Štev. 5. iS POPOTNIK. ^ Posamezne 15 kr.) Oznanila. I krat natisnena. od vrste 15»kr. N a r o o n i n a, oznaiiiiain reUamaeije pošiljajo se u p r a v 11 i š t v*u v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste. Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Iz d.a,j a,t elj in -arednik: M. J. Nerat, naducitelj. Spisi in dopisi pošiljajo se u r e d n i š t v n v Maribor, Reiserstrasse 8. Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo. Mrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi in.na oceno poslano knjige se ne vračajo. Prirodoslovje v ljudskej šoli. (Prof. L. Lav t ar.) Na mariborskem učiteljišči nameravajo za velikih počitnic t. 1. osnovati razstavo učil, kakoršna so potrebna štirirazredni ljudskej šoli, in izdeluje se v ta namen tudi po-drobneji načrt za poučevanje v onej šoli, in sicer, kolikor je meni znano, tako, da se razvrsti snov na tedne v smislu „osredotočenja pouka". To me je napotilo, da sem sani sestavil načrt za prirodoslovje štiri razredne šole, kateri bi se imel uporabiti pri sestavljanji načrta. Tudi si mislim, da bi bilo sploh dobro, ako bi se to zgodilo za vsak predmet, prej ko bi se snov zbrala v glavni načrt, ker bi na ta način nobeden predmet ne zgubil preveč svoje samostojnosti. Prej pa ko se začnem pečati z napovedano nalogo, moram spregovoriti nekoliko besedij o metodi prirodoslovja sploh. Človek, čegar posvetni blagor je tesno zvezan s prirodo, opazoval jo je, opazoval je telesa in njihove spremembe (prikazni), nabral si je zmerom več takih prikaznij (blisk in grom, mavrica, zarja itd.), spoznal je, da so prikazni odvisne druga od druge,- da se v prirodi vse vrši po določenih zakonih, da so celo tudi ti zakoni odvisni drugi od drugega. spoznal je pa tudi škodo in korist prirodinega premetavanja ter je skušal pri-rodiue sile za svoj blagor uporabljati. Slučaj mu je ponudil premogočno orožje za pri-rodino opazovanje. Tako so videli u. pr. slučajno, da drgnen jantar vleče na-se predivo, poskušali so to sami, in poskušali so to na drugih telesih — danes vlada elektrika tako rekoč že ves svet. Ko je človek večje število zakonov: spoznal, bilo mu je mogoče s premišljevanjem prirodo zasledovati, njene zakone izerpivati, katere so mu potem seveda potrdili še poskusi. Tako postala je „prirodoslovska" znanost. Način pa, kako to znanost učiti izvira najprej iz njenega zgodovinskega razvoja. Treba je: 1. opazovati prirodo, 2. to opazovanje podpirati s poskusi, nabirati opazovane prikazni, 4. izvajati iz nabranih prikaznij zakone, 5. gledati, kako človek uporablja prirodine sile za svojo korist (induktivna pot). Na višjih šolah (na nobeden način pa ne v ljudskej šoli), izvajajo se tudi novi zakoni iz že znanih, potem še-le se potrjujejo s poskusi. Ker je pa tvarina tako brezmejno obširna, in mnogokrat težko umljiva, treba je zraven poti, po kateri nam je hoditi, tudi določiti, kaj je primerno za šolo in v posebnem za ljudsko šolo in koliko te tvarinc prenaša šola, da ne prekoračimo njenega smotra. Gotovo je, da v ljudskej šoli ne vzgajamo učenjakov. Zadostuje nam, ako učencu od-grnjemo zagrinjalo, za katerim zagleda veličastno prirodino poslopje, da občuduje modrost in vsegamogočnost božjo, da spozna, kaj pomeni človek v prirodi, kaj mu ponuja pri- 5 roda in kako si more njene sile obračati na svojo korist. Pa tudi pri takej svrbi smo še zmerom v nevarnosti, da bi ne segli predaleč. V ljudskej šoli je ločiti za ta pouk tri stopnje. Na nižjih stopnjah imamo otroke napotiti k spoznavanju najvažnejših prirodinih prikazuij ; na srednjih stopnjah imamo se ravnati po berilih; na višjih stopnjah pa je treba snov jemati iz raznih oddelkov pri-rodoslovja z ozirom na zmožnosti učencev, to snov pa morajo učenci razumeti popolnoma. S tem sem označil glavne zahteve z ozirom na ta pouk, katere bi se z ozirom na prejšnje dale tolmačiti takole: Nižja stopnja ima nalogo, da se otroci vadijo opazovati, prirodine prikazni, da se to opazovanje, če je treba, podpira s poskusi, in da si s takim opazovanjem nabirajo najvažneje prirodine prikazni. Srednja stopnja nadaljuje nalogo višje stopnje, kar bi imela, kolikor se da, podpirati berila. (Mimogrede naj omenim, da berila, kakoršna nahajam do sedaj po knjigah, meni ne ugajajo, in da se ta berila mnogokrat ne naslanjajo na ministerske naredbe.) Višja stopnja ponavlja nabrane prikazni, in poučuje na podlagi te zbirke važneje dele prirodoslovja natančneje, to je, vadi učence v izvajanji prirodinih zakonov in navaja važneje uporabe teh zakonov v človeškem življenji. Nižja in srednja stopnja prirodoslovja pa stojite v ozki zvezi z drugimi predmeti, z nazornim poukom, z domovinoslovjem, z zemljepisjem itd. kar bode najležje videti iz glavnih načrtov, tako da prirodoslovje še-le na višji stopnji dospe do nekake samostojnosti. Prej ko pridem do načrta, moram z ozirom na način poučevanja še nekaj omeniti. Prikazni v prirodi vzhajajo radovednost človeško, nehote se vprašamo po vzroku te ali one prikazni. Koliko je priprosti človek ugibal, kaj neki goni vlak po železnici, kako se morejo ljudje pogovarjati po telegrafu itd. To radovednost človeško treba je uporabiti za pouk. Zato je dobro, da začnemo pri pouku govoriti o predmetu, ki je otroku znan, in mu povemo, da se zdaj hočemo o uzroku prepričati, zakaj je to tako in ne drugače. Opazovali bomo torej n. pr. najprej nevihto, potem še-le bomo govorili o elektriki, katera nam razlaga nevihto; ogledali si bomo vago, ali tudi delavce, ki vzdigujejo z vrželami teže itd., in potem bomo govorili o vodu, ki nam razlaga uporabo vage in vržel; ogledali si bomo najprej vodnjak, iz katerega gonijo vodo v škaf, in potem bomo s poskusi dokazali zračni tlak, kateri je vzrok, da dobimo vodo iz vodnjaka itd. Pouk o kakem prirodoslovnem predmetu torej ne bomo začeli s poskusom, ampak s tvarino, katera vzbuja učencu radovednost, da potem ve, čemu uprizarjamo poskus. Načrt. I. razred (1. šolsko leto). 1. Voda. Tekoča, stoječa (ribnik, Opazuje se. luže). Vodene prikazni: rosa, slana, megla, Opazuje se. oblaki, dež, sneg, toča; led, ledene cvetlice. Čoln na vodi; plavanje. Opazovanje plavanja se podpira s po- skusi. Posoda vode, na vodo papir, les . . . kredo, kamen . . . 2. Opazovanje toplote o raznih dnev- Toplomer se še ne rabi. nih in letnih časih, na raznih krajih. Tajanje snega, ledu. Opazovanje se podpira s poskusom. Sneg v posodi, pod katero se kuri. letu II. razred (2. in 3. šolsko leto). 2. šolsko leto. Opomnja. Z 2. besedo ponavljanje zaznačim, da se vse, kar seje v prejšnjem (v prejšnjih letih) o navedeni točki učilo, ponovi v zbrani besedi. Voda. Ponavljanje. Shlapivanje. 2. Prikazni pada. Tlak teles na podlago; uteži. 3. Toplota. Ponavljanje. Tajanje drugih teles. 4. Svetloba. Prozorna, neprozorna telesa. Senca. Opazovanje na prostem v prirodi. Poskus: voda se vlije na krožnik, in opazuje se vsak dan, koliko je je še na krožniku. Dež, sueg, toča izpod neba padajo; jabolko pada z drevesa itd. Poskus 1 : kreda, svinčnik itd. pade, ako telesu odtegnemo podlago. Poskus 2 : 1, 2, 3 knjige tlačijo na roko; v kupico se nalija voda in opazuje se tlak. Mati topita maslo. Poskus: vosek, svinec se topijo v žlici nad plamenom. Steklo, voda (čista, kalna), zrak, les, železo itd. Senca pod drevesom, za hišo. Poskus: Goreča sveča pred stekleno pločo, pred lepenko. 3. šolsko leto. 1. Vod a. Ponavljanje. Podoba oblakov. 2. Prikazni pada. Ponavljanje. Magnetna privlačnost. Druga gibanja. 3. Toplota. Ponavljanje. Določitev topline s toplomerom. Napisa vanje topline raznih dnevnih in letnih časov. Za napisavanje topline (prirodnih prikaz-nij) mora biti pripravljena posebna knjiga. 4. Svetloba. Ponavljanje. Lega in dolgost sence o raznih dnevnih in letnih časih. 5. Zrak. Vetrovi, tišina, sapa, močen veter, silno močen veter, vihar. Opazujejo se o pripravnem času mreže, kope, plaste. Tako, kakor magnet, železo, tako privlači tudi zemlja vse stvari, zato padajo. Voda teče, pihalo piha itd. Toplomer natančneje popisati, je nepotrebno ; otroku se le pokaže, da živo srebro kaže više, če je torej toplo itd. Poskus: meri se toplina mrzle, mlačne, tople vode itd. Opazuje se na primernem kraji s postavljeno palico, in opazovanje napisuje se v knjigo. Dim se dviga navpično; listje se ziblje na drevesih, časih tudi vejice; močneje veje se gibljejo na drevesih; cela drevesa se tresejo in veje se lomijo. III. razred (4. in 5. šolsko leto) 4. šolsko leto. 1. Voda. Ponavljanje Krajinski, po-vsodui dež; pršica, ploha, oblak se je Opazuje se o primernem času. utrgal. 2. Prikazni pada. Ponavljanje. Magnetna igla za odklon (severni in južni pol). Pokaže se, da je magnet, in da kaže zmerom z jednim koncem proti severu. — Zemlja privlači magnete še drugače, kakor druga telesa. 3. Toplota. Ponavljanje in nadaljevanje napisovanja. 4. Svetloba. Ponavljanje in nadaljevanje napisovanja. —■ Solnčni trakovi. Barve na nebu. 5. Zrak. Ponavljanje. Mrzli, suhi ve- Solučni trakovi v temni sobi, izza oblaka. Nebo je modro, mavrične barve, zarja. Napiše se. Zmoči prst, drži ga kviško, trovi; topli vlažni vetrovi (južno vreme), in od strani, na kateri ti je hladno, pride Imenovanje vetrov po straneh sveta (sever, veter, jug, vzhodnik, zapadnik). 5. šolsko leto. 1. Voda. Ponavljanje. Vrelec, voda v zemlji, vodnjaki. 2. Prikazni pada. Ponavljanje. Kompas. 3. Toplota. Ponavljanje. Izparivanje, izklopevanje raznih tekočin. 4. Svetloba. Ponavljanje. Juterni in in večerni mrak. — Barve na rosni kaplji, za steklenico napolnjeno z vodo, na pari med solncem in očesom. 5. Zrak. Ponavljanje. Opazovanje hude ure. Svetlobne in zvočne prikazni. 6. Kemične spremembe teles. Gnjiloba, rja, zelenica, plesnoba. Dež, sneg, kadar kopni, leze v zemljo, kjer se nabira, in prihaja iz zemlje kot vrelec. Določijo se strani sveta s kompasom. Napisovanje se nadaljuje. Poskus: Voda se ogreva v stekleni posodi. — Vlij vinskega cveta na krožnik. Otroka se opozori, da opazuje to o primernem času. Blisk, grom, svetlikanje, odmev, zvon zvoni, struna poje itd. Opazuje se. (Nadaljuje se.) Iz državnega zbora. (Konec) Glede na učni jezik na ljudskih šolah opozorim naj Nj. ekscelenco naučnega ministra na to, da Slovenci v Goriškem mestu že več let prosijo ustanovitve slovenskih ljudskih šol v Gorici, a brez vsakega vspelia (čujte! na desni. Posl. Nabergoj : V Trstu istotako!) in zadnji dan januarja t. 1. je občinski zastop Goriškega mesta dotično prošnjo tudi odklonil. Zakon o ustanovljenji in vzdržavanji ljudskih šol z dne 6. maja 1870. 1., veljaven za pokneženo grofijo Goriško in Gra-diščansko. veleva v § 6. (čita): „Šolske oblasti morajo skrbeti, da se potrebne ljudske šole ustanove, ne da bi se to neopravičeno odlašalo in da se zagotove vsi pogoji trdnemu in vspešnemu obstanku." Upam, da njega ekscelenci, gospodu na-učnemu ministru ne bo težko najti sredstev in potov, da se vendar že ugodi opravičenim zahtevam slovenskih roditeljev v Gorici. Gospoda moja! Govoriti mi je dalje o uredbi šol zlasti glede na učni jezik v tistem delu Koroške, kjer prebivajo Slovenci. To so uredbe, katerih ni moči več dolgo vzdržavati.' Tudi o tem velevažnem vprašanji govoril bom popolnoma stvarno in mirno. Gospoda moja! Kdor je pri zdravi pameti, mora priznati, da je ljudska šola nesmisel, če ni podlaga nauku materinščina (Živahno odobravanje), to ni več ljudska šola, taka šola je navadna učilnica za jezike. Ljudska šola, osnovana ne na podlagi materinega jezika otrok, je v nasprotji z vsemi določbami pedagogike in ni ga količkaj uglednega pedagoga, ki bi tako uredbo zagovarjal ali priporočal. (Prav res! na desni.) Ljudska šola nadaljuje in popolnjuje delovanje v rodbini in ako ni šola tako urejena, da bi se negoval jezik rodbine, ki je tudi jezik otrok, potem šola ne more izpolnjevati svoje naloge. Ako se torej hoče skrbeti za naobraženje kakega naroda, potem mu je tudi v ljudski šoli pustiti njega jezik. (Jako dobro! na desni.) Pouk v materinščini ima pa tudi važen vzgojilen pomen, in šola ne more doseči svoje vzgojilne svrke, če ni urejen tudi pouk v materinščini. In že iz tega vzroka, gospoda moja, ne bodetno odnehali od svojih, na pravi in pametni podlogi slonečih tir-jatev, dokler se nam ne ugodi. Po zadnjem ljudskem številjenji je na Koroškem okoli 300.000 prebivalcev; z nemškim občevalnim jezikom jih je 254.000, s slovenskim 106.000. Po statističnem izkazu za leto 1890 je na Koroškem 356 ljudskih šol. Ako se smatrajo podatki o ljudskem številjenji zanesljivimi — dobro vemo, kako se je pri številjenji pritiskalo in delovalo, toda sedaj ni primerno, govoriti o tem — potem bi bilo misliti, da je na Koroškem vsaj 100 ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom. A glej, statistični iskaz pozna samo jedno slovensko ljudsko šolo. (Čujte! Čujte! Lepa ravnopravnost! Tako se zvršujejo državni osnovni zakoni!) Pristavljam, da se je po večletnem boji Slovencem posrečilo, priboriti si še jedno ljudsko šolo. Statistični izkaz govori nadalje tudi o utrakvističnih šolah. Ali, gospoda moja, teh utrakvističnih šol ni že davno več. Zlasti zadnji čas se v Celovški okolici deluje sistematično na to, da se sedanje, takozvane utrakvistične ljudske šole premene v popolnoma nemške. Pri tem delu igra glavno ulogo neki c. kr. deželno-sodni svetnik. Naš narod ima pred okr. glavarji, deželnosodnimi svetniki in veleposestniki poseben respekt, in to je vzrok, da ta prememba v okolici Celovški ni ostala brez vsega vspeha. Na vseh utrakvističnih ljudskih šolah se sedaj otroci vsaj vero-nauka uče v materinščini. Vsled ukaza njega okscelence gospoda naučnega ministra se je v pregledane učne načrte za ljudske šole na Koroškem vsprejel tudi specijalni učni načrt za pouk slovenskega jezika na utrakvističnih ljudskih šolah. Ta učni načrt je smatrati za pridobitev koroških Slovencev le v toliko, ker je bil po njem pouk slovenskega jezika vzprejet v učne načrte in to svedoči, da ima Njega ekselenea gospod naučni minister dobro voljo odpomoči. Dobrih vspehov tudi od omenjenega učnega načrta ni pričakovati, ker se njega uvedbi stavijo največje ovire, kakor se je to že razložilo v interpelaciji gospodov poslancev Šukljeja, Kluna in dr. Ferjančiča; tam pa, kjer so se ti učni načrti uvedli, je pouk v slovenščini oziroma materinščini tak, da je ugoden vspeh večinoma izključen. Specijalni učni načrt za pouk v slovenščini ni prišel v veljavo na vseh, ampak samo na 30 utrakvističnih šolah, v drugih šolah se jemlje ozir na slovenski jezik samo pri veronauku. (čujte! na desni.) Vspeh pri pouku slovenskega jezika pa je izključen zategadelj ker je 46 učiteljskih močij, učečih na ustrakvističnih šolah, sploh nezmožnih slovenskega jezika. (Čujte! na desni!) Po slovenskih krajih pa so tudi čisto nemške šole in sicer jih je 28; na teh se slovenski otroci v njih materinščini sploh ne poučujejo. (Poslanec Šuklje: Neverojetno, a vendar resnično!) Vprašanje je sedaj, zakaj tam, kjer je uveden specijalni učni načrt, obiskuje slovenske ure tako malo otrok, vsega vkupe namreč 1800. Odgovor je lahek. Z uvedbo specijal-nega učnega načrta se je pomnožilo število učnih ur, tako da se je podaljšal popolu-dauski pouk. Slovenščina se uči v takih urah, ko so otroci že utrujeni in željni po- čitka, katerega uživajo srečnejši sošolci, ki ne obiskujejo slovenskega pouka. (Posl. Šuklje: Žal, da je tako!) K temu pa pride še to, da morajo ti otroci v treh urah na teden zmagati toliko, kakor otroci v kranjskih ali štajerskih šolah v dvanajstih urah na teden. (Posl. Šuklje: To je nemogoče!) Vrh tega pa se iz nemščine istotoliko zahteva, kakor na nemških šolah. Pri takih zahtevah bi morali biti slovenski otroci vsi talenti po božji milosti, da bi mogli vspevati. Konečno pa je tudi takih učiteljev, kateri rabijo nalašč hrvatske besede, da bi dokazali, da jih ljudje ne razumejo. Cisto slovenščino razume vse slovensko prebivalstvo in vsak slovenski otrok. Po nalogu šolskih oblastij so bile zadnji čas nekatere utrakvistične, samo od slovenskih otrok obiskovane šole razdeljene v utrakvistične in slovenske. Da bi ne bila tendenca šolskih oblastij na Koroškem, germanizovati na vse mogoče načine ter ustanovitvi slovenskih šol delati čim večje zapreke (Posl. Šuklje: Tako je!) popolnoma jasna, bi ne bilo umevno, kako more dež. šolski svet koroški tako postopati. To je v nasprotji s § 8. dež. zak. Koroškega o uredbi šol. Ta § 8. slove (čita): „Pomnožitve ljudskih šol na kvar primerni uredbi in dobrim vspehom v potrebnih šolah ni nikdar dovoliti." To sc je že zgodilo na nekaterih šolah in zgodilo se bo še na drugih. Tako v Kotmari vesi. Žabnici, Grlobasnici in v Šmihelu nad Pli-berkom; te šole obiskujejo po uradnem she-matizmu izključno slovenski otroci in ni izkazan ni jeden nemški otrok. Vzlie temu pa so bile razdeljene v slovensko in tako-zvaue utrakvistične. (Posl. Šuklje: To je očitno protizakonito!) Umevno je, da s tako delitvijo ni nihče zadovoljen in da bi bilo prebivalstvo še prej zadovoljno s starimi razmerami. Da ne nastane kako nesporazumljenje, omenjam izrecno, da nikakor nečemo nemščine potisniti iz ljudskih šol Koroških. (Čajte! na desni.) Tam, kjer se zahteva, da se uči nemščina in kjer je koristna, tam naj se otroci -nemški uče, a samo na podlagi materinščine. (Tako je! mej somišljeniki.) Kakšnih sredstev se poslužujejo nasprotniki slovenskih šol in učenja slovenskega jezika na Koroškem, to kaže poseben slučaj v Svečah. Ko sta načelnik krajnemu šolskemu svetu Pack in učitelj Feinig, idoč od hiše do hiše popisovala šolske otroke, vpraševal je učitelj roditelje, če hočejo svoje otroke pošiljati v slovensko šolo in ako so to potrdili, plašil in pregovarjal jih je s tem, da bodo morali otroci v slovenski šoli na teden tri ure dalje ostajati v šoli, da so slovenske učne knjige jako drage itd. (Čujte! Čnjte! mej somišljeniki.) Roditelji so se vsled tega pritožili pri župniku in pri tedanjem županu in poizvedovali, kaj pomeni učiteljevo počenjanje. Župan je dal v pomnjenje teh roditeljev dogovorno z župnikom razglasiti po maši ukaz dež. šolskega sveta z dne 9 nov. 1801, štev. 3178. Po tem razglasilu čutila sta se žaljena učitelj Ivan Feinig in načelnik krajnemu šolskemu svetu Pack in sta napravila ovadbo pri okrajnem šolskem svetu. Predsednik okrajnemu šolskemu svetu baron Mae Nevin, ki je že kot okrajni glavar na Štajerskem dokazal, da sta mu objektivnost in takt nepoznana pojma, je to doslovno razglasilo omenjenega ukaza smatral za prestopek ščuvanja po § 300. kaz. zak. in vso stvar ovadil c. kr. de/,, sodišču v Celovci. Vsled tega sta morala župnik in župan priti k c. kr. okrajnemu sodišču v Borovlje, in potem še k c. kr. (lež. sodišču v Celovec na strogo zaslišavanje. C. kr. državno pravdništvo ni našlo povoda nikakemn preganjanju. Vzlie temu sta bila župnik in župan govori se, da po uplivu okrajnega glavarja — tožena od učitelja in predsednika krajnemu šolskemu sveta pri c. kr. okraju. sodišči radi žaljene časti in sta se morala podvreči novemu zaslišavanju v Borovljah, a za sodno postopanje ni bilo najti povoda. S tem pa stvar še ni bila končana. Naročilo se je orožnikom v Borovljah, da stvar preiščejo in ko tudi ti niso mogli ničesar najti, morala sta župnik in župan še jeden-krat pred c. kr. okrajno sodišče, da so ju naposled vendar-le zatožbe oprostili. Določb ukaza z dne 9. nov. 1891. štev. 3178 na tej šoli ni nikogar mar, slovenščina se uči izključno v zadnjih urah, od 3. do 4. ure popolndne, tako da se pouka udeležuje samo malo otrok. Vspeha pri učenji materinščine pa skoro ni doseči, ker nobeden učiteljev, službujočih na ljudski šoli v Svečah, katero obiskujejo izključno slovenski otroci, ni prebil izpita iz slovenščine. (Čujte pri somišljenikih.) Iz tega, kar sem povedal, je pač zadostno razvidno, da je pot, katera vodi do slovenskih ljudskih šol ali do upoštevanja slovenskega jezika, posuta s trnjem (Tako je! pri somišljenikih) in da je občudovati tiste može, kateri se bore na Koroškem za pravice, interese in izobraženje svojega naroda ustrajno in neutrudno. (Odobravanje mej somišljeniki.) Tudi mi slovenski poslanci vsi brez izjeme hočemo vedno in povsod dosledno iu odločno potezati se za pravice koroških Slovencev. Gosp. poslanec V. Spinčič je v 198. seji državnega zbora dne 9. februarja t. 1. govoril tako-le: Oglasil sem se za besedo, da nasvetujem, kakor pri točki o srednjih šolah posebno resolucijo. To sem utemeljil že v svojem govoru o centrali in ne imel bi skoro ničesar pristaviti, da ni danes gosp. poslanec Fux rekel, da se šolske reči tukaj popisujejo tako, da bi mogli razmer nepozna-vajoči ljudje verjeti, da vlada nemščino usiljuje in da sploh germanizuje. Tega gospodom ni treba samo verjeti, to bi morali vedeti, če so le slišali, kake razmere vladajo v Sleski, na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem. Za ponemčevanje — pri nas tudi za poitalijančevanje — se dela s tako silo, da to Nemcem ne samo ne bo nič koristilo, ampak le vzbuja sovraštvo narodov, katerim se ta jezik usiljuje. (Prav res! mej somišljeniki.) O Sleski in Moravi povedali so gospodje Adamek, Slama, Svožil in Sokol toliko, da mi ni treba ničesar pristavljati. Dovolj je konstatirati, da n. pr. v Sleski večja polovica prebivalstva nima nobedne srednje šole (Čujte! Čujte! mej somišljeniki), dočim ima manjša polovica prebivalstva devet srednjih šol. (Posl. Biankini: To je ravnopravnost!) Kakšne so šolske razmere na Koroškem, to je vidno iz govora poslanca Robiča. Za 100.000 Slovencev bila je tam do lanskega leta samo jedna ljudska šola. (Čujte! čujte! mej somišljeniki.) Sedaj ste dve. Gospoda moja, to se godi v pravni državi, sredi Evrope koncem 19. veka. O šolskih razmerah na Štajerskem se še ni nič govorilo; omeniti pa moram, da so tudi v tej deželi po nekaterih mestih za slovanske otroke samo nemške šole, da se v višjih tečajih na nekaterih šolah poučuje ali samo ali večinoma nemški in da se to usiljevanje nemškega pouka vse bolj in bolj razširja. (Tako je! na desni.) Kako je na Kranjskem, sem že pri točki o centralnem vodstvu povedal. Akopram je v Ljubljani vadnica, na kateri se začenši v tretjem tečaji poučuje nemški, morala je vendar občina ustanoviti nemške šole. O nemških šolah na Primorji se je tudi že govorilo. Tam so nemške ljudske šole za dečke in za deklice v Gorici, Trstu, Pulji, za nemški pouk po deželi pa se dovoljujejo remune-racije. Dalmatinske razmere osvetlil je ravnokar poslanec Biankini. Iz vsega tega se vidi teženje na germanizacijo, katera ne sega samo na sever do pruske meje, ampak tudi na jug do Adrije. Ako pa ne procvita germanizacija, se pa tira poitalijančevanje Slovanov, (Tako je! mej somišljeniki.) ker se misli, da bodo Nemci laglje delovali, kadar bodo Slovani poitalijančeni. Kakor sem rekel, imamo po naših mestih voliti samo nemškimi ali italijanskimi šolami. Že to, da v Gorici in v Trstu ni nobedne slovenske šole, dokazuje primerno; da pa ocdostaje šol, se vidi iz tega, da je v Istri 17.000 hrvatskih in slovenskih otrok, kateri sploh ne hodijo v šolo. Zadnji čas, zlasti odkar imamo novega namestnika, vzrasef je Italijanom pogum za tlačenje Slovanov jako močno; tako je n. pr. deželnega odbora italijanska večina v zadnjem zasedanji sklenila, da imajo nadzorovati šolo ne samo od deželnega odbora določeni člani deželnega šolskega sveta, ampak tudi člani okrajnih šolskih svetov, da so vohuni za slovanskimi, hrvatskimi in slovenskimi učitelji, in da poučujejo italijanske učitelje, kako je slovanske otroke italijančiti. (Čujte! Čujte! mej somišljeniki.) Nek član večine je tudi nasvetoval, in večina je ta nasvet vsprejela, da je namreč pregledati hrvatske šolske knjige, ker sc v njih tu in tam nahaja tudi kako hrvatsko ali slovensko ime, dočini naj seveda v italijanskih šolskih knjigah ostanejo imena in duh. (Čujte! Čujte! mej somišljeniki.) Kako se odgovarja na naše tirjatve za slovenske in hrvatske šole, to so pokazali gospodje v Trstu, kateri se čutijo žaljene v narodnih svojih čutih, ako zahtevajo slovenske šole Slovenci, katere imenujejo slovanske agitatorje na italijanskem ozemlji. (Čujte! Čujte! mej somišljeniki. — Poslanec Alfred grof Coronini: Občinski svet! Ras-covieh 1) Oni pravijo, da smejo Slovenci agitirati na Kranjskem, Hrvatskem, v Ljubljani ali v Zagrebu, na njihovem ozemlji pa ne (Čujte! Čujte! mej somišljeniki), kakor da je to italijansko ozemlje, kjer prebiva toliko tisoč SlovaLov. Take in jednake tirjatve imenujejo vedno samo sovražno hujskanje, naše tožbe o kršenji prava pa obrekovanja in deuun-cijacije. (Klici: Hujskači!) l)a, hujskače imenujejo vse tiste, ki zahtevajo pri nas slovenskih šol in slovenskega uradovanja. To gospodo |>a podpirajo c. kr. vladni organi (Posl. Alfred grof Coronini: In njih pomagati — otici- jozni listi!) v vseh rečeh. Kako nestrpni so proti Slovencem, vidi se iz tega, da je bil pred kratkim odstavljen neki ljudski učitelj v Skednji v Tržaški okolici, (Čujte! Čujte! mej somišljeniki) ne da bi se mu bil za to povedal vzrok. Ko je prišel na magistrat in vprašal, zakaj da je odstavljen, se mu je reklo: per certe piccolezze, radi iz vestnih malenkosti j. (Klici: Ker je bil dober Av striječ!) Odpuščen je in sedaj naj gre, kannir ga je volja. Povrnem naj se zopet k Istri in navedem naj slučaj, kateri mi je znan že od prej in o čigar zadnji fazi sem sinoči čital. V nekem kraji v vzhodni Istri, v Lov-ranu, ustanovljena je bila pred nekaterimi leti poleg hrvatske šole tudi italijanska. Oglasilo se je 35 ali 36 baje italijanskih otrok; (la hi se dobilo še pet ali šest otrok, da se doseže zakonito določeno število za ustanovitev posebne šole, treba je bilo poseči po nezakonitih sredstvih. Ko je bilo to dognano, ustanovil se jo drugi razred in septembra meseca so gospodje v deželnem zboru v Poreču zahtevali, naj se tam ustanovi še tretji razred in sinoči sem čital. da je c. kr. deželni šolski svet ukazal občini, naj preskrbi prostore še" za tretji razred in to v šolski občini, kjer ni niti 40 otrok za jeden razred. (Čujte! mej somišljeniki.) To, gospoda moja, se je zgodilo samo zato, da bi v bližini, v Poljanah, ne bila ustanovljena hrvatska šola. Vsled strogega. naloga c. kr. šolskih oblastij se je v Poljanah napravilo šolsko poslopje; tam je bila prej šola za silo, obiskovana vedno od 100 in več otrok. Občina je napravila šolsko poslopje z velikimi troški, tega je sedaj dve loti. Ta šola pa ni sisteiuiziraua; deželni odbor tega neče in deželni šolski svet mu pritrja. In zakaj se šola ne ustanovi? Gospodje pravijo, da iz Poljan v Lovran ali v Veprinac, če se meri po zraku, ni dalje ko štiri kilometre. (Posl. Kušar: Samo čez hribe je hoditi!) Jeden del Poljanskih otrok bi moral hoditi v Lovran. drugi v Veprinac. Ko bi vi, gospoda moja. se-le oudotue ceste po- znali! Veprinac je skoro sredi Učkega gorovja, Poljane pa so mej Veprineein in Lovranom oh morji. Jeden del otrok moral lii torej četrti del gorovja navkreber hoditi, drugi pa četrti del gorovja nizdolu, da bi prišel do šole. In še po kakih cestah! Da je tu le kakih 20 ali 30 otrok! Ali dokler je bila le šola za silo, bilo je. vedno po sto in nad sto otrok, kateri so jo obiskovali. Tu pa se c. kr. deželnemu šolskemu svetu še ni videlo primerno ustanoviti šolo, (ločini je ukazal občini, naj preskrbi prostore za tretji italijanski razred v Lovranu, da bi ondotno šolo obiskavali Poljanski samo hrvatski otroci. Za te otroke naj se torej zida šolsko poslopje v Lovranu, dočim je v Poljanah šolsko poslopje, a nečejo šole' sistemovati. Cesar ne store za italijansko šolstvo deželni šolski svet za Istro in Goriško, oziroma magistrata in občinska zastopa Tržaški in Goriški, česar sploh ne store c. kr. šolske oblasti, to stori zadnji čas „ Lega nazionale", takozvano šolsko društvo (Posl. Alfred grof Coronini: Društvo za razširjanje iredentizma!) s pomočjo c. kr. državnih uradnikov in oficijelnih listov, (('iijte! Čujte! mej somišljeniki.) Zadnji čas je „Lega nazionale" ustanovila svojo šolo v Hnatinih, mali vasi, katera leži na poluotoku mej morskima zalivoma Tržaškim in Koprskim in deželni glavar, imenovan na predlog c. kr. vlade od cesarja, je to posebno slovesno pozdravil. Kakor kaže že ime, ni v tem kraji Italijanov, prebivalci so vsi Slovenci, samo ob bregu so nastanjeni nekateri Kijožoti in Koloni. Šola se je ustanovila za te, obisku- jejo pa jo naj otroci iz Hrvatin, da se polagoma poitalijančijo. Tudi v Sv. Križi v okolici Tržaški je zadnji čas ustanovila „Lega nazionale" svojo šolo in občinski z as top Tržaški je dal če se ne motim 3000 gld. podpore. V Sabincih, hrvatski vasi blizu Porža v Istri je „Lega nazionale" te dni ustanovila svojo šolo. Ako tega, kar sem navedel, ni i meno- • vati ponemČevanje, oziroma poitalijančevanje. potem sploh ne vem, kaj se sme tako imenovati. Res je torej, da naučna uprava glede na nas nima drugega namena, ko nas po-nemčiti in poitalijančiti. Ali je tn v interesu habsburške monarhije in našega cesarja in kralja, v čigar imenu se tako vlada, to prepuščam vaši sodbi, gospoda moja. Predlagam nastopno resolucijo: C. kr. vlada se pozivije: 1. Naj uredi šolstvo v alpskih deželah in na Primorskem sploh tako, da dobe vsi za šolo godni otroci v smislu § 59. državnega Ijudskošolskega zakona sploh priliko obiskavali šolo in da so poučuje po didaktičnih načelih in v smislu odstavka 3., člena 19. drž. osn. zak. z dne 21. decembra 1867, drž. zak. štev. 442 v jeziku otrok in od učiteljev, usposobljenih za poučevanje v tem jeziku; — 2. zlasti ) obrtniške in trgovinske, r.) gimnazijalne, d) lice j ali „visoka šola". *) Zakon o šolskem zakladu je bil dopolnen 1881. leta. Po njem so redni dohodki zaklada naslednji: u) obresti od gotovi;.e. h) naklade na vsako davek plačujoBo glavo, c) drugi neznatni dohodki. Iz fega zaklada se vzdržuje poleg ljudskih šol tudi gospodarska šola in učiteljski zavod. Leta 1K82 je imel šolski zaklad 2,948.949 dinarov kapitala, a dohodkov je bilo tega leta 1,294.821 dinarov. Leta 1849. je bila osnovana šolska komisija, ki obstoji še dandanes, katere naloga je: preučevati in oskrbovati šolske knjige ter svetovati ministerstvu v šolskih zadevah, kadarkoli bi mu bil njen nasvet potreben. Leta 1857. se je izdal novi šolski zakon, o snovanji šol in o učiteljskej plači. Ta zakon je vztrajal samo (5 let ter že leta 1863. bil nadomeščen z novim zakonom, ki je z malimi premembami bil veljaven do 31. decembra 1882. leta. Tacaš se je namreč izdal sedanji zakon za ljudske šole. Po tem zakonu poučuje se na srbskih ljudskih šolah: 1. krščanski nauk; 2. srbski jezik (se slovanskim berilom); 3. zemljepis, 4. zgodovina srbska in splošna; 5. računstvo in merstvo; 6 spoznavanje prirode; 7. gospodarstvo, 8. risanje in lepopisje; 9. petje (cerkveno in posvetno); 10. telovadba in vojaške vaje. V dekliških šolah se uče tudi ženskih ročnih del. Ljudske šole imaje šest razredov, katerih vsak se konča v jednem letu. Prvi štiri razredi tvorijo nižjo, ostala dva pa tvorita višjo ljudsko šolo. Kjer se ne more osne vati višja ljudska šola, tam ima biti poleg nižje tudi nadaljevalna šola, katera traja dve leti. Učitelje nastavlja naučni minister. Učitelj more biti, kdor je dostal poskušnjo na učiteljskej šoli. V 5. in 6. razredu sme poučevati le redno izkušen učitelj. Učiteljice se nastavljajo na dekliških šolah, toda smejo se nameščati tudi v prvem in drugem razredu deških šol. Po desetih letih neprestane službe ima učitelj pravico na 40 odstotkov svoje plače. Vsako daljše leto mu daje pravico na 2 4 odstotke plače. Po 35 letih službe dobi učitelj vso plačo za pokojnino. Učitelj mora ob nedeljah in praznikih v cerkvi peti. Za to dobiva od občine nagrado. Učitelje, ki ne znajo ali ne morejo peti, zamore minister osvoboditi te dolžnosti. Leta 1887 je bilo na ljudskih šolah 1148 učiteljev in učiteljic. Bili so tako razdeljeni: Šole Učiteljev Učiteljic Skupaj Meščanske 205 280 485 Vaške _484 _ 179 _ 663 Vseh 689 459 1148 Kakor smo že navedli, bilo je 1887. 1. v Srbiji 671 ljudskih šol, katere je obiskovalo 50.860 učencev. Dasiravno se je ljudsko šolstvo v poslednjih letih jako zboljšalo, kakor kaže višje navedena razpredelba, nimajo .še tam vendar dovolj šol, katere obiskuje primeroma jako malo otrok. V Srbiji živi 1,767.872 prebivalcev na deželi (po statistiki iz 1887. leta) in 258.128 prebivalcev v mestih; v vaseh se nahaja 537 sol, ali 80%, v mestih 134 šol ali 20%. Na deželi pride torej jedna ljudska šola na 3292 prebivalcev, v mestih pa na 1882 prebivalcev. Da bi na deželi prišla jedna šola na to število prebivalstva kakor v mestih, bilo bi treba 939 šol. V meščanskih šolah je bilo 1887. leta 16.659 učencev in 7358 učenk. V vaških šolah je bilo 1887. leta 33.598 učencev in 155 učenk. V mestih torej nahajamo 40'3% vseh učencev in jeden učenec pripada na 12 prebivalcev; v vaseh pa je 59'7% učencev in jeden učenec pripada na 58 prebivalcev. Oe odštejemo deške šole od dekliških, vidimo, da je v Srbiji 613 deških šol, ali 91 '4%, a dekliških 58 ali 8'6%. Od skupnega števila učencev je 87% dečkov in 13% deklet. Najbolj pa bije v oči, kako malo deklet tam obiskuje šolo; če pa še pogle- damo, da le dekleta po mestih obiskujejo šolo, vidimo, turobno prikazen, da dekleta na deželi šolo skoraj popolnoma zanemarjajo. Leta 1887. ni bilo niti jedne vaške dekliške šole in ono malo številce deklet, ki je obiskovalo. šolo, je zahajalo v deške šole: pa še to niso bila kmetska dekleta, marveč hčerke uradnikov, popov, ali kupcev na deželi. Kot dopolnilo naj navedem še ta pregled: Leta 1887. je bilo v mestih 6050 učenk ; na 100 učencev so pripadale 3 učenke. V vaseh pa je bilo 142 učenk; na sto fantov 0-5 deklet, skupaj 6192 učenk, S šolskim zakonom od leta 1882. je bilo sicer v Srbiji uvedeno posilno šestletno šolsko obiskovanje, toda kakor stvari stoje, še tako kmalu ne bo zvršeno. Leta 1887. ni bilo na deželi niti jedne pet- ali šest-razredne šole. Po mestih je bilo 15 deških iu dekliških petra/rednih šol in 6 šestraz-' rednih. Od 100 za šolo godnih otrok obiskuje jo samo 15. (Konec pride.) Listek. Učiteljsko osebje po Slovenskem. (Po „Popotnik-ovem koledarji" za 1. 1892.) Tone B r e z o v n i k. *) (Konec.) Hišno opravo izdelujeta 1 Scbreiner in 1 Glaser. Ta Scbreiner ima le 1 Holzel, pa napravil je iz njega že 1 Sark, 1 Cvek, 1 Vilčnik, 1 Stelzl, 1 Untervvandling in — 1 Wigele. Oni lesek režejo ■mu 2 Žagar-ja in 1 Sager. Obleko nam oskrbujejo 1 Kopitar, 2 Schuster-ja, 1 Sušterie, 1 Schneider, 1 Snideršič, 1 \Veber, 1 Sartori, 1 Ilutter, 1 Vrečer, 1 Gombač, 1 Usner in 1 Pleničar. Za naše svečeništvo dela obleko 1 Kutnar. — Napravili pa so nam 1 Vrečo, 3 manjše Vrečke, 2 Mešiček-a, 1 Ilutb, 2 Punčuh-a, 3 Pav- 1 Selimiedt. 1 Sebmidl, 1 Schmitik, 3 Schmidinger-ji, 1 Sekirnik, 1 Hufschmidt. Napravili so ti že 1 Dittricb in 1 Nagele. Nadalje je 1 Kolar, 1 Kolarič, 3 Košar-ji (napravili so še le 1 Košaro), 1 Korbar, 1 Pintar, 1 Pinter, 1 Sitter, 1 Križnar, 2 Klinar-ja delata Kline, 1 Sieberer, 1 Briller, 1 Tasclmer, 1 Brechler, 1 Riegler, 1 \Valcher, 1 Vrtnik, 2 Gartner-ja, 1 Planker, 1 Hornbogner, 1 Vrtovec, 1 Rolirmeister in 1 Pnkmeister, za katerega posel pa prav ne vem. Razne druge opravke imajo: 1 Bervar, ki je napravil 1 Pontelli, 1 Knapič, 1 Knapitsch, 1 Rudež, čiče. nekaj Kikel, 1 Montel s Kragelj-nom, 3 Kožuhe 1 Lavter, 3 Likar-ji, 1 Licker, 1 Smolnikar, ki na- s Kragl-nom, v katere se bo lehko zavil naš prijatelj Zmrzlikar, da bo ložje prebil dolge zimske večere za pečjo, ter zarobili 2 Robič-a. Imajo pa ti rokodelci vsi skupaj le 1 Zaplato in 1 Klopčič, na katerem sta ovita 2 Cvirna. Potrebne šivanke jim izdelujejo 3 Iglarji. Za živež nam skrbijo: 1 Fleischer, 2 Jager-ja, 1 Strelec, 2 Medič-a, 2 Ribič-a, 1 Ribnikar, 1 Fischer (ti imajo za svoj lov 1 Rauschl) 1 Tičar, 1 Keyer-schtttz, 1 Malnarič, 2 Miiller-ja, 1 Miillner, 1 Miller, 1 Wanjtmiiller in 1 BraumUller za pripravljenje jedil imamo 1 Kuliar-ja in 1 Kuhačevich-a. Druge pri hiši potrebne reči napravljajo : 4 Kovač-i, (j Kovačič-ev, 1 Covaz, 1 Srnici, 3 Schmidt-i, hira in žge Smole, 1 Strgar, 1 Prušnikar (menda neke vrste lekarja): 1 Logar, 1 Črnologar, 2 Scliiffrer-ja, 1 Strecker, 1 Feltrin, 1 Zotter, 1 Rutter, 1 Merhar, 1 Mercher in prava specijaliteta med rokodelci — 1 Babuder. — Študiran je le 1 Šribar, ki piše na 1 Cetelj. S poljedelstvom se pečajo: 2 Kmet-a, 2 Orač-a, 3 Ornik-i, 1 Rataj, 2 Zemljič-a, 1 Semlič, 3 Bauer-ji, 1 Egger, 1 Gebauer, 1 Grubbauer in 1 Ilofbauer, ki je menda vsem drugim v „mušter", 2 se imenujeta češki Sedlak, 1 pa Sedlaček, 1 je Grtindler; toda dokler ne zvem, kako se inu je godilo 1. 1873. pri znanem kralm, tako dolgo ga Vam za Vaše finančne operacije ne morem niti nasvetovati, niti odsvetovati. Kakor hitro pa kaj pozitivnega poizvem, „prijatli! poročal al' pisal Vam bom". — A vrnimo se od polzkih „griindlerskih" potov zopet na bolj reelne, k pridnim našim obrtnikom. Na naših semnjili postavili 'so 3 Kramar-ji svoje Stante, 1 Kramer pa svoj Stari tič ter željno pričakujejo kupovaleev. A glej, približa se jim samo 1 Kupnik, ki prifiese seboj le 1 Fiorin, 1 Neuner, 2 Zwayer-ja, 1 GitscMhaler, 1 Winar in 1 Kiissen-pfening, ki torej ne bo dal veliko skupiti. Kar jih pa drugih pride blago izbirat, ostanejo 3 l)olžan-i, 2 pa Dovžan-a. V svoji službi imajo ti roko- in poljedelci: 1 Vavpotič-a, 1 .Treil>er-ja, 1 Volarič-a, 1 Konjar-ja, 2 Kutschera, 1 Drescher-ja, ki mlati Prossen-o slamo; 1 Sluga, 1 Fakin-a in celo vrsto' najrazličnejših „majerje'v". Evo jih! 5 Maier-jev, 1 Meier, 4 Mayer-ji, 1 Altmaver, 1 Bergmayer, 2 Pirkmaier-ja, 3 Golmajer-ji, 1 Kleinmayer in 1 Sehatzmavr. — Kot roko- in poljedelsko orodje se nam javi: 1 Strenkl, 2 Dremelj-a, Kolbescn, 4 Kožel-ji, 1 Jarm, 1 Količ, 3 Kante, 1 Wruss-a in 1 Mahulj-a. Gnojimo pa vse s lvompost-om. Za domačo potrebo imamo: 1 Košenino na 1 Košenini 2 Ivosi-ta, 1 Zevnik, 3 Česnik-e, 1 Kopše, 1 Sadnik; »brezovo olje" za domačo in šolsko (pardon § 24!) potrebo dobivamo v 3 Breznik-ih in 1 Brezovnik-u, Leske pa nam v isti namen rastejo v 2 Leskovar-jih na 1 Lesky. Na 2 Koprivnik-ih pridelujemo koprive menda za prejo, ker lanu ali konoplje nimamo. Domača naša živina je: 1 Šare, 1 Sire-, 1 Lisca, 1 Belec,. 2 Oizel-a, 1 Cizelj, 1 Roos, 1 Sivec, 1 Osele, 2 Volca, 1 Eksel, 1 Jarc, 1 Jančič, 1 Jantschek, 1 Jaritz, 1 Bock, 1 Widar, 2 Krulec-a, 1 Šetinc, 1 Kapun, 2 Ivokot-a, 1 Hanel, 1 Ptau, 3 Golob-i in 1 Terca. Po hosti in polji se potičejo 1 Vovk, 1 Wolf, 1 AVolfling, 2 Eberl-a, 1 Eberle, 1 Medved, 2 Med-vešček-a, 1 Jelen, 1 Jalen, 2 Jelenc-a, 2 Jelenec-a, 1 Pec, I Jazbec, 3 Lesjak-i, 1 Lisjak, 1 Zajec, 1 Seitz, . 1 Ilaas, 1 Cobol, 1 Povh, 1 Pillieli v 3 Košutnik-ih pase se 1 Košuta, 1 Orel, 1 Sokol, ,1 Falk, 1 Suwa, 1 Sovich, 1 Sovig, '2 Vrančič-a, 1 Rajer, 1 Strauss, 1 Sclnvann, (i Kos-ov, 1 Košič, 3 Kosovič-i, 1 Kukovec, 1 Kukovič, 1 Ivronabeth-vogel, 1 Drosg, 1 Vodel), 4 Škorjanc-i, 3 Skerjanc-i, 2 Oberlercher-ja, 2 Sternad-a, 1 Čižek, 2 Vrabl-na, 1 Kalin, 2 Jereb-a, 1 Račič, 1 Rakovec, 1 Rakuša, 1 Muren, 2 Weingerl-a, 1 Muhič, 1 Žiča in 2 Mercini brez definicije. — Po sladkih vodah plava 1 Ilochtl, po morji pa 2 Kita. Pravi čudež je, da hodijo tudi posamezni živalski deli kot živa bitja okoli. Taki so: 1 Gobec, 2 Šetina, 1 Schetina, 1 Če-tina, 2 Repič-a in 1 Ertl; ptice pa imajo svoja Gnjezda. Rastline sadimo sledeče. V Šumi so 1 Gaber, 3 Hrast-i, 1 Maklin, 1 Zian, 2 Germek-a, 1 Weixl, 1 Topolovec in 2 Moos-a; na polji pa: 2 Sirk-a, 1 Kurbus, 1 Jagodec, 2 Koren-a, 1 Bobig, 1 Fajgelj, 1 Jegljič, 1 Jegljič, 1 "Mak; sami se zasejajo 3 Kokalj-i, 1 Niederkorn in l Eisenhut. Plodove imamo l Losclinigg, 2 Ivern-a, 1 Šešark in 1 Pezdirc. Kjer je toliko roko- in poljedelcev, kjer se redi toliko živalij, sadi toliko rastlin, tam no more biti revščine in pomanjkanja, tam je le bogastvo in blagostanje. Zato je čisto naravno, da smo si nabrali tudi mi že 2 Šac-a, ter pravijo 4 očitno, da so Reich, 1 da je Bogateč, 2 Hogatej-a in 1 Witt-reich (menda namesto „Steinreich"). Ker imajo vsi ti bogatini le 1 Dedič-a, bo ta pač daleč prekosil vse Druo-tove dediče ter si bo gotovo ne sarno jedno mestno hišo, nego kar narmanj pol Celja kupil, samo čakati bo moral, da vsi ti ponnjd ter mu v svojih Legat-ih zapuste svoje bogastvo. Ker pa je bogastvo, tam se ve ni Sille, nego le dober „Leben", za to si poglejmo naše učiteljstvo tudi za mizo, pri kosilu! Ni tako slabo ne, naše življenje, kakor nekaterniki pravijo. Le poglejmo si kaj vse pride na mizo! Navadne goveje juhe sicer ni, zato pa dobimo Škrat Strukelj-e (menda nekaj kuhanih, nekaj pa pečenih), potem 2krat Pečenko, na to 1 izvrsten Režek, 2 Vrezec-a, 1 Sclilegel, na to Sauer-e Leber in nekaj Sere: za Masopust-ne dni imamo 3 različne Močnik-e in 3 Mlekuž-e. Za prikuho imamo 3 Gorjup-e Kumar-e, l Cumar-a, 1 Grah in 1 Grahek, 2 llren-a, 1 Kren, 2 Krener-ja, 1 Lorber in 1 Lesniko: od sadja ostala sta nam le 1 Ogris in 1 Ogrisegg. Tudi kruha nam ni treba stradati, ampak jemo različnega, a vsega napravimo le iz 1 Kvas-a. Imamo pa 1 Stukelj Erženjaka, '2 Pogačnik-a, 2 Eržen-a Postružnik-a, 1 Kiferle in še druga 2 mala Krušič-a. Krulr pečemo v 1 Modl-u ter devamo vanj Rosine in 1 Troho Janež-a: kuhamo pa v 1 Kropek-u in 3 Ivropej-ih. Tudi brez pijače nismo! Ker smo taki bogatini ne pijemo navadnega .,cvička", nego pravi pristni istrski Teran in pa še v kaki meri! ne po' litrih ali bokalih," nego kar po Verč-ih. Tudi Kneippovcev nam ne manjka, kajti imamo 8 Vodopivcev, drugi pa menda „to žlahtna vinsko kapljico" bolj cenimo. Tako ste torej videli, da naše življenje ni slabo, a tudi ne sme biti, ker imamo med seboj 1 Papler-ja 1 Cerar-ja, 1 Cirman-a, 1 Fras-a, 2 Potrati (1 Potrata, 1 Potrato), 1 Potrebin-a, 1 Trpin-a in dva, ki pravita, da jima je še vedna Sila; 4 pa so postali zraven Debelak-i, 1 Masten, 1 Širok, 1 Tosti in samo 1 Suher. . Jedi in pijač imamo torej za celo „ohcet" ! No, jo bomo pa zdaj, ko je baš pustni čas tudi imeli. Že se je oglasil med nami 1 Freyer, ki je.srečno našel svojo Drago Sponza, drugi pa ostanemo za letos še Sames-i in Samiz-i. Kcdaj bo ženitovanje tega Vam povedati ne morem, pa mi tudi ni treba, vsaj imamo 1 Vabič-a in 2 Vobič-a, ki nas bodo o pravem času povabili „na veseli ples". Da, ples, ker tudi za godce je skrbljeno. Razveseljevali nas bodo s svojimi rajskimi glasovi, zdaj Piano, zdaj Pianeckv, 1 Godec (ki je, ker svojega instrumenta ne imenuje menda nekak „kapelmajster"), 4 Pfeifer-ji 1 Vruuker, 1 Trobiš, 1 je Singer, 1 pa Zagode na svoj NVerkI, da se vse vrti, da je pravi Kavs in Vrščaj. Pa tudi posamezni človeški deli, čuti in celo druge prikazni hodijo kot samostojna bitja okoli. In vidimo: 2 Čoka, 1 Čoki, 1 Čop, 1 Čopi, 1 Zopf, 1 Kolenec, 1 Voh, 1 Čuš, 1 Schttttelkopf, 1 Breitschopf, 1 Kitzler, 1 Perdich in 1 Pezdič. — Kakor nikomur, tako tudi nam bolezni ne prizanašajo. Med nami grasirajo 1 Scharlach, 1 Maser, nekaj Skul, 1 Kununer in Zorn (2) in celo 1 Wutt (ki je pa prav Ijubeznjiva.) Kot „universalmittel" zoper to bolezni služijo nam 1 liezeg, da si lehko skuhamo čaja. Zvedeli bi, čast. gospoda, gotovo tudi radi, kako je naše vreme, ne politično, nego meteoro-Iogično! No, tudi v tem Vam znam nekoliko ustreči ter povedati, kako se nam godi od Zore do Mrak-a. Scliomvetter imamo le lkrat, pa hvala Bogu Regen tudi le lkrat.; lkrat je Viher, lkrat Vihernik, 2krat pa Sturm; 1 krat razsaja Burnik, lkrat Burian, lkrat Sever, 2krat Krivec, »krat Jug, lkrat Jugovič in lkrat Jauk; 2krat imamo Piš (Piscli, Piš), lkrat 1'ich, lkrat pa le Piši. Ti vetrovi razsajajo tako grozno, da čutimo (ikrat Stres naše Slovenije. Sever napravi tudi, da je 2kra.t Slanc-a padla in da imamo pravo Simo. Po nebu se Rade vlačijo I Megla, 2 Meglič-a, 1 Oblak in 1 Nepel, tako da bi imeli gotovo prav temne in žalostne dni, ko bi ne dobivala Slovenija luč od 2 Sonc in 1 Lunaček-a. Iz časo-slovja imamo 2 Godina, 1 Aprile, 1 Božič in. za veliko noč 1 Pirch. Glede na pobožnost smemo se v obče imenovati Verne (1), 2 sta celo Hudovernik-a, nekaj pa je pravih modernih „liberaluhov, framazonov" in kakor se vsi ti že imenujejo, kajti 1 pravi Križa-nič, 3 pa Križ-nič; častimo tudi še Jan-a (1), Fortuno (1) in nekega neimenovanega Gotzl-a. Za te moderne antikriste zmolite Žiher večkrat kak Paternoster, da bodo našli milost pri goriškem Radamantu! Iz 1 Iskre nastanejo 4 Požar-i tako, da je potem 1 Ogorelec, 1 pa Oschgan. — Iz slovnice imamo le 1 Naglas, 1 Končnik in 1 Vaš; iz računanja pa 2 Šest-ki in 1 Trinajstič. — V 1 Gostiši najdemo 1 Zirngast-a, ki igra menda s samim Gicero-nom Špan in Carte (1), da mu ni dolg čas. Med seboj imamo tudi celo vrsto slavnih mož, politikov, pesnikov, pisateljev, duhovnov, vojakov itd. Evo jih! Prešern (1), Vraz (4), Levstik, Voos, Vilhar, Stritar, Trstenjak (3), Miklosich, Popovič, Danko, Rosegger, Ipavic, Scbubert (1), Stepischnegg, Rau-scher, Ravnikar, Tilly, Rodič, Benedek, Komel, Hofer, Tavčer (2), Razlag, Sernec (2), Toman (2), Pokiukar, Zamik, Mandič, Grasselli (2), Šubic, Ravbar, Berdajs, Benko in 1 — Zacherl, tako da nam ni treba za znani prašek v skrbeh biti, nego ostanemo lehko tudi tu „Svoji pri svojih". 1 se piše Rath, 1 Kleinrath, 1 Nerat, 2 pa Končan-a iti s tem bodi za danes tudi moj spis — končan. -—- Društveni vestnik. Maribor. Učiteljsko društvo za mariborsko oko- (zveza; izogibala vseh politiško - narodnih vpra-lieo je pri svojem zborovanji 2. t, m., katero je bilo j šanj in pospeševala le šolski in učiteljski interes, prav mnogobrojno obiskovano, sklenilo se odvzati x temu pridržku so skupščino pripravile svoje- povabilu načelništva „Lehrerbunda", ter opet pri- časne izkušnje. stopiti štajerskej učiteljski zvezi. Odbor je po na- Odposlancem k Lehrerbundu sta bila izvoljena ročilu skupščine javil „Lehrerbundu" ta sklep dru- j,g Jožef' Dernjač — Št. Peter in Franc štva s pismom katerega dotični del se v prevodu Pirkmaier —Frajham. — Odposlancem k letoš- tako-le glasi: „Slavni zvezni odbor! Uvaževaje, da njemu shodu „Zaveze" pa so bili izbrani gg.: Prof. le občno združenje vseh štaj. učiteljev v skupno Janez Koprivnik, Kari Kotnik — Selnica, Jožef celoto zamore podkrepiti teženje učiteljstva po po- Lasbacher — Ruše, Martin Lesjak — Ruše, Jožef vzdigi našega šolstva, po utrjenji našega stanovskega Leskovar — Hoče in Kari Pestevšek — Slivnica, ugleda in po zboljšanji našega gmotnega stanja, je pred volitvijo odposlancev stavil se je predlog, učiteljsko društvo za mariborsko okolico pri svojem je našel navdušen odziv in se z živio-klici po- shodu dne 2. t. m. sklenilo, se odzvati povabilu zdravil, namreč: Naj se povabi odbor „Zaveze slov. gospoda načelnika z dne 30. oktobra 1S92 ter učiteljskih društev", da blagovoli določiti kraj vnovič pristopiti kot član štaj. učiteljski zvezi. letošnjemu „Zaveznemu" shodu mesto Maribor. Odboru se je vendar naročilo pristop slavnemu Predlog ta bil je seveda jednoglasno sprejet, in zveznemu odboru naznaniti s pridržkom, da hoče člani našega društva se že vesele časa, ko jim bode naše društvo ostati vnet in delaven član učiteljske priložnost pozdraviti prav po bratovsko tovariše iz zveze (Lehrerkuid) le tako dolgo, dokler se bode | vseh krajev mile nam domovine slovenske. — Da popolnim svoje poročilo o znamenitem zborovanji, povedati mi je še, da je v obče spoštovani ter preljubljeni nam nadzornik, gospod ravnatelj II. Sclireiner nadaljeval in končal svoj zanimivi govor „o selitvi r as 11 i n", ter si s svojim učenim predavanjem (kakor vselej) iztekel burno pohvalo. Prihodnje zborovanje bode meseca maja. V S Pohorja. Dne 2. marca imelo je učiteljsko društvo slovensko-bistriškega okraja svojo zborovanje v Slov. Bistrici. Došlo je 18 učiteljev in učiteljic. — Ker je bil predsednik g. Ernst Tribnik zadržan se seje vdeležiti, prevzame njegov namestnik g. nadučitelj Janez Kristl vodstvo zborovanja in pozdravi navzoče tako-le: „Zelo me veseli, da imam čast, tako mnogobrojni skupščini predsedovati. — Bodite mi prisrčno pozdravljeni!" I. Najprej se prečita in odobri zapisnik zadnjega zborovanja. II. Potem je g. nadučitelj K. Škorjane govoril o „vzgoji vinske trte — na podlagi ameriških trt." Gosp. poročevalec je za svoj prezanimivi in praktično nazorni govor žel glasno, burno zahvalo." Predsednik je govornika v imenu tovarišev vljudno prosil, da bi nam po leti blagovolil še pokazati, kako se cepi trs na zeleno rozgo." III. Tudi g. nadučitelj Sabati ki je v premili slovenski besedi govoril „o potrebi in koristi" vsakdanje učiteljeve priprave za uk", je častno rešil svojo nalogo, kar je pričalo veselo odobravanje poslušalcev ob konci govora. IV. Zastopnikom našega društva k glavnemu zboru štajerskega „Lehrer-Bunda" bil je jednoglasno izbran gospod nadučitelj Janez Kristl. V. Veseli dogodek tega zborovanja je tudi še to, da smo sklenili, da pristopi naše učit. društvo „Zavezi slovenskih učiteljskih društev" V slavo in čast učiteljstva slov. bistriškega okraja mi je povdarjati, da vlada med učitelji tega okraja sedaj zares prisrčna kolegijalna ljubezen in jedinost, kar radostnim srcem tukaj izjavljam. Dal Bog, da ostane vedno tako! Prihodnje zborovanje bo 4. maja na Gornji Polskavi. Na veselo svidenje !! —č. Sv. Trojica v Slov. goricah. Zborovanja šentlenartškega učit. društva dne 5. t. m. se je vde-ležilo41 udov. Predavanji„0dolomitih" (g. E.Čeh), ter »Cesarska pesem" za srednjo stopinjo (g. Pečovnik), ste bili zanimivi. Sklenilo se je, da si društvo naroči tudi »Kmetovalca". — Prihodnje zborovanje na belo nedeljo. Kraj zborovanja določi g. načelnik. Kovačič. Dopisi in druge vesti. (O š o 1 s k i h p o č i t n i c a h.) Ljudski učitelji so se že dosti potegovali za dvomesečne počitnice toda do sedaj brezvspešno: Vplivni šolniki so tudi že nameravali velike počitnice razdeliti na dva dela ali to bi se najhrže ne obneslo, kajti najprimernejši čas za .počitnice je vendar le poletje, to je tisti čas, ko učitelje in učence v šoli muči huda vročina; vsaj so pa tudi zaradi tega v novejšem času v večjih mestih vpeljali celo posebne „Hitzferien", tla se mladina v času največje vročine poučuje le nekaj ur dopoludne. — Sčasoma se zna to še bolj razširiti, tako, da bode v poletnem času sploh povsod le dopoludne šolski pouk, — vsled tega pa prave počitnice nekoliko krajše. Mislimo, da bi zaradi tega učni smoter se dosegel ravno tako lahko; vsaj tudi na Švedskem, kjer imajo vzorno šolstvo, shajajo z dopoludanskem poukom. — zl — (»Zavezi slovenskih učiteljskih društev") pristopili ste: učiteljsko društvo za Ko-perski in učiteljsko društvo za S loven s k o-bistriški okraj. - Živili! Upamo, da ti društvi posnema tudi kmalu tudi učiteljsko društvo v Konjicah. (Nova šolska k 1 o p.) Čast. naše bralce opozarjamo na današnji inserat s pristavkom, da izumitelj nove klopi g. Iv. Weixl rad pošlje učit. društvom, ako žele, obrazce svoje patent-klopi brezplačno na ogled. (Umrl) je v Žireh pri Idriji dne 26. februarja za hripo tamošnji učitelj, gosp. Franc Schmid, v 44. letu svoje dobe. — Rodil se je v Ljubljani in je bil značaje« mož in prijeten družabnik. Ostavil je mlado vdovo in jednoletnega, sinka. — Zemlja mu lahka in blag spomin! (U č i t e 1 j s k e p 1 a č e n a O g e r s k e m.) Ogerski naučili minister podal je pred kratkim učnemu odseku državne zbornice kaj zanimive podatke o plačah učiteljev osnovnih šol. Po teh podatkih znaša število učiteljev, ki vlečejo po 400 gld. letne plače, blizu 12.000. Okolu 4000 učiteljev ima nekaj večje dohodke od omenjene svote. Za vse druge učitelje pa znaša redna letna plača manj kot 300 gld.; in jim bode torej v smislu predloge, o kateri se ima baš sedaj odsek posvetovati, treba plačo vzvišati do te svote. Takih učiteljev pa je 5278, tako, da bode v dopolnitev njih plače do predlaganega minima treba 603.455 gld. (Slovenske š o 1 e v G o r i c i.) Dež. šolski svot goriški ukrenil je v seji dne 22. t. m. pod predsedstvom namestnika Ri na ld i n i j a, ki je prišel k tej seji nalašč iz Trsta, da mora mestna občina Go-| riška ustanoviti zahtevane slovenske ljudske šole. (Pedagogiški doktorat) je v preteklem letu pa visokem jiedagogiju v Novem Vinku položilo devet učiteljev. (S v e t o v n i pe dagogi ški kongres.) Direk-torij svetovne razstave, ki so priredi na čast Kolumbovemu spominu v Chicagu, sklenil je prirediti v letošnjem poletji celo vrsto mejnarodnib kongresov. Med njimi bode jeden ,,\Vorld's Educational Oongresš", imel svoj sestanek od 25. do incl. 28. julija, in se bode bavil s šolstvom vsake vrste. Potrebne priprave vodi „National Educational Asso-ciation of tlie United States", ki je kongres ta razdelila v 15 sekcij in sestavila tudi že program za posvetovanja o vprašanjih, ki se nameravajo postaviti -na dnevni red. Stavki (ra/.prave) v največjem obsegu 2500 besedij imajo se poslati do 10. aprila pod naslovom: Mr. AN'. T. llarris, Commissioner of Education of the United States. Sekcije bodo zborovale 26., 27. in 28. julija dopoludne in popolu-dne, glavni skupščini pa se bodete vršili v torek 25. in v petek 28. julija zvečer. Preniembe pri učiteljstvu. Nadučiteljem so imenovani gg.: Jožef Moch-er, učitelj pri Sv. Lenartu v Slov. gor., ravno tu, Franc Slan č, učitelj v Radečah, v Litiji in Franc Rauter, podučitelj v Brežicah, na Planini v sevniškem šolskem okraji. Franc Iglar, podučitelj v Doberni, postal je učitelj na svojem mestu, g. Lovro Šah, učitelj pri Novi-cerlcvi dobil jo učiteljsko mesto v Trbovljah, gosp. Ivan K oder man n, podučitelj pri Sv. Janži na drav. polji pa je imenovan učiteljem pri Mariji Snežni. — Gosji. Ivan Šernerl, jirov. učitelj v Dol. Logatci gre začasno v Grahovo, na njegovo mesto v Dol. Logatec pa pride g. Ivan Šega, pomožni učitelj v Dobovi. — Definitivnim podučiteljem pri Sv. Križi bi. Slatine je imenovan g. Fr. Lovrec (ne Strelec, kakor stoji po pomoti v 4. ,,1'oji." štev.), dosedaj v Št. Vidu blizu Ptuja. — Gosp. Janez Ur lep, podučitelj v Št. Ilu v Slov. gor., imenovan je zač. podučiteljem v Selnici ob Dravi, gdč. Ara. Piv k, prov. podnčiteljica v Zdolali pa je ravno tu detinit. nameščena. Učiteljica ž. r. del v Kamnici pri Marib., gdč. Olga.Hafner, se je službi odpovedala. Razpis n ^ Podučiteljsko mesto. V gornjegraškem šolskem okraji umestiti je s pričetkom poletnega tečaja na dvorazivdni ljudski šoli v M oz i rji podučiteljsko mesto z dohodki po 111. jilačilnem razredu in prostim stanovanjem definitivno ali tudi provizorično. Prosilci za to mesto naj vložijo svoje redno opremljene jirošnje z dokazom avstrijskega državljanstva pred pisanim potom d o 22. marca 1893 pri krajnem šolskem svetu v M oz i rji. . Znanje slovenskega jezika je pogoj. Okr. šolski svet G o i-n j'igra. d , 24. febr. 1893. Predsednik: Wagner s. r. ši. «56. Podučiteljsko mesto. Na trirazredni ljudski šoli pri Sv. Janin na dravskem polji je umestiti podučiteljsko mesto z dohodki po IV. plačilnem razredu definitivno ali tudi provizorično. ate čajev. Prosilci in prosilke za to mesto naj vložijo svoje prošnje, katere morajo biti opremljene s spričevalom zrelosti oziroma tudi sposobnosti in dokazom avstrijskega državljanstva potoni predstojnega okrajnega šolslc. sveta do 28. marca 1893 pri kraja, šolsk. svetu pri Sv. Janžn na dravskem polji. Okr. šolski svet Ptuj, 24. februarja 1893. Predsednik Scherer s. r. št. 7h. Podučiteljsko mesto. Na dvorazralni ljudski šoli III. plačilnega razreda v Blanci umestiti je podučiteljsko mesto definitivno ali tudi provizorično. Prosilci za to mesto .naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom avstrijskega državljanstva potoni predstojnega okr. šolskega sveta d o 25. marca 1893 pri krajn. šol. svetu v Blanci. Okr. šolski svet v Sevnici, 20. febr. 1893 Predsednik: Arailza s. r. Nova šolska klop, patent izdelovala se bode odsibdob po pravilno stavljenih merah dunajskih zvedeneev za šolsko klop v 7 velikostih in bo stala: ' 1 komad za 2 učen. nebarv. gld. (i.— = kron 12-— 1 komad za 3 učen. barv. gld. 7'50 kron 15'— 1 „ „ 2 „ barv. , « 50 „ 13'— 1 „ „4 „ nebarv. „ 7 80 „ 15 00 1 ., „3 „ nebarv. „ (i'!)0 - ., 18-80 1 „ „ 4 ., barv. „ 8 50 = ., 17'— Pri velikih naročilih jirimerno ceneje. Dovoljenja v izdelovanje zgoraj omenjenih šolskih klopij jio pogodbi in jiošljem, če se želi, naris in jiopis brezplačno. Neopravičena ponarejanja in posnemanja se sodnijski kaznujejo. Preslavaim vzdrževateljem šol in preslavnemu učiteljstvu se najuljudiuye priporoča v blagovoljna naročila . ,Tr . , Ivan VVe ixl, nadučitelj v Kamnici pri Mariboru ob Dr. Vsebina. 1. Prirodoslovje v ljudskej šoli. L. Lavtar.) (I.) — II. Iz drž. zbora. (Konec.) — III. Slov-niška drobtinica. — IV. Pedagogiški razgled. (Šolstvo in izobrazba v Srbiji.) (1.) — V. Listek. (Učiteljsko osebje po Slovenskem.) (lvouec.) — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in druge vesti. — VIII. Natečaji in inserat. Lastnik in založnik: „Zaveza': Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Otorepec.)