz največjih dirk: Alpe Adrie, Rogove dirke, državnega prvenstva. Odločila je zadnja Rogova dirka, bili smo štirje kandidati in meni je uspelo zmagati."
Si pri Savi zaposlen kot kolesar? "Lahko bi tudi tako rekel, uradno pa sem preizkuševalec Savinih gum za kolesa. Sicer pa sem po poklicu avtoe-lektričar."
Glede na nagrado, se ti v kolesarstvu vendarle obetajo boljši časi? "Ne vem, koliko so dobri, verjetno je najboljše že zamujeno. Enostavno ni pogojev, ki bi zagotavljali kaj več, pa tudi relativno star sem za naše razmere. V tujini so najboljši stari tudi okrog petintrideset let."
Si kdaj razmišljal, da bi šel v tujino, med poklicne kolesarje?
Od tekme do tekme
Prvenstvo Godešiča v namiznem tenisu - Športno društvo Kondor z Godešiča je organiziralo prvenstvo Godešiča v namiznem tenisu. Sodelovalo je 15 igralcev. Med člani so bili najboljši Janez Starman, Andrej Pintar in Kocjan Novine, med pionirji pa Matej Bertoncelj, Marko Starman in Jani Novine.
J. Starman
Končan prvi del sindikalnega prvenstva v namiznem tenisu -
Desete jubilejne delavske športne igre v Škofji Loki se nadaljujejo. Končan je prvi del ekipnega članskega tekmovanja v namiznem tenisu. V finale so se po pričakovanju uvrstile ekipe LTH -OL (lanski zmagovalec). Termo, Jelovica II in Elektromotorji iz Železnikov.
J. Starman
Prvenstvo Šolskih športnih društev v vaterpolu - V nedeljo, 18. novembra, se je v zimskem bazenu v Kranju končalo kranjsko občinsko osnovnošolsko prvenstvo v vaterpolu. Prvenstvo, ki je edino te vrste v Sloveniji, je bilo organizirano že petnajstič. Sodelovala so moštva šestih osnovnih šol. Z 10 točkami iz petih kol je zmagala ekipa Osnovne šole Staneta Žagarja pred Simonom Jenkom in Bratstvom in enotnostjo, ki sta zbrali po 6 točk. Četrta je Osnovna šola Franceta Prešerna s 4 točkami, peta Osnovna šola Lucijana Seljaka s tremi točkami in šesta Osnovna šola Matija Čopa z eno točko. Najboljša strelca sta bila Damjan Podjed (France Prešeren) in Žiga Lasič (Stane Žagar) s 24 goli. Najboljši igralec je bil Žiga Balderman (Stane Žagar), najboljši vratar pa Gašper Stružnik (Bratstvo in enotnost). Vse tekme so sodili Ra-donjič, Vidakovič, Polšak, Pičulin, Potočnik in Rozman iz Kranja.
J. Marinček
Gorenjska kegljaška liga - V 5. kolu gorenjske kegljaške lige so bili doseženi naslednji izidi: Bled : Sava 5024 : 4959, Triglav : Jesenice 4827 : 4722, Elan : Simon Jenko 4818 : 4940, Lubnik : Adergas 5015 : 4878, Kranjska Gora : Ljubelj 4858 : 4727. Simon Jenko in Kranjska Gora imata po 10 točk, Lubnik 8, Jesenice in Bled pa po 6 točk.
T. Bolka
Nogometni izidi - Medvode : Živila Naklo 0 : 2, Triglav : Bilje 1 : 0, Primorje : Jesenice 0 : 0, Sava : Stol Virtus 1 : 0, Dravi-nja : Britof 1 : i, Alpina : Bled 0:1, Creina : LTH I : 2, Polet : Trboje 0:1.
R. Antolin
"Ravno lani sem imel ponudbo za Španijo. Vendar sem prišel v konflikt z zveznim trenerjem Biličem, tako da me je takrat izključil iz reprezentance in suspendiral za pet mesecev. Tako nisem imel dovoljenja od zveze in nisem mogel nič."
Kakšen pa je bil vzrok?
"Imeli smo priprave za svetovno prvenstvo v Franciji. Vendar pa takrat niso bili zagotovljeni osnovni pogoji za trening, pa tudi strokovnega dela ni bilo. Tako nismo imeli možnosti za uspeh in cela jugoslovanska ekipa je bila proti njemu. V takšnih razmerah je nekdo moral biti kriv za neuspeh in dva sva potegnila krajši konec."
Še pred nekaj leti so se vsaj nekateri najboljši jugoslovanski kolesarji lahko merili s tistimi iz svetovne elite, danes pa je ta elita vse bolj oddaljena. "Vzroki so seveda vse to, kar sem že dejal. Prvič ni finančnih sredstev, potem pa tudi ni strokovnega kadra. Pri nas praktično na tem področju ni nobenega res pravega strokovnjaka. Edino Hvasti je bil že na tem, pa so ga "minirali", da je šel v Avstrijo. Trenutno pa ne vidim pri nas nikogar, ki bi lahko jugoslovansko kolesarstvo spet peljal k svetovnemu.
Kaj pa delo v klubu? Člani Sa« ste pred kratkim izgubili trenerja, pa tudi sicer je ekipa spetka-
na. "Po odhodu Ropreta, Cudermana, Mama, Larnpi^ in drugih sem pred petimi K* praktično ostal skoraj sanj; Dve leti dirka Pagon, pa tudi nekaj mladih je. Vendar pa Je danes za uspehe potreba ekip3 vsaj šestih močnih kolesarjev-Kot jo ima na primer Rog- 'a' ko se mi nismo mogli enakovredno kosati, ker nas je b"° premalo. Trenutno imam P0' nudbo za neki novo ustanovljeni klub, ki je še brez imena, toda dokler ni vse stoodstotno, težko povem kaj več. Kakšni pa so tvoji načrti? Oi česa vsega so odvisni? Največ je seveda odvisno od moje motivacije, ki pa je žal zaenkrat bolj slaba. Predvsem od tega. Pa tudi od pogojev za trening. Pri Savi je za treninge zaenkrat še kar dobro poskrbljeno, več je problemov z o1^" riali". K sreči tovarna še kar dobro "stoji", kolesarji pa se zavedamo, da se bo takoj, k0 bo kaj zaškipalo, najlažje odpovedati prav nam." • V. SW" novnik, Foto: J. Cigler
STORITE TUDI NEKAJ V& NT RO VAM t.\V
oarpara
i: <x*
Vabila, obvestila
Nogometni spored - V slovenski nogometni ligi bodo Živi'2 Naklo v nedeljo ob 13. uri doma igrala z Vozili, v slovenski mladinski ligi pa bo Britof igral doma z Vozili.
R. Antoli"
V soboto na Bledu gorenjski hokejski derbi - V soboto ob l^j uri bo na Bledu gorenjski derbi I. B zvezne hokejske lige me Bledom in kranjskim Triglavom.
Občni zbor Smučarskega kluba Tržič - Predsednik smučarskega kluba Tržič Dušan Koren sklicuje redni občni zbor SrnU carskega kluba Tržič, ki bo danes, 23. novembra, ob 18. uri v sejni sobi tovarne Peko.
Navtični športni tečaj v Kranju - Že drugič letos bo navtičn društvo Navtik v Kranju organiziralo tečaj za voditelje čolnov-Tečaj bo od 4. do 15. decembra. Predavatelji iz Jadralnega k'u Ljubljana bodo v 16-urnem tečaju posredovali vsa znanja, ki s potrebna za izpit na Lučki kapetaniji Reka. Društvo bo tudi to krat organiziralo skupinsko opravljanje izpita. Prijave sprejema jo dopoldne po telefonu (064) 26-388 in popoldne 35-022.
Rokomet - Rokometašiee Kranja - Duplje, ki nastopajo v 11 zV« zni ligi ta konec tedna gostujejo pri ekipi Mlinotesta. V izrea pomembnem srečanju za obstanek v ligi pa so že v sredo dom premagale ekipo VIS Varaždina z rezultatom 25 : 24 (12 : l~£ Rokometaši Šeširja v slovenski ligi to soboto, 24. novembra, 0 20. uri doma igrajo z ekipo Jadrana, rokometaši Preddvora pa i stujejo v Grosupljem. # V. Stanovnik
Nogomet - Nogometaši Živila - Naklo ta konec tedna, v zadnje^ kolu jesenskega dela prvenstva, doma gosti ekipo Vozil in No^. Gorice. Tekma bo v nedeljo ob 13 uri. Zaostalo tekmo (zarijn, poplav) bodo nogometaši Živil - Nakla igrali v Štorah z ekipo r grad Kladivar Celje. Mladinci Britofa igrajo doma, prav tako nedeljo ob 13. uri, z ekipo Izole. • V. Stanovnik
Košarka - To soboto košarkariee Odeje Marmorja doma goSt,A°
ekipo Kranja. Tekma bo obračun med najboljšima ekipama v venski ženski košarkarski ligi, saj so Ločanke p pa druge na lestvici. Jeseničanke so tokrat proste
Kranjski sprejem alpinistov
Kranj, 23. novembra - Skupščina občine Kranj, Živila Naklo, Planinsko društvo Kranj in Zveza telesnokulturnih organizacij org&nizirajp jutri, 24. novembra, ob 17. uri skupni sprejem članov alpinistične odprave Alpe Jadran na Everest v restavraciji hotela Bor v Preddvoru.
J. K.
slovenski ženski košarkarski ligi, saj so Ločanke prve, Kranjčan^
" V. Stanovi"*
Odbojka - Odbojkariee Bleda v tem kolu gostujejo pri ekipi Je dinstva, odbojkarji Bleda pa doma gostijo ekipo Mislinje. • Stanovnik
Hokej - V 17. kolu I .A zvezne hokejske lige so hokejisti Jese°y doma premagali ekipo Partizana z rezultatom 11 : 3 (2 : 0, 2 : A : 1). Naslednjo tekmo igrajo v Ljubljani ekipo Olimpije v tore • 27. novembra. • V. Stanovnik
Pridite po opremo in denar
Kranj, 23. novembra - Zveza učiteljev, vaditeljev in trened^ smučanja Kranj, soorganizator 16. zimskošportnega sejma, vešča vse, ki še niso dvignili denarja ali neprodane opreme i? misijske prodaje, da to lahko storijo samo še v ponedeljek, 26. ^ vembra, od IS. do 16. ure v hali A Gorenjskega sejma. Po datumu bo organizator sejma podaril opremo najbolj pri/ade območjem v zadnjih poplavah.
petek, 23. novembra 1990
OBVESTLA, OGLASI
23. STRAN ©©EMMEIIGLAS
PULA
Preživite 4 praznične dni
za 29. XI. v Pulju, na jugu Istre
Pričakujeta vas hotela A kategorije »Histria« in »Brioni« z zimskimi bazeni, s športnimi in z drugimi možnostmi.
Izjemno ugodni aranžmaji
INFORMACIJE:
Agencije Dalmacijaturist, Generalturist,
Globtour, Golfturist, Izletnik, Kompas, Kvarner express, Mercator-turist, Montenegroexpress, Putnik, Slavnik, Slovenijaturist, Stop, Turist agent, Unis, Yugotours ali
Arenaturist - Marketing, 52000 Pulj, Smareglia 5 Tel.: (052) 34588,23811 Telex: 25228, 25323 Telefax: (052) 42138
Hotel Histria
KOMPAS'
Vse, kar nameravate kupiti še letos, lahko kupite že novembra CENEJE.
^ TITAN Kamnik fitingi
KOVINA
Šmartno pri Litiji kroglični ventili
r
- 25 %
INKOP Kočevje
kopalniška
oprema
- 25 %
GORENJE METALPLAST Ruše kopalniška oprema in WC kotlički
JUGOTERM Gnjilane radiatorji
15
°/<
ELRAD
Gornja Radgona antene, mehanski in elektronski ant. pribor, sistemi, ojačevalne naprave TV PLUS.
-10%
IN ŠE POSEBNI UGODNOSTI:
žarnice TEŽ (plačate 8, dobite 10) 90,20 din timer OMNIREX (ISKRA Upnica) 280,40 din
Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v prodajalnah kranjskega MERKURJA!
- 20 %
ISKRA TERMINALI Kranj
telefonski aparati ETA, BETA, ATOSS
- 10%
MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE oljne garniture cevni objemni termostati, termo monometri, hidrometri.
- 10°/«
★ POČITNICE DOMOVINA ★
★ RABAC, 7 oz. 10 dnevno letovanje v hotelu MIMOSA/HEDERA, ugodne cene, organiziran avtobusni prevoz 2. in 12. decembra
★ NOVIGRAD, vas vat- v hotel Maestral na tedenski oddih v pri nas tako hladnih zimskih dneh. Cene zelo ugodne.
★ LOVRAN vam v hotelih LOVRAN. EXCELSIOR in VILA ELZA, ki jih obdaja čudovita okolica, nudi udobja in lepot polne počitnice
★ ROVINJ, h. Eden/h. Park, 10 % popusta za upokojence!
★ NOVIGRAD, h. Maestral, 7 dni, 24. 1 1. - 22. 12.
★ POREČ, h. Pical, Parentium, Neptun, 7 dni, 24. 1 1. - 22. 12.
★ CRIKVENIŠKO-VINODOLSKA RIVIERA, 7 dni, 24. 11.- 22. 12.
★ HVAR, h. Palače, 7 dni, 24. 1 1. - 22. 12.
★ LENDAVA, h. LIPA-TERME, 7 dni, 1.. 8. in 15. 12
★ SENIORSKI KLUBI - Mali Lošinj, Hvar, Dubrovnik, organiziran prevoz
* POTOVANJA PO DOMOVINI *
★ POSEBNA PONUDBA *
Potovanja za otroke, učence, dijake in študente!
★ JESEN IN ZIMA V TOPLICAH *
★ TOPOLŠICA, ki se nahaja med pobočji z gozdovi poraslih vrhov, vam z ugodnimi cenami in popusti za upokojence ter otroke omogoča popoln oddih
★ TUHELJSKE TOPLICE vas vabijo da preživite 7. oz. 10. dnevne počitnice v idiličnem kotu Hrvaškega Zagorja po zelo ugodnih cenah
★ LIPIK je slikovito mesto v zahodni Slavoniji. V svojem turistično rekreacijskem centru nam pripravlja zabave, oddiha in naravnih lepot polne 7 oziroma več dnevne počitnice.
★ SILVESTROVANJA (Primer-no tudi za mlade) *
★ SREČNO 1991 V BRATISLAVI, 5 dnevni program, avtobusni prevoz, odhod 29. 12. 1990
★ KLASIČNA GRČIJA ZA NOVO LETO, 7 dni, prevoz z vlakom in avtobusom, odhod 28. 12. 1990
★ IZOLA, 5 dni, odhod 29. 12. 1990, ugodno
★ IZLETI *
Možnost eno oziroma večdnevnih izletov po domovini in tujini za zaključene (sindikalne) skupine.
★ POTOVANJA V TUJINO ★
★ S POSEBNIMI LETALI V:
★ PARIZ, 5 dni, BOŽIČ 22. 12. in SILVESTROVO 28. 12.
★ PALMA DE MALLORCA, 5 dni, 5. 12.
NAKUPOVALNI DECEMBRSKI IZLETI PO ITALIJI: RIM, NEAPELJ, FIRENCE, RIMINI, SAN MARINO, PADOVA, BENETKE
UGODNO
★ ANDREJEV SEJEM - GORICA, 1 dan, 1.
★ BOŽIČNI SEJEM - GRAZ. 1 dan, 8. 12.
12.
11; 5., 7.
★ AŽURNA OBALA, 4 dni, 29. 11.
★ SALZBURG, MUENCHEN, ROSENHEIM, 3 dni, 29. 12., 14. 12, posebna ugodna ponudba
★ ŠVICA, 3 dni, 21. 12.
★ LONDON. 4 dni, 28. 11.
★ LONDON, 4 ali 5 dni, letalo, december, januar 91 (3 dni, za zaključene skupine)
★ AMSTERDAM, 4 dni, letalo, december, januar '91
★ DUNAJ Z LETALOM, 3 dni, 14. in 21. 12. - zelo ugodno
★ PRAZNIČNI DUNAJ in Krems-Melk-Wels-Krka, 2, 3 in 4 dni, 29. 11.; 15., 22., 23. 12
★ DUNAJ, PRAGA, BRATISLAVA, BUDIMPEŠTA, 5 dni, 28. 11.
★ DUNAJ, BRATISLAVA, BRNO, 3 dni, 21. 12.
★ MOSKVA - LENINGRAD, 8 dni, 21.12.
★ GRČIJA, 7 dni, 27. 12.
★ VIKEND V CARIGRADU, 5 dni, 12. in 17. 1.; 7. in 28. 2.
★ TURČIJA, 8 dni, 27. 12., letalo
★ BUDIMPEŠTA, SOPRON, 4 dni, 29 11.
* POČITNICE - TUJINA *
* KANARSKI OTOKI: GRAN CANARIA IN TENERIFE - vsak ponedeljek
* CIPER, 7 dni, odhodi vsako sredo
★ SILVESTROVANJA ★
★ DRUŽINSKA VAS / ŠMARJEŠKE TOPLICE, Penzion DOMEN, 5 dni, 29. 12.
★ ★ N. ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
DUBROVNIK, 7 dni, 26. 12., letalo
KOMPASOVO NOVOLETNO SREČANJE, NOVI VINODOLSKI / T. ZAGORI, 5 dni, 29. 12. BRDO PRI KRANJU, 2 dni, 31. 12. KRANJSKA GORA, GOSTIŠČE JASNA, 31. 12. LENINGRAD, 8 dni, 26., 27., 28. 12. MOSKVA, 6 dni, 28. 12. SIBIRIJA, 8 dni, 27. 12. CIPER, 4 ali 8 dni, 30. 12. NIČA, 4 dni, 30. 12. LONDON, 4 in 5 dni, 30. 12. AMSTERDAM, 5 dni, 30. 12. MUENCHEN/HOFBRAUHAUS, 3 dni, 30. PARIZ, 5 dni, 28. 12., posebno letalo TENERIFE, 11 dni, 24. 12.
12.
* TEČAJI TUJIH JEZIKOV *
★ POSEBEN KATALOG'
^mMmm^'GLAs 24. stran
MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 23. novembra 19^
^KOMPAS
★ KOMPASOVI KONCERTI ★
★ MUENCHEN - BILLY IDOL, 1 dan, 2. 12. 90
★ MUENCHEN - IRON MAIDEN (predskupina Anthrax), 1 dan, 3.
★ ZAGREB - SCORPIONS, Dom sportova, 1 dan, 2. 12.
★ SMUČANJE 90/91 *
★ KOMPASOV KATALOG - BOGATA PONUDBA DODATNE KAPACITETE V ITALIJANSKIH DOLOMITIH, odhod 26. 1. in 2. 2. 91. VABIMO VAS V MOENO, CANAZEI. RASEN pod smučišči KRON-PLATZA, V FALCADE. PIANCAVALLO IN MADONO Dl CAMPIGLIO.
★ PRAZNIČNI PROGRAMI ★
Posebni programi za potovanja - počitnice po domovini in tujini!
★ MINI POČITNICE (morje, jezera, planine in zdravilišča), 28.11.
2. 12.
★ POSEBNA PONUDBA - UMAG, h. ADRIATIC, h. KORAL, dep. 28. 11. - 2. 12.
★ KOMPASOVA SREČANJA ★
★ NOVI VINODOLSKI, Z DNEVNIKOM V TUHELJSKE TOPLICE
POGODBENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA
onneaa
KRANJ, RUČIGAJEVA 31
TELEFON: (064) 21-873 - Telex 34691 INSPR yu
Po sklepu skupščine z dne 9. novembra 1990 razpisujemo dela in naloge
RAČUNOVODJE
1 delavec za določen čas do marca 1992 Pogoji:
- višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov
Ornega Kranj, Ručigajeva 31, Kranj.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa.
NOVA TRGOVINA v Škofji Loki
Stara Loka 92 (pri Kastelicu), tel. 621-307
vam nudi:
# uvoženo negovalno in dekorativno kozmetiko ter parfumerijo
• brisače, robčke, razne vrste rut in šalov, moške kravate in razna drobna darila
Vse po ugodnih, konkurenčnih cenah npr.:
Poision za samo 550,00 din Veseli bomo vašega obiska med tednom od 9. do 16. in od 16. do 20. ure ter ob sobotah od 9. do 12. ure.
VZGOJNI ZAVOD PREDDVOR 64205 Preddvor
Razpisna komisija Vzgojnega zavoda v Preddvoru razpisuje prosta dela in naloge
VZGOJITELJA - specialnega pedagoga MVO
Kandidati za vzgojitelja morajo imeti končano PA smer MVO. Delo je za določen čas od 1. 12. 1990 do 30. 6. 1991. Samska soba na razpolago. Prehranjevanje možno v zavodu. Interesenti naj se zglasijo v upravi zavoda.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
n. sol. o.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Cesta Staneta Žagarja
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
naslednjih osnovnih sredstev:
-4 CAMP PRIKOLICE ADRIA 450, letnik 1975, izklicna
cena za prikolico 10.000,00 din Stroške prepisa in prometni davek plača kupec. Varščina, ki jo je treba plačati pred dražbo, znaša 10 % od izklicne cene. Javna dražba bo v soboto, 24. novembra 1990, ob 10. uri na dvorišču TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53. Interesenti si navedene osnovna sredstva lahko ogledajo eno uro pred začetkom dražbe.
AVTO ŠOLA ZŠAM KRANJ
Organiziramo tečaj
CESTN0PR0METNIH PREDPISOV
v delavskem domu KRANJ vhod 6
Pričetek 3. 12. 1990
praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA in GOLF Informacije:
Delavski dom od 12. do 16. ure
ali po telefonu 631-729
od 8. - 12. in od 14. do 17.
ure
Cankarjeva 5  64000 KRANJ  tet:064/23 474
USNJENA GALANTERIJA
- torbice
- čevlji
- škornji
Vse po izredno konkurenčnih cenah
DROGERIJA
- kozmetika
- parfumi
- modni dodatki
Vse po več kot ugodnih cenah
Vam nudi trgovina
Vsak dan od 9.-19. ure sobota   od 9. -12. ure
Informacije od 16. - 20. ure tel.: 064/622-147
Pentagram d.o.o.
trgovina
PRODAJALNA KURIVA
DEŽMAN BLED
OBVEŠČA, DA DOBAVLJA PO KONKURENČNIH CENAH VSE
VRSTE PREMOGA IN DRV.
Naročila po
telefonu (064) 77-081
Pridite pogleda
IMOS
SGP Tržič
p. o.
Razpisna komisija delavskega sveta Splošnega gradbenega podjetja Tržič v skladu z 42. členom Statuta razpisuje prosta dela in naloge
DIREKTORJA PODJETJA
Pogoji:
- da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo gradbene smeri,
- da ima 5 let delovnih izkušenj na delih vodenja v gradbeništvu, oz. sorodni panogi,
- da pripravi program razvoja podjetja najmanj za eno mandatno obdobje,
- da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti razvidne iz dosedanjih zaposlitev.
Mandat direktorja traja 4 leta. Objava razpisa ni v smislu reelekcije. Kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo -direktorja« - na naslov SGP Tržič, Blejska cesta 8, 64290 Tržič v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
MALI OGLASI
W 27-960 Cesta JU 16
APARATI STROJI
Prodam rabljen POMIVALNI STROJ Candv in nerabljeno FRI-TEZO. g 24-068_16840
Ugodno prodam STROJ za izdelavo cementnih izdelkov - 6 modelov, 4 modeli betonski blok in 2 modela tlakovec ter betonski MEŠALEC. Vse staro leto dni. ® 632-265 16893
Ugodno prodam barvni TV Gorenje g 68-293_16905
Prodam trajnožarečo PEČ (nem-ške proizvodnje), v dobrem stanju. Mavčiče 74 16906
Prodam novo PEČ za centralno kurjavo Feroterm, 32 kal. Cena po dogovoru, g 51-940_16907
Ugodno prodam večji prostostoje-či HLADILNIK z zamrzovalnikom, popolnoma nov, še zapakiran. g 68 003_16919
Samonakladalno Farmer hribovsko PRIKOLICO in PRIKOLICO Pu-tinger 17 ter SILOREZNICO Mustang z nizkim dvižnim koritom, prodam, g 065/79-783 16922 Prodam TRAKTOR TV 420, eno-brazdni PLUG in manjšo enoosno PRIKOLICO. ® 632-750, po 17. uri 16929
PIZZER13A ,P0DGRABQM
TRŽIČ, Koroška 26,
tel.: 52-055 stari del mesta • 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči
Odprto od 10. - 22. ure nedelja od 17.-22. ure PONEDELJEK ZAPRTO
Prodam dve dvometrski F^y' ena rabljena Cimos ter nova L .
g 49-658___!!5g
Prodam TRAKTOR IMT 533 irsijgj KOLICO. ® 57-977 103
GLAS
NOVOLETNO.,, SREČANJE
ZAGORI - NOVI VINODOLSKI 29. 12.1990 - 2. 1. 1991
-IZREDNO UGODNO
Več v naslednjih številkah
m KOM PAS
Štero
SALON POHIŠTVA
d.o.o.
Podlubnik 266, Skofja Loka
Razpisuje delovno mesto PRODAJALCA
v salonu pohištva z deljenim delovnikom Pogoji:
- srednješolska izobrazba ustrezne smeri
- 3 leta delovnih izkušenj
Prošnje sprejemamo na naslov: Podlubnik 266, Škotja Loka. tel: 064 621-917
n
NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO V KRANJU
ŽELEZNINA »KLJUKCA«
Oldhamska 14 (pri Vodovodnem stolpu) SE PRIPOROČAMO ZA OBISK
NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI PODRUŽNICA 51500 KRANJ
Razpisna komisija razpisuje vodilna dela in naloge VODENJE ENEGA ALI VEČ PODROČIJ DELA V P0' DRUŽNICI i (pomočnik direktorja za informativno analitične nalog in nadzor)
Za opravljanje del in nalog zahtevamo VII. stopnjo strol'.p1 vne izobrazbe - ekonomske ali družboslovne smeri, 5 '. ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega Je? ka in prenehanje pravnih posledic obsodbe za kazniva dej nja, našteta v 176. členu zakona o SDK. Prijave Z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosed^ njih delovnih izkušenj sprejema kadrovska služba SDiVJ RS, 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v 8 dneh po objavi raZP sa v zaprti ovojnici z oznako "za razpisno komisijo". Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po spr< jemu sklepa o izbiri.
petek, 23. novembra 1990
MALI OGLASI, OGLASI
25. STRAN MLISISSTO^GLAS
5td£T APLET'LNI in PISALNI i'H0J- Subic, Zminec 53, Skofja
^L_____16944
Prodam AVTO ALARM, zaščita av-
finnnn0t' kra'L Cena z montažo Sgjgdin.^ 802-170 16952
Prodam-SLAMOREZNICO Špaj-«r, z motorjem. Sp. Brnik 15, Cer-
___16955
ELEKTROMOTOR, 45 kVV, 1.400 obratov, CIRKULAR, 3 kVV in ladij-• «-,P?D' šir 9 cm, prodam. ^097__16958
ELEKTROMOTOR, 7.5 kW na anla-*er in novo kombinirano PEČ za «°pa ntco, prodam. Čarman, Kopališka 19, Skofja Loka. ©620-169 Prodam barvni TV Gorenje, starej-'etnik, dobro ohranjen. Cena ££00^00 din. © 75-062 16970 Poceni prodam rabljen PRALNI prROj Gorenje PS 653. Dijak, Tro-gfjgvgjlO/a, Kranj_16971
Prodam"dve PEČI: trajnožarečo in !l!Pg[busch. © 25-291_16973
Prodam nov HLADILNIK in kombinirani ŠTEDILNIK. Živkov, Rupa i!' Kranj 16974
GOSTILNA
STARI MAYR
KRANJ, tel: 21-387
vabi v svojo restavracijo Ugodne cene! Sprejemamo rezervacije za: " zaključene družbe
■ obletnice, poroke
■ Poslovna kosila
Potrudili se bomo, da boste v našem lokalu v starem delu mesta solidno postreženi. ^Ejsrčno vabljeni!_
„I°dam barvni TV Gorenje, ekran let,  za  1500 din. «1_
0cRdn6°~ Prodam VIDEOREKOR-|.tFl Simnovec, Sp. Dobrava 10, ^°Pa____16993
■"Odam OBRAČALNI K s karda-ekrT'' za traktor Tomo Vinkovič. *j£j>lo_ 17014
J^darrTsTEDILNIK kiperbusch s ^C|co, šir. 50 cm. Cena 3.000,00 ^Lj[llgrmacije na © 28-930 E|ektnčno prekucno PONEV, 80-li-in 1.200-litrsko hladilno "MAR O (rostfrei), prodam -47-830 17050
jSodno prodam SILOFREZO za I °W silose.  Matevž Demšar,
^gj^Žkofja Loka_17052
Vodarn GLASBENI STOLP Hitachi P VlDEOREKORDER Goldstar. iPrjanc, Zg. Bitnje 241, Žabnica, ^1^681_ 17076 Prodam 120 litrski KOMPRESOR, gckovni VARILNI APARAT, aparat .u-2 in MOTOR Tori kros. Stare ^132, Kranj, © 34-602 17086 S^dam 380-litrsko zamrzovalno .^RlNJO in oljni RADIATOR, 3
j^»_ 33-632_17095
^eni prodam rabljen PRALNI I^Oj in kombiniran ŠTEDILNIK ^J>43_17101
kj^odno prodam barvni TV Azur. -^vas 1, Radovljica 17107 ■.podno prodam avtogeni VARILAC APARAT, električni VARILNI TARat - 250 A, VARILNI APA-U£T CO-2, 160 A. kompletni in Hl-^AVLIKO za kleparje, 10 ton. 3*42-440 17116
rodanT revolversko STRUŽNIC O, ^rnera 26 mm.-g 70-505 17117
9odno prodam novo PEČ na trda R0r|va. Mitev, Kališka 17, Kranj -^ovka^_17129
trajnožarečo 17146
pSodno prodam ^©622 030
^ 1 000.00 din prodam črno-bel k - Ogled v soboto in nedeljo. Tre-^gj^Stritarjeva 8, Kranj     17162
/PdarrTtermoakumulacijsko PEČ, Žai i  ' za polovično ceno. Štefka ^gkar^Podhom 43/a, Zg. Gorje b[°dam   nov   ŠTEDILNIK kiper-<S£jVg64 248_17191
I^Hadbeni ^terial
Ct°dam STAVBNI LES, 6 ŠPIROV-12x14x7 m in 2 ZIDNI LEGI i>**0x5,5 m. "»34-148 od 15. do '■ ure
Ustroj
Komenda - Domžale 161: 061/841-424
barski stroji novi in rabljeni -^v°z Italija - skladišče in servis R°bova 6, Količevo - Domžale
mnaciie od 6 - 8 ure in 19.
Prodam 2.500 kosov stare betonske KRITINE folc. Cena 1,00 din za
kos. ©49-111_16936
Prodam smrekov NAPUŠČ, šir. 7 in 9 cm. g 622-698_16942
Pokončni RADIATOR, 5-členski, nov, poceni prodam, "g? 27-730, Sever 16946
Uvoženo   plastificirano PLUTO prodam. © 83-727, po 20. uri _16979
Ugodno prodam bakreno PLOČE-VINO, deb. 0,55 mm, primerna za
žlebove. © 633-258_17081
Zamenjam GRADBENI MATERIAL za avto JUGO, © 51 -354 17098
Strešno OPEKO špičak, rabljena, izredno ugodno prodam. © 57-732 _17119
Prodam suhe smrekove DESKE, dim. 40 x 140 mm, primerne zc balkonsko ograjo. Likozar, Babni vrt
9, Golnik_17135
Prodam star KAMEN - zeleni tuf (kosi za vrata) in OKNA z "gavtri" ter kovane železne OGRAJE. ©48 269, zvečer 17155
IZOBRAŽEVANJE
Iščem INŠTRUKTORJA za angleško konverzacijo. Šifra: EKONOMIST^_17060
Poučujeva KLAVIR in FLAVTO. Informacije na 15? 27-892 17127
KUPIM
Kupim R 4, star 2 do 3 leta. © 35-120_16930
Nujno kupim zazidljivo PARCELO ali staro hišo. Šifra: MLADA DRUŽINA_16987
Kupim 1 tono SENA. ©620-657 _17034
Kupim dobro ohranjen ŠTEDILNIK kiperbusch. g 48-517_17084
Kupim 8 m suhih bukovih DRV. Dostava na dom! ©21-314 17093
Kupim rabljena OKNA in VRATA ter rabljen TRAKTOR ter prodam VVARTBURG karavan, za dele. Be ham Kastrati, Kovačičeva 7, Kranj 17110
italijanske specialitete
Jake Platiše 17 KRANJ tel.:34-116
Odprto:
od 10.-23. ure nedelja zaprto
BUON APPETITO!
LOKALI
Ključavničarsko DELAVNICO ali PROSTOR najamem na relaciji Škofia Loka - Kranj. Šifra: SODE LOVANJE_16837
LOKAL na izredni lokalciji v Kranju, nov, 70 kvad. m , oddam v na jem Šifra: ATRAKTIVNA GRAD NJA_16943
V najem oddam večje PROSTORE za obrt, velikosti 250 kvad. m. Na slov v oglasnem oddelku. 17142
MOTORJI KOLESA
Prodam žensko KOLO Rog. Ivana Kuster, Zl. polje 3, Kranj 16903
Ugodno prodam APN 4, ohranjen, kot nov. Klevišar, Seljakovo nas. 29, Kranj   Stražišče 16904
Poceni prodam MOPED APN 6, star 3 leta. «50 737 16960
MOTOR BT 50, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam za 8.000,00 din. * 620-878 16995
OBVESTILA
Emajliranje poškodovanih kupal nih kadi v različnih niansah iz uvo ženin materialov. Jamstvo je naš naslov, »061-301-064 in 301 044 _15979
POPRAVLJAM vse vrste hladilnih naprav Brane Čadež, Poljane 64/a,©65-817 16801
NEGA IN OBLIKOVANJE NOHTOV
ANDREJA JAMNIK FRANKOVO NASELJE 83
64220 SKOFJA LOKA TELEFON: (064)633-608
IZREDNA PRILOŽNOST! Sitotisk "Cehner" organizira v svoji delavnici: Orehovlje 11, pri Predosljah, RAZPRODAJO porcelana po zelo ugodnih cenah - 31 kosov = 400,00 din. Razprodaja bo v soboto, 24. novembra 1990, od 10. do 16. ure! 16851 Gostilna Mayr VAS VABI v svojo restavracijo na domača jedila po izbiri in dobro kapljico. Pripravljeni smo za poslovna kosila, bankete, zaključne družbe in ohceti. Odprto: od 8. do 24 ure, ob nedeljah in praznikih: od 8. do 15. ure. Vablje-ni! »21-387_16871
Imate POKVARJEN pralni stroj, štedilnik, bojler - Gorenje? Pokličite na »41-590, Stružnik, Sr. vas 19, Šenčur 16883
izdelujemo in montiramo SNEGO-LOVILCE iz nerjaveče pločevine. Informacije na »28-414 16996
VODOVODNO INSTALACIJO NA HIŠI (novo ali popravila) vam izdelam solidno in kvalitetno! » 28-427_17011
ZAHVALA! Iskreno se zahvaljujem Tonetu, p.d. Bončev, Albinu Zlate, Simonu, p.d. Španov, Petru in Francetu, p.d. Juričev, Vinku Nastran, p.d. Cilarjev, Matjanu in Mitji Mlakar, sosedi Zupane, p.d. Jo-žetovi Ani, ki ste 1. 11 1990 POMAGALI PRI REŠEVANJU poplavljene hiše v Vogljah, Na vasi 22. Zahvaljujem se tudi Slavku in Da-retu Zupane iz Kranja, ki sta nam nesebično pomagala in poskrbela za očetovo nego na domu. Lepo se zahvaljujem tudi gasilcem iz Kranja. Vsem še enkrat iskrena hvala! MARIJA ZUPANC 17073
Tehnično RISANJE, izdelava skic, načrtov in programov za tehnične šole, vam izdelam hitro in kvalitet-no. » 73-273_ 17106
Hitro in poceni vam POPRAVIM notranje pohištvo, omare, predale, vrata in stole. Pokličite na » 33-632, zvečer 17123
OSTALO
Prodam DRVA (bukev in hrast).
»622 535_16833
Prodam otroški kombiniran VOZIČEK. ©47-820_16956
Prodam štiri zamrzovalne SKRI NJE, predelane v zajčje kletke. »66 148_16961
Prodam presejano PRST (zemljo).
»36-738_ 17007
Prodam kvalitetno domačo VOLNO. Štefetova 1, Kranj - Mlaka, »27-716_17010
TAPISERIJE, različnih velikosti in oblik, prodam. Radovan Rakovec, Zg. Bitnje 124, Žabnica 17012 Prodam večjo avtomobilsko tovor no PRIKOLICO »79-876 17028
Poceni prodam 96-basno klavirsko HARMONIKO Melodija. » 43 144
___17030
Ugodno prodam uokvirjene GOBELINE, med njimi "Zadnja večerja", dim. 110 x 60 cm. Cena po dogovoru Informacije na »621-440, od 15. do 17. ure_17144
Prodam 360 litrski AKVARIJ, kom-pletno OPREMO in RIBE. » 34 607_17163
Prodam dve otroški POSTELJICI, dim. 120 x 60 cm, z jogijem in okroglo STAJICO. »40-337 17184
73-litrski AKVARIJ z opremo, prodam. »38163 17195
Prodaja grelnikov goriva za dieselska vozila.
Inlormacije oz. naročila: 38-616'ali 25-414.
Median d. o. o. Kranj
PRIDELKI
Prodam krmilni KROMPIR Šter, Sp. Duplje 71 16935
Prodam   krmilni    KROMPIR in OVES. Zabret, Lahovče 54, Cerklje '_16986
Prodam jedilni KROMPIR in krmilni KROMPIR. Cena krmilnega krompirja je 1,00 din. » 70 164
17006
Prodam 4 tone REPE. Cena 1,00 din za kg. Trboje 15, Kranj 17020
Prodam drobni KROMPIR za kr-mo. Lahovče 14, Cerklje 17025
PREKLIC
Preklicujem GARANCIJSKI LIST za osebni avto JUGO 55 Koral, štev. 314269, štev. šasije VX 1U5 A 0000962337, štev. motorja 1363187. Alojzija Hribar 17002
POSESTI_
Atrijsko HIŠO v 6. gradbeni fazi prodam najboljšemu ponudniku.
»■632-175_16656
Prodam takoj vseljivo nizkopritli-čno 1-družinsko HIŠO - dvojček, na Slapu pri Tržiču. Hiša je v celoti adaptirana, s centralno kurjavo in telefonom. Informacije na © 50-485, po 20. uri 16914
V bližini Škofje Loke prodam polo-vico starejše stanovanjske HIŠE, 1. nadstropje, površine 100 kvad. m. Šifra: UGODNA CENA 16945
Ugodno prodam trenutno nezazid-Ijivo PARCELO v zazidalnem okolišu. Šifra: BITNJE 16978
Po ugodni ceni prodam VIDEORE-KORDER ter KOLESA BMX, iz uvoza. ©51-923 17085
ODOJKE, stare 10 tednov, rjave VOZILA JARKICE, SVINJO za zakol, vzid-Ijiv namizni ŠTEDILNIK, VEZI in VRATA za kmečno peč, nerjaveča ter kmečko PEČ, prodam ali zamenjam za govedo. Fujan, Hraše 5, Smlednik 17121
V najem vzamem STANOVANJE, na relaciji Bled - Radovljica -Kranj. © 78-798, popoldan 17180
Prodam PUNTE in športni VOZI-ČFK za dvojčke. »42-079 17156
STAN- OPREMA
Ugodno prodam KUHINJSKE ELEMENTE za kompletno kuhinjo. Informacije na »801-235 16915
Ugodno prodam SEDEŽNO GAR-NITURO - trosed raztegljiv v posteljo in dva fotelja. » 36-536 _16941
Prodam usnjeno SEDEŽNO GARNITURO Delfin, stara 2 leti. »81-352_17036
Prodam SPALNICO. Golnik 35, »46-561_17104
Najboljšemu ponudniku prodam SPALNICO, stara 7 let, z jogijem. ■»28-516 17151
G.R.C. I TALI A
»j> j>. moz-uvoz
Ste pripravljeni sodelovati z nami?
Ukvarjamo se s prodajo terapevtskih artiklov namenjenih zdravju. Iščemo nove sodelavce - akviziterje na področju Gorenjske. Pisne prijave nam pošljite na naslov: Euro hiša, Partizanska 37 a, 66210 Sežana. Morebitne informacije po telefonu: 064/33-929 ali 35-053 med 20. in 21. uro.
Prodam visokopritlično HIŠO, 5 km iz Kranja. Šifra: PREDOSLJE _17066
Najboljšemu ponudniku prodam GARAŽO v garažni hiši na Plavžu -na Jesenicah. Informacije na ©801-258 _17090
Prodam novejšo enostanovanjsko HIŠO, 8 km iz Kranja. Šifra: SONČNA LEGA 17092
Poceni prodam lepo kompletno manjšo KUHINJO s hladilnikom in štedilnikom. Tomažičeva 1/a, Kranj - Primskovo 17181
AVTO ŠOLA ZŠAM SKOFJA LOKA
Organiziramo tečaj CESTNOPROMETNIH
PREDPISOV v novem gasilskem domu
na Trati Pričetek 4.12.1990
Praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA in GOLF
INFORMACIJE tel. 631-729
UGODNO CENEJE T0M BREZPLAČNO DOSTAVLJA MLEKO NADOM! TEL.: 39-626
Lita PLATIŠČA z gumami fulda 2000, dimenzije 195 x 60 x 14, špic design za BMW, GOLF ali AUDI, z vijaki in ključavnico, avtomatski AVTORADIO Sanvo s Pionner zvočniki 2 x 40 VV, skoraj novo, ugodno prodam. Informacije zvečer na »75-784_16724
Prodam CITROEN XM Turbo die-sel 12, neregistriran. Cena zelo ugodna. C. Sant Mario Mint 2, Tržič 16838
Prodam VW 1303, letnik 1975. »67-342_16912
Prodam GOLF Caddy, letnik 1988, 51.000 km. »631-243_16917
JUGO 55 Koral, letnik 1989, ugodno prodam. Zg. Dobrava 8, Kamna gorica_16918
Prodam Z 128, stara 3 leta, prevo-ženih 24.000 km. » 58-332 16920
JUGO 45 Koral, letnik 1989, 32.000 km, prodam za 7.500 DEM » 79-563_16921
Prodam LADO 1300 Riva, letnik 1987, JUGO 45, letnik 1984 in 126 PGL, letnik 1986. » 35-876 16926
Prodam JUGO 45, letnik 1981. Ce-na ugodna » 28-491 16928
Prodam   OPEL   KADETT, letnik 1979, nemški. Cena 5.500 DEM v dinarski protivrednosti. ©82-366 _16937
Prodam FIAT 850 Special, odlično ohranjen,  registriran  celo leto. ©061/768-106, od 17. ure dalje _16940
Z 101 Mediteran, letnik 1980, red-no vzdrževana, ugodno prodam. Peter Gregorec, Pot na polje 44, Tržič - Pristava 16953
Prodam starejši R 4 in tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Istinič, Zg. Bitnje 175, Žabnica (pri Puškar-ni) 16957
Prodam Z 101, letnik 1978. Pot na
Jošta 26, Kranj_16959
Prodam  R 4 GTL,  letnik 1985. ©24-351, int. 24-73, dopoldan _16962
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. ©42-396 16963
V najem oddam GARAŽO. Infor-macije osebno! Lado Poljanšek, Oprešnikova 80, Kranj 17112
Zamenjam atrijsko vrstno HIŠO v turističnem naselju Červar - Poreč, 57 kvad. m. stanovanjske površine in 100 kvad. m. urejenega zemljišča, za podoben stanovanjski objekt na Bledu. Možna je tudi prodaja. Informacije: ©78-965, int. 232 (Štrumelj) ali 061/454-369
17114
Prodam TRAVNIK. Dvorje 26, Cerklje_17134
Za Starim vrhom, na lepi sončni legi, prodam PARCELO, primerna za vikend. © 36-096, po 18 uri
17147
GARAŽO na Kidričevi c, v Kranju, prodam najboljšemu ponudniku. ©25-893, po 15. uri_17149
RAZNO PRODAM
Prodam PRALNI STROJ ignis, v okvari, prednje vetrobransko STEKLO in VLEČNO KLJUKO za Lado. ©42-709_16902
Poceni prodam lipove HLODE, ELEKTROMOTOR, 7.5 kVV in KLA-RINET. ©620-747_16925
Prodam polovico BIKA, HLADILNO NAPRAVO za mleko 2 + 2, z uvoženo črpalko in lažji dvobrazd-ni PLUG. ©68 001, zvečer 16949
Prodam malo ELEKTRARNO, MO PED Tomos in žensko KOLO. © 52 250_17019
Prodam kuhinjske ELEMENTE in Z 750, neregistrirana, starejši letnik Lukič, Kriška 26, Kranj Drulovka _17021
Prodam 30 m trdih klanih DRV in varilni APARAT, nov. Peter Fojkar, C. talcev 27, Skofja Loka      17046
STANOVANJA
Zamenjam družbeno konfortno 2-sobno STANOVANJE v Sarajevu, za enako v Radovljici ali okoli-
ci. »061/559-997_16908
Mati s šoloobveznima otrokoma nujno išče STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. _16972
V Škofji Loki ali okolici najamem manjše STANOVANJE. » 622-033
_16985
GARSONJERO, 33 kvad. m., na Drulovki pri Kranju, takoj vseljiva, v novem naselju, na klasično kurjavo, z dvema kletema, balkonom in garažnim boksom ter SAT anteno in priključkom za telefon, takoj prodam za 60.000 DEM. »061/554-648, na neparne dni, v 11. mesecu, po 17. uri, ali ob sobo-tah (Oblak)_16989
V najem vzamem manjše STANOVANJE ali GARSONJERO. •SP 802-619 17003
Sfera cesta 25, tel.21-890 vabi v svojo restavracijo na
JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPECIALITETE PO ŽELJI_
VSAK DAN VEC VRST PIZZ VSAK0 SOBOTO ŽIVA ->*~ GLASBA! r
sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila, poroke do 120 oseb...
Odprto: vsak dan od 10. - 23. ure nedelja od 8. - 22. ure Prisrčno vabljeni!
2-sobno lastniško STANOVANJE, 50 kvad. m., v Izoli, zamenjam za enako v Kranju, Škofji Loki, Tržiču ali Radovljici. » 28-616       17023
V Kranju ali bližnji okolici najame-va GARSONJERO, za dobo najmanj dveh let. Šifra: DVE LETI _17039
V Radovljici ugodno prodam 2-sobno STANOVANJE. Kredit in gotovina! »78-290, dopoldan ali 74-308, od 17. do 19. ure 17136
Cankarjeva 4, Kranj, Jej. 24^7
INTERSHOP GALERIJA 5
Odprto neprekinjeno jr od 9. do 19. ure, sobota [ od 9. do 13. ure.      _ *'
PRAVI NASLOV ZA VSE, KI IŠČEJO PRIMERNO DARILO
Prodam VVARTBURG, star 2 leti, prevoženih 14.000 km. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Janko Mulej, Sp. Lipnica 27, Kamna gorica _16965
Prodam ohranjen R 4 GTL, letnik 1983. Visoko 33, Šenčur 16969 Prodam JUGO 45, letnik 1985. Za-
log 16, Cerklje_16975
Prodam CITROEN GS break, letnik 1974, ce'ega ali po delih. Stojan Kržovski, Kališka 19, Kranj - Dru-lovka_16976
Prodam JUGO 1.1 GX, letnik november 1987, registriran do novembra 1991, 45.000 km. Cena 7.500 DEM. »42-270_16977
Prodam GOLF JL, letnik 1980, sprednji del karamboliran. Infor macije na »631-993_16980
Prodam VVARTBURG karavan, 'e-tnik 1985, prevoženih 60.000 km, registriran do aprila 1991. Cena 35.000,00 din. »631-858 16982
Prodam Z 128, letnik 1988. registri rana do oktobra 1991. Informacije na ©82-364, v popoldanskem času_16983
Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1979, registrirana do oktobra 1991 Cena po dogovoru. Miroslav Ran-delovič, Ul. Janka Puclja 7, Kranj
_16988
Prodam OPEL REKORD 2000, le tnik 1980. Sp. Besnica 106, ©40-674_16990
Prodam Z 101, letnik 1982, registrirana do septembra 1991. ©78 630, po 15. uri_16992
Z 750, letnik 1975, dobro ohranjena, prodam. Ogled v soboto in ne deljo, po 15. uri. Tome, Pot na Jo-šta 2, Kranj - Stražišče 16994 Prodam R 4, letnik 1976, registriran do 15. 9. 1991. ©34-453 16997
Prodam JUGO Florida, stara 10 mesecev Cena 16.500 DEM. Ali zamenjam za manjši avto. Benedi-kova 12, Kranj - Stražišče 16998
Prodam 126 P, letnik 1983, dobro ohranjen, registriran do novembra 1991. ©42-393_17000
Prodam LADO Niva, stara 1 leto m pol. Informacije na © 88-245
17001
Trgovina z otroško konfekcijo in kozmetiko v centru Kranja na Cankarjevi 4,1. nadstropje.
Tel. in fax. 39-714
Odprto 9. -19., sobota 9.-13. ITALIJANSKA KOZMETIKA
Prodam nove GUME, dim. 165 x 13, s platišči. Peter Rozman, Moše 26, Smlednik, ©061/627-119
Prodam Z 750, letnik 1981. Lahov
če 4, Cerklje_17009
Prodam Z 126 P, letnik december 1987. Pirnat, Britof 46/a, Kranj
Prodam R 4 GTL, letnik 88, celo le-to registriran. Podlubnik 292_
Prodam 126 P, letnik 1980, generalno obnovljen. Cena 1.800 DEM. Informacije od 18 do 21 ure Perko. Dežmanova 3, Lesce 17018
Prodam OPEL REKORD, letnik 1982, registriran do 8. 10. 1991. Ce-
na ugodna. ©51-915_17022
Prodam R 4 GTL, letnik 1985, registriran do septembra 1991. Cena 5 400 DEM. ©57-933 17026
Prodam Z 128, letnik november 1989. ©73-067 _17032
Ugodno prodam ŠKODO 105 L, letnik 1981. ©34-589_17035
Prodam OPEL KADETT 1.3 LS, le-tnik november 1987, tri vrata. ©57-529, po 17. uri_17038
Prodam 126 P, letnik november 1981, registriran do 20. 11. 1991. Marjan Kenda, Zg Sorica 18 17040
Prodam športno ŠKODO, letnik 1975. ©78-798, po 16. uri 17042
R 4 GTL, letnik 1983, 57.000 km, bele barve, ohranjen, prodam. ©28-647 17044
Prodam Z 101, letnik 1978, neregistrirana, v voznem stanju. Tutic, Preska 5, Tržič 17048
Prodam LADO Niva, star 2 leti. © 69-828_17051
Prodam Z JUGO Skala, stara 16 mesecev. Janez Kozina, Čirče 36, Kranj_17053
Prodam LADO 1200, letnik 1976, registrirana za 1 leto. Informacije na ©39 100. dopoldan 17058
Prodam Ž ToT letnik 1976. ©35 377 17063
Prodam Z 750, letnik 1985, registrirana do junija 1991. ©70-310
Prodam GOLF JXD, letnik 1987. ©25-033 17074
Prodam GOLF, ©25 178
letnik
1978. 17075
Prodam Z 101 GTL, letnik 1985, registrirana do marca 1991. ©11-028 17082
R0LETARSTV0 N0GRAŠEK MIUE 13 64208 ŠENČUR
061/50-720
Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za rolete. žaluzi;e ir lamelne zavese
Ugodno prodam zelo dobro ohranjeno LADO 1300 S, letnik november 1984, prevoženih 75.000 km, registrirana do novembra 1991, z dodatno opremo. Informacije na ©81-315_17131
Ugodno prodam FORD Skorpio 20 GL, letnik 1986/87 ali zamenjam za Golf JXD, star do 2 let. ©25-814_17137
Prodam Z 101, starejši letnik. Infor-macije na ©21-517_17138
Ugodno prodam FORD ESCORT, letnik 1978, registriran do oktobra 1991 in PLETILNI STROJ Brother, na kartice. © 75 005_17139
Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1980. Cena 2.700 DEM. Franc Kuhar, Proletarska 13, Tržič 17143
Prodam Z 101 GTL 55, dobro ohranjena. © 37-058, od 18. do 20. ure _17145
Prodam VVARTBURG, še v garan-ciji, letnik 1990. Ogled v soboto ves dan. Langusova 28, Radovljica
_17148
Prodam DIANO, letnik 1980, regi-strirana    do    novembra 1991.
© 79-642
Prodam LADO Riva 1300, stara 2 leti © 11 000_17089
Prodam GOLF diesel, letnik junij 1986. Zg. Brnik 41, Cerklje 17094
Prodam Z 101 Skala 55, stara 2 leti, na novo registrirana © 38 840
_17096
Zamenjam gradbeni material za osebni avto JUGO ©51-354, zvečer^_17099
Prodam VISO Super E, letnik 1981. Cena ugodna. Zdravko Škantar, St Fužina 211, Bohinj Jezero, ©723-442 17105 Prodam Z 128, letnik 1985 Cena 4.900 DEM Viktorija Blažič, Proletarska c 3/a, Tržič 17109
Prodam R 4, letnik 1986 ali zame-niam za Citroen AX. ©38 814
Prodam JUGO Koral 55 GV, letnik 1989, bele barve. ©35-588 17122
Prodam Z 35/8, dolgi kason, letnik 1986 Golorej, Voklo 34, Šenčur, ©49 118_17124
Prodam FIAT 126 P, letnik 1977 © 721 202_17125
JUGO 45 Junior, letnik 1990, pre voženih 2 500 km, rdeče barve, ugodno prodam © 75-534 17126
Prodam komplet CILINDROV in BATOV z obročki, za R 12 TL 1300 Mitev. Kališka 17, Krani Drulovka
Prodam Z 750, letnik 1984. Ul. 4 oktobra 29. Cerklie 17130
Prodam osebni avto ALFA RO MEO 1,3 S, letnik oktober 86, pre voženih 27 000 km, dobro ohranjen za 110.000 din. © 83 345 (popoldne)
17154
Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988.
Kepic, Olševek 15/a, Preddvor
__ 17158
Prodam na novo registriran VW 1200 J, letnik 1975. ©77-477 17161
Prodam Z 101, letnik 1979. Milova-novič, Jenkova 2, Kranj 17165
Prodam R 4 GTL. letnik 1986. Cena po dogovoru. Ivan Jenko, Reteče 27/b, Skofja Loka, © 633-822
Prodam R 4, letnik 1979, vozen in registriran do septembra 1991. ©64-187_17171
Prodam R 4 GTL, letnik 1986 Roz-man, Gorica 10, Radovljica 17173
Prodam LADO 1300, 1. registracija 1986. ©21-002_17174
R 30, vozen, ugodno prodam za 1.200 DEM v dinarski protivrednosti. Informacije na © 27-855 17176
Prodam JUGO Koral 55, garažiran, prevoženih 4.000 km. Šolar, Va-jjavčeva 14, Kranj 17179
Prodam 126 P, letnik 1980. Miklav-čič, Trg Prešernove brig. 2, Kranj -
Planina III._17183
l-" "
SAVNA na kmečkem turizmu vsak dan od 17. ure dalje, lahko tudi z dobro kmečko malico. Možen tudi najem apartmaja po konkurenčnih cenah. Kličite: 70-164
Če ste pripravljeni delati 12 dni mesečno za 10.000 din, se oglasite. Obvezen je lasten prevoz. Plačilo takoj. © 37-705 16276
Iščem honorarno DELAVKO za pomoč v kuhinji. Vse informacije na ©631-993_16981
Honorarno ali redno zaposlimo dekle za STREŽBO. Gostilna Bizjak, Bela pri Preddvoru 16999
AKVIZITERJEM in VODJEM sku-pin nudim odličen zaslužek s prodajo uvoženih čistil. ©061/577-389_17029
Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Možnost delavnica! ©622-638 17031
Honorarno zaposlimo KUHARJA -ICO za peko pizz. Informacije osebno: Gostilna Marija Marinšek, Naklo 17049
Potrebujem resne ZASTOPNIKE za prodajo uvoženih čistil. ©25-701, zvečer 17054
Če ste ostali brez zaposlitve in imate prosti čas, poizkusite kot POTNIK DZS. Tedenska izplačila provizije! ©622-343 17056
Nudimo VODENJE poslovnih knjig in finačnega poslovanja, za podjetnike ©36-064_17061
Imam na razpolago prostor in tudi čas, zato iščem honorarno DELO na dom. Lahko je tudi s področja računalništva! © 631 -066, zvečer Zaposlim dva samostojna MIZARSKA POMOČNIKA, z nekaj letno prakso. ©48-518 17079
Honorarno zaposlim ŠOFERJA s C kategorijo, iz Kranja ali okolice. Pogoj: pasivno znanje nemškega jezika. Ponudbe poslati na oglasni oddelek. Šifra: ŠOFER 17087
Takoj zaposlim POTNIKE za pro dajo uvoženih čistil. Šifra: ČISTILA_17088
DZS nudi dobro plačano DELO v prijetni skupini. Zaželena srednja izobrazba. © 74-584, v petek, med 9. in 12. uro_17097
Redno zaposlimo KV PEKA, z ustreznimi delovnimi izkušnjami. ©27-935, od 12. do 14. ure 17150
Prijetno, mlado dekle išče stalno zaposlitev v STREŽBI. Šifra: NA-TAKARICA_17164
Za prodajo parfumov iščemo pro fesionalne in zanesljive ZASTOP NIKE. ©063/28-137, od 14. do 16.
ure___17175
DELO na domu, pošljite življenje pis, kuverto z naslovom in znamko ter 20,00 din. Šifra: IZKUŠNJE Nl-SO POTREBNE_17178
Mlado, simpatično dekle honorarno ZAPOSLIM v športni trgovini, v Kranju. ©22-644 17182
Prodam JUGO Koral 55, star 1 le- „ tD   Drago Mrdjenovič, Bavdkova ŽIVALI 44, Kranj_17185 _
JUGO 55 AX, letnik 1988, izdelan za izvoz, zlato rjave barve, 31.000 km, garažiran, prodam. ©45 264 17189
Prodam JUGO 55 Koral, letnik no vember 1988, registriran za celo leto Cena 9.300 DEM. Informacije na ©620-107, v petek in soboto, popoldan_17194
ZAPOSLITVE
v novo zgrajenem modernem "Kava baru", v centru Preddvora, dobi redno ZAPOSLITEV mlado simpatično dekle. Eno dekle zaposlimo tudi honorarno. Pisne ponudbe: Gostišče "Trebija", Trebija 19, 64224 Gorenja vas 16896
Prodam KRAVO tik pred telitvijo. Retnje 24, Križe 16592
4 leta staro ŽREBICO prodam C svobode 32, Radovljica, ©83-727, po 20. un 16795 Prodam 5 let staro KOBILO norik, pripuščena ali zamenjam za kravo. Adergas 28. Cerklje 16890 Prodam dva PRAŠIČA, težka okoli 180 kg in SKRINJO ali OMARO za kajenje mesa. Leše 49, Tržič, ©52 051_16909
Prodam 6 tednov stare NEMŠKE OVČARJE. ©66-958 16911
Prodam 6 tednov starega BIKCA in kupim do 5 tednov staro TELIČ KO. Janez Porenta, Crngrob 10, Žabnica 16913
Prodam PRAŠIČA za zakol. Pra-protna polica 12, Cerklje 16923
Prodam dva BIKCA, stara 1 leto in dve TELICI simentalki, stari od 6 do 10 tednov. ©65-372 16924
Prodam polovico mlade GOVEDI. Jazbine 4, Poljane, ©65-622, po 15. uri_16927
Prodam JUNICO simentalko, breja
7 mesecev. Škrinjar, Zg. Lipnica 2, Kamna gorica 16932 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Podbrezje 45, Duplje _16933
Prodam 1 teden starega BIKCA in TELIČKO simentalca. Šter, Sp. Du-plje 71_16934
Prodam PRAŠIČA za zakol. Lahovče 21, Cerklje_16939
Prodam PRAŠIČE za zakol !"> ?0 kg težke PUJSKE. © 49-508 16947 Prodam 9 mesecev brejo TELICO ali po izbiri. Sr. Bitnje 24, Žabnica
_16948
Prodam TELICO simentalko, breja
8 mesecev. Luže 34, Šenčur 16950
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Virmaše 42, Skofja Loka 16954
AGROIZBIRA
ČIRČE
AVTOMOBILISTI,
KMETOVALCI,
PODJETJA
IZKORISTITE UGODEN NAKUP
AKUMULATORJEV
VESNA MARIBOR IN TOPLA MEŽICA. POKLIČITE PO TEL.: 34-802
Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. Kovor 77, Tržič 16966 Ljubiteljem živali oddamo mlade MUCKE z daljšo dlako. © 34-764
_16968
Prodam breje ZAJKLJE in ZAJCE za zakol. Huje 9, Kranj 16984
Prodam PUJSKE, težke od 25 do 120 kg ©85 483_17004
Prodajamo rjave KOKOŠ! nesnice, stare 15 mesecev, primerne za zakol ali za nadaljno rejo. Prodajali bomo 23. m 24. 11. 1990. Resnik. Moste 76, Komenda 17005
Prodam 3 tedne starega črno-be lega BIKCA. ©52 116 17013 Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 150 kg. Visoko 92, Šenčur 17015 Prodam PRAŠIČE za zakol. Krmlje-ni z domačo krmo. Kurirska pot 11, Kranj - Primskovo 17024
Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Franc Kozjek, Podreča 1, Medvode (Jeprca 1) 17027
Prodam PUJSKE. Anton Zupan, C svobode 10, Radovljica 17033
Prodam 10 dni starega črno-bele-ga BIKCA. Visoko 71, Šenčur
__17037
Prodam KRAVO s teličkom in PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg. Posavec 16, Podnart 17041
Prodam do 30 kg težke PRAŠIČKE.
Pivka 7, Naklo
17043
Prodam mlado brejo KOZO. ©51-751_17045
Prodam 20 kg težke PRAŠIČKE in 1 teden dni starega TELETA simentalca. Prešeren. Gorica 17, Ra dovljica 17055
ZAHVALA
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res. da Tebe več med nami ni.
Ob boleči izgubi nenadomestljive in nadvse dobre žene, mami, mame, tašče, sestre, tete, sestrične in svakinje
MARIJE WEITHAUSER
roj. Bitenc
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Škofi-cu, dr. Prašnikarju, dr. Rupnikovi, dr. Jezerškovi in zdravstvenemu osebju oddelka 600 Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik za nesebično pomoč med boleznijo. Zahvaljujemo se tudi sodelavkam DO Živila v Naklem in sodelavcem Iskre Ero za podarjeno cvetje in denarno pomoč, kakor tudi Društvu slepih, DO Živila PC Zlato Polje in lovcem LD Storzič za darovano cvetje. Lepa hvala govorniku Nacetu Ušlakarju za tople besede slovesa ob odprtem grobu, pevcem bratje Zupan za zapete prelepe žalostinke, župniku Zidarju za pogrebni obred i:; zvonarjem za zvonjenje. Vsem, ki ste jo imeli radi in ste z nami sočustvovali, še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: mož Vinko, hčerka Mojca, sin Ljubo, sestra Magda in brat Vinko z družinami
ter ostalo sorodstvo
Kranj, Javornik, Huje, Avstrija, 27. oktobra 1990
Prodam jalovo KRAVO. Ogled popoldan. Lom 30, Tržič 17057
Prodam 1 leto stare KOKOŠI, TE-LETA za zakol ali nadaljno rejo in KROMPIR za krmo. C. 26. julija 48, Naklo_17059
Prodam 2 meseca starega BIKCA simentalca. ©801-278 17064
ZDRAVNIŠKI PREGLEDI OČI Vsak torek od 16.-18. ure
c5b
jm
kranj -planina
Janka puclja 9 I, tel. 064/34-471
Prodam 7 dni staro TELIČKO si-mentalko. Posavec 124, Podnart
___17067
Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 50 kg. Struževo 3/a, Kranj 17069 Prodam KRAVO simentalko po'te-letu, stara 2 leti. © 40-620    17071
Prodam 3 mesece stare mladiče NEMŠKIH OVČARJEV, z rodovnikom, starši odlično ocenjeni in 1 leto staro NEMŠKO OVČARKO, z rodovnikom. Nevenka Vogel - Hribar, Lom 14, Mežica, © 0602/35-272, po 17. uri 17072
Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kg, za zakol, krmljen z domačo krmo. Ljubljanska 22, Radovljica, ©75-914_V7077
Prodam mlado KRAVO za zakol. ©721-008_17083
Prodam TELIČKO simentalko, sta-ra 6 tednov. Kepic, Zg. Brnik 37, Cerklje_17091
Prodam 2 mlada OVNA. Zalog 89, Cerklje, ©42 662_17100
Prodam 20 kg težke PUJSKE. Ko-dras Legat, Selo 33, Žirovnica
17102
Prodam BIKCA simetalca, težkega 200 kg. Verbič, Grad 24, Cerkl^l03
Prodam TELICO simko, breja 8 mesecev.   Pivk,   Sopotnica -
Skofja Loka____J710»
Prodam 10 dni starega črno^bele-ga BIKCA. Sp. Brnik 56, Cerklje
Prodam 14 dni staro TELIĆKO^i-mentalko. Kosmač, Zalog 34, Cef' kije__
Prodamo mlade PUDLE. © 70-505 1711»
Prodam PRAŠIČA za zakol."Tipaj-Letališka 2, Šenčur - Voglje^lTU"
Prodam PRAŠIČA za zakol. Jaflfij dic, Stiska vas 10, Cerklje Prodam PRAŠIČE za zakoTftežk' 150 kg. Zalog 43, Cerklje _j7jw Prodam 150 kg težke mesnate PRAŠIČE, krmljeni z domačo W-mo. Bašelj 16, Preddvor _J71^ Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko ter dve TELICI simentalki, stari 14 mesecev, za nadalJ0? rejo ali zakol. ©41-316 __J21^ Prodam 8 tednov staro
TEUČKO in
TELICO, v 7.  mesecu brejo8«;
©73-917__J]}B
Prodam 8 mesecev staro ZRE0'" CO, B rodovnik in brejo KOBJjjji Vindišar, Tenetiše 30, GolnjkjTJg: Prodam 100 kg težkega BIKCA simentalca. Stane Starman, God«1' šič 26, Skofja Loka ^J7lQf Prodam ŽREBICO ali zametijarn z*> kravo z mlekom. Zgoša 11. ^e9u'
nje, © 73-321___JJH<
Prodam KOZE. Angela Kalan, Hud' graben 8, Tržič, © 51-059
Prodam brejo KOBILO mesecev. Rozmna Radovljica
stara 67 Lancovo^^
Prodam     KRAVE     po «»2
©68-119_1^
Oddam mladiče NEMŠKE OV-ČARKE, brez rodovnika. Virmas? 33, Skofja Loka l719i
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega in nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica
JOŽETA PAPOVA
iz Sp. Dupelj 79
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu poklonili toliko cvetja in nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo Inštitutu Golnik, dobrim sosedom, dupljan-skim pevcem in kolektivu Exoterma Kranj. Lepa hvala tudi duhovščini za pogrebni obred.
ŽALUJOČI: žena Marija, hči Majda z družino ter ostalo sorodstvo
Duplje, Kranj, 18. novembra 1990
V SPOMIN
Ko jutro se rodi. v dan zazrem se. je res. da Tebe več med nami ni, da v tihem grobu zdaj ležiš.
24. novembra 1990 mineva leto dni, od kar nas je zapustila naša draga žena in mama
IVANA HAFNAR
iz Stražišča
Spomin nate v naših srcih še živi. Vsem, ki seje spominjate, lepa hvala!
VSI NJENI
ZAHVALA
V 49. letu starosti nas je zapustil naš brat in stric
STANKO MUREN
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrom, prijateljem in znancem, športnim kolegom. Društvu zvez* slepih in sostanovalcem za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Najlepša hvala govornikoma Milanu Cj1°" bočniku in Nacetu Ušlakarju za tople besede slovesa-Hvala g. župniku Slabetu za lep pogrebni obred in zvonarjem za zvonjenje. Posebno zahvalo smo dolžni tud' OBflbju Internega oddelka bolnišnice Jesenice za vso skrb in zdravljenje. Vsem, ki ste ga imeli radi in z nami sočustvovali, še enkrat hvala!
ŽALUJOČI: Bogatovi Voglje, 9. novembra 1990
Petek, 23. novembra 1990
ZAHVALE IN OSMRTNICE
27. STRAN (KQ)I^m©IESGLAS
ZAHVALA
V 86. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast, stari oče in dedek
JANEZ MEZEK
Kuharjev ata iz Krnic nad Novaki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in Gozdnemu gospodarstvu — obrat Skofja Loka, ki so nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom iz Krnic za tako lepo slovo od doma in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala! ŽALUJOČI: Njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, atka, starega atka in svaka
JANEZA KLEMENČIČA
se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sodelavcem Gradbinca, prijateljem in sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih in za darovano cvetje. Posebna zahvala g. župniku iz Nakla za prelep pogrebni obred in pevcem iz Nakla za ganljivo zapete pesmi ob slovesu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti!
NJEGOVI: žena Zofka, hčerke Zorka, Jana, Majda in Metka, zeti Marjan, Janez in Wolfgang, vnuka Jani in Miha
	
	J4B        V SPOMIN
	..^ W[         Solze, žalost, bolečina.
	Te zbudila ni,
	tiho nema je gomila,
	^jUL*.           kjer počivaš mirno Ti.
Minilo je	leto žalosti in praznine, odkar je ugasnilo .
življenje mojega dragega moža	
	NIKA VIČIČA
Vsem, ki	se ga spominjate in obiskujete njegov
	grob, prisrčna hvala!
	ŽALUJOČA: žena Marija
ZAHVALA
V soboto, 17. novembra 1990, smo se v družinskem krogu poslovili od naše drage mame, babice, prababice, sestre in tašče
CECILIJE ERŽEN
roj. Osojnik
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred.
VSI NJENI
V Kranju, 17. novembra 1990
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage
IVANKE BERNIK
se iskreno zahvaljujemo za izražena sožalja, veliko človeške topline, ki smo jo doživeli v teh dneh, za cerkveni obred, za petje, cvetje in vse, kar nas je tolažilo. Iskrena hvala vsem!
ŽALUJOČI: mož Gašper, otroci, ata, mama in brat
Skofja Loka, 9. novembra 1990
V SPOMIN
Nihče ne ve za bolečino, odkar v našem domu Tebe ni, a spomin nate vsak dan bolj in bolj živi.
Le zakaj si moral ravno Ti umreti, ko je bilo sedaj s Teboj tako lepo živeti!
STANETU KUSTRU
22. novembra 1990 mineva žalostno leto, odkar si tiho odšel od nas, dragi mož, ati in dedek. Vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in obiskujete njegov rani grob, iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega dragega
JANEZA PORA, st.
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA Umrl je
JOŽA ŽVAN
Od njega smo se poslovili v nedeljo, 18. novembra 1990, na pokopališču v Šenčurju. Vsem, ki ste mu izkazovali v njegovi dolgi in težki bolezni ljubezen in pozornost, se najlepše zahvaljujemo.
VSI NJEGOVI
Šenčur, Kranj, Radovljica, Bled, Jesenice, Ljubljana, Maple Heights
ZAHVALA
8. novembra smo se poslovili od nepričakovano preminulega očka, moža, tasta, deda in strica
IVANA TOPORIŠA
ki nas je zapustil v 63. letu življenja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga s spoštovanjem pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku iz Stare Loke za opravljen obred in poslovilne besede ter pevcem Društva upokojencev iz Kranja.
VSI NJEGOVI
Kranj, Skofja Loka, Gorice
ZAHVALA
V 78. letu starosti je umrl dragi mož, brat in stric
BLAŽ REZ AR
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, posebej še Tončki, Vidi in Marinki za pomoč v težkih trenutkih, vaščanom, sorodnikom in drugim za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje. Hvala g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Vsem še enkrat hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti!
ŽALUJOČI: žena Dora in ostalo sorodstvo
Zaloše, 2. novembra 1990
ZAHVALA
Ob smrti
FRANCETA BIZJAKA
p. d. Matevzelnovega ata iz Primskovega
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti!
VSI NJEGOVI
Kranj, 7. novembra 1990
ZAHVALA
Lilija, ki se je pravkar razcvetela iz popka življenja in jo je pomečkala noga smrti.
BOŠTJAN ČERIN
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za pomoč v težkih trenutkih, izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Vsem še enkrat hvala!
ŽALUJOČI: mamica, očka, sestrica, bratec in ostali njegovi
Zali Log, 13. novembra 1990
ZAHVALA
Ob nenadni mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, zeta
FRANCA MOHORIČA
iz Zg. Besnice 105
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem iz Nakla za lepo petje. Zahvaljujemo se njegovim sodelavcem iz Save — DE Pregled plaščev ter tudi drugim SavČanom za darovano cvetje, izrečena sožalja in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi govorniku g. Mlakarju za lepe besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala tudi vsem sodelavcem DO Elek-tro Gorenjske Kranj, Markovim sodelavcem iz Jelovice Skofja Loka ter Andrejinim sošolkam 2. e ■"azreda STOOS Kranj in razredničarki za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in denarno pomoč. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Zg. Besnica, 14. novembra 1990
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše dobre in drage žene, mame, babice, tašče, sestre, sestrične in svakinje
EMILIJE KOMOVEC
roj. Bajželj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala dr. Novaku za večletno zdravljenje in Bolnišnici Golnik za njihovo požrtvovalnost. Zahvaljujemo se sosedom iz Zg. Besnice in Kranja za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Zahvala tudi ribičem RD Kranj in sosedi Simoni Juvan za obvestilo na radiu — Val 202. Zahvala tudi Tončki in Rozki za pomoč ob njeni bolezni in spremstvu na pogrebu ob praporu ZB Vodovodni stolp. Iskrena zahvala g. župniku iz Besnice za pogrebni obred in pevcem iz Nakla za zapete žalostinke ob odprtem grobu. Hvala tudi sesedom — nosačem, ki so jo položili v prerani grob.
ŽALUJOČI: mož Peter, sin Peter in Marjan z družinama, sin Srečko, sestre in bratje ter
ostalo sorodstvo
Kranj, Zg. Besnica, 15. novembra 1990
NOVICE IN DOGODKI
UREDNIŠTVO tel.: 21 860
Sklep škofjeloške borčevske organizacije
Prireditev v Dražgošah bo
Borci jo bodo organizirali 12. ali 13. januarja, ne glede na to, ali bo spomin na Poljansko vstajo in Dražgoše še škofjeloški občinski praznik ali ne, posvečena pa bo 50. obletnici vstaje slovenskega naroda.
Skofja Loka, 20. novembra -
Razprava o 8. členu statuta občine Skofja Loka, ki govori o praznovanju občinskega praznika (sedaj je to 9. januar kot spomin na Poljansko vstajo, boje v Rovtu, Dražgošah in na Jelovici), bo končana konec novembra, nato pa bo odločeno, ali bo ta dan še občinski praznik ali ne. Škofjeloška borčevska organizacija, pa tudi gorenjski medobčinski svet Zveze združenj borcev so za nespremenjen datum praznovanja, in tako stališče bodo posredovali na občino. Takega mnenja so tudi v Dražgošah. Takih dogodkov se svet ne sramuje, so
dejali na seji, v Dražgošah se je bojevala slovenska vojska za slovensko zemljo. Borce preseneča stališče Stranke demokratične prenove, katero so večinsko volili, pa je tudi predstavnica te stranke za drug datum praznovanja, škofjeloškemu izvršnemu svetu pa bodo poslali pismo, v katerem bodo izrekli nezadovoljstvo zaradi sklepa, da občinska vlada ne bo denarno pomagala pri prireditvi.
Borci bodo 34. prireditev Po stezah partizanske Jelovice kljub temu pripravili in imenovali odbor, ki ga vodi Janez Lušina - Mali. Prireditev bo 13. januarja, če pa bo ta dan plebi-
scit, bo prireditev dan prej. Program bo nekoliko spremenjen. Kot ie deial Janez Lušina, vlada tako med pohodniki in vsemi dosedanjimi udeleženci športnih tekmovanj zanimanje za prireditev. Osrednja slovesnost naj bi bila tokrat pri osnovni šoli, za slavnostnega govornika nameravajo pregovoriti Bogdana Osolnika, "na zboru pa bodo sprejeli posebno izjavo za javnost. Ne glede na usodo datuma škofjeloškega praznika bodo tokratne dra-žgoške prireditve v spomin na 50. obletnico vstaje slovenskega naroda. • J. Košnjek
Posledice vodne katastrofe nas bodo teple od treh do pet let
Nad 9 milijard škode
Končna, najverjetneje še višja ocenitev škode bo znana v torek, brezdomci pa imajo vsaj zasilno streho.
drugih držav. Bodoči viri bodo
Ljubljana, 20. novembra -
Miha Jazbinšek, republiški minister za varstvo okolja in urejanje prostora, je republiški parlament v torek seznanil s strahotnimi posledicami vodne ujme v Sloveniji. Posledice bomo odstranjevali od treh do pet let, republiška vlada bo parlament s sanacijo redno obveščala, prvič spet v torek, ko bo znana dokončna višina škode. Za zdaj, na dan 19. novembra, je ocenjena na 9,1 milijarde dinarjev. Solidarnost doma in na tujem ni zatajila. Dva enodnevna zaslužka v Sloveniji bosta "vrgla" 440 milijonov dinarjev, kar je pet odstotkov sedaj ocenjene škode, vlada pa je že pripravila načrt kratkoročnih ukrepov. Rdeči križ Slovenije je do 16. novembra zbral za 6,5 milijona dinarjev oblačil, odej in hrane, za 6 milijonov pa je bilo tudi denarnih prispevkov. Pomagala bo Avstrija, za pomoč pa so prosili tudi organizacije   Rdečega   križa iz
slovenska solidarnost, medrepubliška solidarnost, republi-
ški proračun, enkratne pomoči, sredstva, zbrana v tujini in zavarovalne premije. Na seji parlamenta je bila izrečena javna zahvala vsem, ki so tako ali drugače pomagali, rečeno pa je bilo, da je katastrofa tudi posledica napak in napačnih posegov v naravo v preteklosti, sanacija pa ne sme biti površna, ampak trajna odstranitev nevarnosti za ponovitev katastrofe. • J. Košnjek
V kranjskem Telekomu želijo pomagati veslačem - Blejski veslač Milan Janša, član dvojca s krmarjem, ki je na zadnjem svetovnem prvenstvu osvojil bronasto kolajno, je bil v kranjski Iskri Telekomu (dela v Iskri MKB) deležen prijetnega sprejema. Že doslej je tovarna Janši pomagala z dopusti in drugimi olajšavami, ki jih kot vrhunski športnik potrebuje, v prihodnje pa želi Telekom pomagati ne le Janši, ampak celotnemu Veslaškemu klubu Bled. J.K., slika J. Cigler
Ustavna razprava v Kranju
Kranj, 23. novembra - Stranka demokratične prenove Kranj vabi na javno razpravo o osnutku ustave Republike Slovenije, ki bo jutri, 24. novembra, ob 9.30 v sejni dvorani 15 kranjske občinske skupščine. Kot uvodničar bo na razpravi sodeloval Miran Potrč, podpredsednik komisije za ustavna vprašanja skupščine Republike Slovenije. Osnutek ustave z obrazložitvijo je bil objavljen v Delu 19. oktobra, prav tako pa tudi v Poročevalcu slovenske skupščine. • J. K.
Pisarna Socialistične stranke v Škofji Loki
Skofja Loka, 23. novembra - Septembra je bil v Škofji Loki ustanovljen odbor Socialistične stranke Slovenije. Moto stranke je, da skupnost ne sme pozabiti na posameznika. To mora veljati tudi sedaj, po poplavah. Vodstvo stranke obvešča člane, simpati-zerje in druge občane, da lahko pridejo na sedež stranke vsako sredo med 18. in 19. uro v kleti doma Zveze borcev v Škofji Loki. Telefonska številka je 620-114, naslov pa je Socialistična stranka Slovenije, Občinski odbor Skofja Loka, poštni predal 108, 64220, Skofja Loka. • J. K.
Plebiscit in ustava
Kranj, 23. novembra - Socialdemokratska stranka Kranj vabi na prvi socialdemokratski forum, ki bo v ponedeljek, 26. novembra, ob 18. uri v dvorani 14 kranjske občinske skupščine. Tema večera bo plebiscit in slovenska ustava, kdaj in kako. Gost večera bo dr. Jože Pučnik. • J. K.
Likovniki poplavljencem
Tržič — Prodajna razstava z naslovom Ni dobro, da je človek v nesreči sam v Paviljonu NOB je odprta vsak dan med 16. in 18. uro, ob sobotah in nedeljah pa tudi med 9. in 12. uro. Izkupiček prodaje je namenjen prizadetim v vodni ujmi novembra letos.
Seja radovljiške skupščine
O ustavi in Elanu
Radovljica, 20. novembra - Na
dnevnem redu tretje skupne seje radovljiške občinske skupščine, ki v sredo v veliki sejni dvorani SO Radovljica, sta samo dve točki: javna obravnava osnutka nove slovenske ustave m informacija izvršnega sveta o Elanu. Osnutek ustave bo pojasnjeval dr. Peter Jambrek, sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. • C. Z.
k r
N
Krajevne skupnosti preveč denarja namenjale za administracijo
Poklicnih tajnikov ne bo več
Kranj, 21. novembra - Kranjski izvršni svet je sprejel osnutek novih meril za delitev proračunskih sredstev krajevnim skupnostim, največja novost je p. i administraciji, saj po novem nobena krajevna skupnost ne bo izpolnjevala meril za poklicnega tajnika, takšnih krajevnih skupnosti pa je sedaj devet.
Že večkrat je v zadnjem času tekla beseda o poklicnih tajnikih v krajevnih skupnostih, takšnih je v kranjski občini devet, seveda v mestnih krajevnih skupnostih, saj so na vasi ljudje bolj povezani med seboj in tudi strokovno administrativna opravila napravijo zastonj. Razlog, da so načeli to vprašanje, seveda tiči v denarju, saj so zadnje čase ugotavljali, da v teh krajevnih skupnosti kar dve tretjini denarja, ki ga dobijo iz občinskega proračuna, porabijo za plače tajnikov.
Nova merila, ki jih obravnaval zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, predvidevajo, da bi 28 krajevnim skupnostim, ki imajo do 1.500 prebivalcev, priznali 8 ur /a strokovno administrativno delo na teden, devetim krajevnim skupnostim, ki imajo do 1.500 do 3.000 prebivalcev, bi priznali 16 ur na teden, osmim krajevnim skupnostim, ki imajo nad 3.000 prebivalcev pa bi priznali 32 ur na teden. • M. V.
Se vam zdi, da živite varno?
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE
Ce lahko mirnega srea obkrožite teli sedem točk,
ste na dobri poti:
Vaša varnost so zavarovani
Vsako leto
Z vašim partnerjem zagotavljata \ ar nos t
Ko se \ ii m dobile dodatna mi run zaeetek
Zagotovili sir
šolanje
Starost v as up skrbi, da boste nživ ali vareevalne
Tudi. re l)o slo kaj narobe, prebrodili /
i
2 3 4 5 6 7
in prihranki pred inflacijo
se povečujejo.
življenskim si vzajemno skupnega življenja
rodi otrok, sredstva za nov ega življenja.
sredstva za otrok.
kur že danes \ rste. sadov e razumnu odloeitve.
\ živ ljenju kdaj boste krizo manjšimi težav, a mi
Z izpolnitvijo /a\aru\alm- polic«-, /ivl jni-Uciia f.U\ ai*o\ anja pri      \ aro\ alitiri Tri<;la\ t riiim podpisom lahko izpolnil«1 \jm*Ii /gornjih mmIciii točk.
p= zavarovalnica triglav
KiK/nni v/ h > i ki hi n i uV.vuv/
STUDIO NIT KOPER