Print Post Approved PP318852/0020 LETO -YEAR44 DECEMBER 1995 m ■ 1 S 1 G H T S Naslovna slika: Slovenska mati — "žena, vzgojiteljica za mir" dneva miru 1995. (Ilustracija je delo ameriške Slovenke Nancy Bukovnik.) NENAVADNO hitro je minilo leto. Saj se mi zdi, da sem pretekli teden zaključil januarsko številko, pa danes že decembrsko, zadnjo tega letnika, nesem v tiskarno. (Res spet z zamudo, a imeli smo gosta iz Slovenije in vrsto posebnih obveznosti, ki so mi kradle čas.) Štiriinštirideseti letnik MISLI zaključujem s to Številko. Pod mojim uredništvom od marca 1972, torej štiriindvajset letnikov. Upam, da bo slovenska revija v Avstraliji še potrebna nekaj let, da ne rečem desetletij. Zamenjala bo urednika, njeno poslanstvo pa bo teklo dalje, dokler bo kaj bralcev. Teh v rednih razmerah v nobenem narodu ne zmanjka — le revija propade, je krivda nujno na uredništvu in upravi. V izseljenstvu pa gre, brez novega dotoka bralcev (in seveda požrtvovalnih urednikov ter sodelavcev) sleherni tisk nujno svojemu koncu naproti. Po svoje Žalostno, a resnično. Morda ob teh mislih ob koncu letnika bolj razumete, zakaj sem vesel vsakega novega naročnika. Z vsakim vidim podaljšanje življenja našemu listu. To leto so MISLI pridobile kar 42 novih bralcev, ki so že plačali svojo naročnino. Kakih deset novih pa še ne štejem, ker svoje obveznosti se niso poravnali. Novi nadomeščajo odpadle naročnike, ki so odšli, pomrli ali pa tako opešali, da ne morejo vet brati. Zakaj pišem vse to? Da mi vsi pomagate iskati nove naročnike. — Urednik in upravnik C KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČIMO SE SLOVENSKO — I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol — Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca - Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev. MY HOUSE - Pesniška zbirka Toneta Kuntnerja “Moja hiša”, prevedena v angleščino. Cena deset dolarjev. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE - Knjiga zanimivih esejev Dr.M Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji ined revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Zanimiva Študija razvoja dogodkov 1941 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.) ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. Obsežno delo dr. J. Kolarifa, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (III. del) je 28 dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje. STO RECEPTOV SESTRE NIKOLINE. - Kuharska knjiga o domačih jedeh. Prva in druga knjiga. Vsaka po enajst dolarjev. PISMA MRTVEMU BRATU — Topli spomini na brata Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja — Cena 12 dolarjev. PRVA NACIONALNA ILEGALA — Štajerski bataljon — Ena izmed knjig argentinskega Slovenca Ivana Korošca. Cena petnajst dolarjev. JESENSKO LISTJE — Prva pesniška zbirka adelaidskega pesnika Ivana Burnika — Legiša. Ves dobiček je namenjen ljubljanski otročki bolnišnici. Cena 10 dolarjev. mis li (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic. 3101 + Tel.: (3)853 7787 - Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1995 je 10,- dolarjev, izven Avstralije 18.- dolarjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lay'OUt): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing); Distinction Printing Pty. I td. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 — Fax: (03)380 2141 bpz IG misli . , Leto :j*" w 44 ^ človeške & :■ - ■ i, 12 DECEMBER 1995 Božično voščilo slovenskih škofov - stran 321 Pismo za božič — Črtica Karel Mauser — stran 322 Božični spomini — A. D. — stran 323 Na avstralskih tleh — škof A. Uran — stran 324 Jaslice — Božična črtica — Joža Vovk — stran 327 Hrepenenja in sanje /I. Burnik/ — Jožica Gerden — stran 328 Pred jaslicami — pesem — Lado Pišcanc — stran 329 Znamke Republike Slovenije — Maura Vodopivec — stran 330 Središče si/. Rafaela, Sydney — P. Valerijan — stran 331 Izpod Triglava — stran 334 Na poti do oltarja - 0 prvi avstr, blaženi —P. Valerijan — stran 336 Srediiče svetih Cirila in Metoda, Melbourne -P. Tone— stran 338 Moje celice — zapiski iz zaporov — Jožko Kragelj — stran 341 Naše nabirke - stran 341 Boiiina — pesem — Štefan Steiner — stran 342 Jutro je v Betlehemu - pesem — V ital Voduiek — stran 343 Srediiče svete Družine, Adelaide - P. Janez - stran 344 Z vseh vetrov — stran 346 Kotiček naših mladih—stran 348 Križem avstralske Slovenije — stran 349 Pa spet nekaj uvoženega iz Republike Slovenije — stran 352 Božično voščilo slovenskih škofov V pričakovanju božičnih praznikov nam sveti Pavel kliče: "Veselite se v Gospodu!" Pove nam tudi razlog za veselje: "Gospod je blizu!" (Flp 4,4 sl.). Bratje in sestre, odprimo Gospodu svoja srca in svoje domove, da bo tudi nam Gospod blizu. Ne iščimo božičnega veselja tam, kjer ni prostora za Jezusa Kristusa. Za božične praznike in za novo leto nam isti apostol naroča:"Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem... Ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvami, s prošnjami in zahvalami" (Flp 4,5-6). V veri, združeni z upanjem in ljubeznijo, nas hoče sveti oče potrditi v novem letu ob svojem obisku. Naj se v Cerkvi na Slovenskem in med vsemi rojaki doma in po svetu uresničuje Pavlovo voščilo: "Božji mir bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu. " To Vam za božič in novo leto želimo Vaši škofje w. PISMU ZA M R (L TAKO lepo je pisati pismo človeku, ki ga ne poznaš, ki si ga samo predstavljaš in dvomiš, da bi ga kdaj v življenju srečal. Nocoj sem sam z družinico v tej sobici. Dolg hodnik je pred vrati in še ves diši po kadilu in po žegnani vodi. Tako nekako, kakor po nauku v cerkvi, ko se vonjiv dim zaprede med oltarno cvetje in truden leži ob nogah pozlačenih svetnikov. Na koru diši, pod leco, med starimi klopmi, na lestencih in na motnih šipah in kakor skozi kopreno je videti božje oko iznad glavnega oltarja. Se vrvi v zvonici diše, še stopinje stare ženice, ki zadnja odhaja iz cerkve. Tako je nocoj v moji sobici. Zena spi, otroka tudi. Mirno dihajo in iyih sapa diši po kadilu. Jaz bedim kakor Jožef. Zagrnil sem Helenco, zakaj mrzlo je pri meni, čeprav kadilo še vedno moli pred vrati. Rotijica s stisnjenimi ročicami spi v vozičku, ustka kakor drobna jagoda. Prav drobno poslušam. Mežim, toda vse vidim. Daj mi roko in pojdi z menoj. Mesec visi nad Stražo in Blejsko jezero je zlata plošča. Gmajne so tihe in bele, kakor v vato položene. Sedaj ne smeš spregovoriti besedice. Obstaniva na gazi, moj dragi neznanec, in skleniva roke. Zvezde so nad nama, in noč je prozorna. Zrak je prepojen s čudno vonjavo. Mirno stojiva, da ne hrstne snežena gruda. Večnost je naslonjena na grajsko streho. Jo vidiš? Svetniški starec, s štolo, ki naslonjen na drobno, križasto pregrajo spovednega okenca posluša grehe sveta. Pst! V bronu cerkvenih zvonov drhti. Prav nalahno. Slišiš? Kakor bi otrok božal strune pozabljenih gosli. Zdaj boš slišal godbo mojih zvonov, božično pesem mojega doma. To niso navadni zvonovi, to smo mi, hrepenenja naša, ki so obešena na jarme. Čuješ? Blejski zvon. Kakor bi nekdo igral na srebrno piščal iz pravljic. Si slišal kdaj že tak glas? Nikoli, zakaj ni ga nikjer več. Samo za samo božično noč se izlušči iz tega zvona kakor biser. Jutri bo drugače pel. Počakaj, zdaj naju bo zalilo zvonjenje od vseh krajev. V Ribnem zvoni. Prisluhni! Čez Stražo drse glasovi, kakor bi žuborelo iz orgel. Gospod Janez sloni na oknu v starinskem talarju in se smehlja. Ti ga ne poznaš. Droban, star. Si ga slišal, kako je vzdihnil? Sedem Samarij, kako lepo zvoni! In to? Iz Zasipa, prijatelj. Čez Gmajno se nosijo glasovi, mimo pokopališča, na Jamna, prav do blejske cerkve. Na drugem koncu padajo v Piškovco, da se srečajo z glasovi žirovniških zvonov in da z njimi vred odpotujejo budit zvonove v Lesce in Begunje, v Radovljico in prav do Brezij. Slišiš šumenje Židanih rut? Toplo je po hišah, dim kadila pod stropom in zdaj bo treba ven v mraz. Okna v župniščih so svetla, potice diše po vseh gazeh in mize so pregrnjene z belimi prti. Pst! Zdajle bo Potokarjev Nace prislonil lok na violino, da bo zadrhtelo po cerkvi, kakor bi nekdo s previdno, ljubečo roko naravnal slap nageljnov čez kor. Božično igra. V prvi klopi sedi Benka. Sedemdeset let ima, pa vidiš, da ima oči petletnega otroka. In Jernej e vec in Ožbovec in Obram, pa Devs in Mrkovec in Vižar. Sami gruntarji. Poglej jih, mehki so nocoj, kakor da so iz voska. Mrkovec briše solze z mašnih bukvic. Ne govori! Tako lepo je pasati pismo na sveti večer neznanemu človeku. V sobici imam mrzlo in otročiča spita. Daj mi roko, neznani! Srečen božič! KAREL MAUSER TIHO in naglo jc prišel Božič in - kot vedno -sem nam zdi kar nekam prezgodaj. Premalo časa nam ostane, da bi vse uredili pred prazniki. Kljub temu vsako leto prinese obilo veselja, posebno tistim, ki so se nanj tudi duhovno lepo in primerno pripravili. Slovenci smo se že od nekdaj pripravljali na Božič v duhu Cerkve, s katero smo skozi stoletja tesno povezani. Naš koledar jc leto delil po cerkvenih praznikih in godovih svetnikov. Saj je celo Zupančič pel:"O svetem Gregoriju se ptički ženijo." in "O svetem Vid’ sc noč in dan vid’" so rekali stari. Ko sem še trgal hlače na šolskih klopeh, smo se učili, da "Matija led razbija" in slišali, da se "o svetem Jožefu začne pomlad". Poznali smo sv. Jakoba, ko "poletje doseže višek", poznali sv. Mihaela kot "začetnika jesenskih hladnih dni"... Božič je bil eno samo otroško hrepenenje, težko smo ga vedno čakali. Mah za jaslice je bil nabran in posušen ter pripravljen. Pastirce in ovčke smo lepili na lepenko ter jih previdno izrezovali, pregledovali "kot", če jc vse v redu od preteklega leta, popravili ograjo, če je bila poškodovana in mama je seveda oprala prt, ki bo "kot" krasil. Vse okoli hiše in gospodarskih poslopij je bilo pospravljeno, očiščeno in pometeno. Celo okoli kozolca je bilo treba pograbiti, če že ni vsega preje prekril sneg. Ko jc začel legati mrak svetega večera, smo že čakali na kajenje in kropljenje. Oče je nasul žerjavice v železen lonec, naložil nanjo blagoslovljeni les iz butare, ki je bila blagoslovljena na cvetno nedeljo istega leta, natresel kadila. Nato smo se zvrstili vsi po starosti v procesijo. Obhodili smo med molitvijo najprej vsa gospodarska poslopja, potem smo šele prišli v hišo, kjer je oče pokadil sleherni prostor, celo žito v kašči, za njim smo šli tudi v klet in na podstreho. Ko je bilo vse opravljeno, smo šli v "hišo". Tam smo najprej z ognjem iz žerjavice prižgali petrolejko, ki je nato gorela vso noč do belega dne. Nato smo pokleknili okoli družinske mize v kotu pod jaslicami in odmolili vse tri dele rožnega venca. Po vsej hiši je tako prijetno dišalo po kadilu. Jaslice v kotu so bile središče doma, vsi smo jih gledali in občudovali: odrasli, ki so sedeli okoli tople peči in v živahnem razgovoru čakali na vabilo zvonov k polnočnici, pa mi otroci, ki smo se prav nič zaspani gnetli na peči. Vsega tega v tej obliki danes ni nemara niti več v Sloveniji, vsaj ne na splošno. Običaj kajenja in kropljenja pa smo vendar marsikje ohranili tudi v novi domovini. Od prvega Božiča za morjem v naši BOŽIČNI SPOMINI družini redno kadimo in kropimo na sveti večer, na novoletni večer in na večer pred praznikom svetih treh kraljev. Kot mi so ohranili ta stari slovenski božični običaj tudi mnogi drugi Slovenci in Slovenke v svetu - v Avstraliji, ZDA, Kanadi in Argentini. Verne slovenske družine za sveti večer še vedno kade in krope, ne glede na to. kie danes žive... Božični prazniki so bili vedno prijetni in domači, uživali smo jih sami v družinskem krogu. Na božični dan je bilo vse doma in vedeli smo, da nas ne bo nihče motil. Na Štefanovo pa je bila nekdaj navada, da smo šli voščit sosedom in sorodnikom ter ogledovat jaslice po drugih družinah. Saj smo v vasi kar tekmovali, kdo bo napravil lepše in bolj izvirne. Na Štefanovo sc je začelo spet tudi veselje, saj je ves advent molčala harmonika. Fantje in dekleta - vsi so hoteli nadomestiti dolgo tihoto adventa. A. D. NAJPOGOSTEJŠE vprašanje, ki ste mi ga v teh dneh zastavili, je bilo:"Kako se vam zdi v Avstraliji?" Na kratko bi lahko odgovoril: "Neizmerno veliko in domače." Neizmerne so razdalje že preden priletiš v to daljno deželo: deset kilometrov visoko, s hitrostjo tisoč kilometrov na uro, sem in tja lučke velikih mest in manjših naselij ponoči, podnevi pa ogromne ravnine, snežena pogorja Himalaje, umazane reke in poplavljene pokrajine. Velikanske množice Ua letališčih predstavljajo prava človeška mravljišča. Kako majhen je človek sredi tujih obrazov. Še nekaj tisoč kilometrov prek ekvatorja, nad oblaki in morjem in končno nad avstralsko celino - do Melbourna. Tukaj pa nenadoma prijetna domačnost. Kot šopek domačega cvetja me na letališču razveselijo slovenske narodne noše, slovenska beseda v pozdrav, sobrata frančiškana p. Bazilij in p. Tone. Le dobra ura nam je odmerjena za jutranjo kavico, potem pa sledi polet na notranji progi proti Perthu, W.A., kjer naj začnem svojo "avstralsko dušnopastirsko turnejo". Tri tisoč kilometrov poleta. Časovni pasovi so se prej seštevali, zdaj se odštevajo... Tudi na letališču v Perthu prijazen sprejem p. Valerijana in skupine starejših rojakov. Drugi so v službi ali pa zelo oddaljeni. Slavko Tomšič me sprejme v svojo limuzino ter me popelje na svoj dom. Malo čuden občutek zame: tu se vozi po levi. Vendar so ceste široke, hitrosti strogo omejene, prometa malo. Vse naokrog pa zelenje in cvetje. Iz jesenskega umiranja doma sem naenkrat sredi pomladanskega razpoloženja. Ob cesti vidimo velikansko drevo - fikus, ki pri nas uspe zrasti le nekaj metrov. Tudi drugo zelenje in cvetje ima tu velike dimenzije. Če pomislim, da stojim "z glavo navzdol", da je doma noč in tukaj dan, da se voda v lijaku odteka v drugo smer, je pravi čudež, če sc počutim še kar normalno. Le spanec me nekoliko daje. Vendar vse odtehtajo prijazni ljudje, naši Slovenci, ki so si s pridnostjo in iznajdljivostjo ustvarili tukaj svoj novi dom. Prvo spoznanje, ki se mi poraja: Kombinacija Slovenca v Avstraliji je kar dobra. Značilna slovenska delavnost in spretnost se lepo vključujeta v avstralsko širino, avstralsko brezmejnost. Tudi tukajšnja kuhinja na slovenski način je zelo dobra. Že vidim, da ne bo nič s hujšanjem. Gospa Anica kuha z ljubeznijo, ki jo čutiš tudi v želodcu. Posebno doživetje so bogoslužna srečanja. Čeprav v Perthu nimajo stalnega slovenskega duhovnika, imajo svoj cerkveni odbor in cerkveni pevski zbor, srečujejo pa se tudi v Slovenskem klubu. Največja ovira so velikanske razdalje. Druga postaja mojega apostolskega obiska je Adelaida, S.A. Na letališču spet prijazen sprejem: p. Janez in narodne noše, ki so vedno zelo izrazite in privlačne za fotografe. Toda čas priganja. Slovensko župnijsko središče svete Družine je že vse v gibanju. Takoj je na vrsti srečanje z birmanci in njihovimi starši. Kar veliko ljudi se je zbralo in spraševanje je bilo živahno. Le jezik nam je delal preglavice. Otroci tretje generacije so povečini že "Avstralci". Zato pa je bilo bolj vzpodbudno pri predstavitvi nove pesniške zbirke tukajšnjega rojaka Ivana Burnika. Tudi nastopi mladine in otrok so pokazali, da se le da ohranjati materina beseda skozi več rodov. Potreben pa je napor in sodelovanje vseh, zlasti staršev. Takšno sodelovanje se je lepo pokazalo pri nedeljskem birmanskem bogoslužju in skupnem kosilu udeležencev v prostorih verskega središča. Res dragocena je slovenska cerkev v tujini in navzočnost duhovnika. Že ob p. Janezu sem začutil veliko vlogo, ki jo imajo slovenski frančiškani za Slovence v Avstraliji. Koliko tisoče kilometrov prepotujejo, d zbirajo svoje razkropljene ovce. Ali se tega dovolj zavedamo? Po napornih srečanjih se je prileglo malo spremembe: srečanje tudi z Avstralijo. Obisk na Otoku kengurujev (Kangaroo Island) je bila res prijetna sprostitev. Slovenca najdeš povsod, tudi na tem otoku. Gospod Boris nas je prijazno sprejel na svoj dom, prevažal pa tudi sem in tja po zanimivem otoku. Tu sem videl zame čisto posebne živali: koale, morske leve, pingvine, črne labode, pelikane in celo vrsto pisanih ptičev, ki so nas vrešče pozdravljali. Le voda je povsod problem. Spomnil sem se na številne izvire in potoke, ki v Sloveniji žuborijo na vseh koncih. Odslej bom vodo še bolj cenil. Že v Adclaidi sem spoznal še eno lepo značilnost Slovencev: hvaležnost. Avstralija je prijazno sprejela številne slovenske družine in posameznike. Zato pa so Slovenci tudi lojalni državljani Avstralije, ki jim je postala druga mati. Ob sprejemu v parlamentu Južne Avstralije nas je član Zgornjega doma pri slovesnem kosilu tako lepo pozdravil kot svoje "drage slovenske prijatelje, ki imajo veliko vlogo pri gradnji avstralske skupnosti." Po številnih bežnih srečanjih smo iz Adelaide odrinili na pot. Naslednji cilj je bilo sadjarsko središče Berri, kjer sredi vinogradov in nasadov južnega sadja živi okrog dvajset slovenskih družin. Kakšno presenečenje: pri maši ob enajstih dopoldne, kljub delavniku, se je zbralo okrog štirideset rojakov, ki so tudi lepo prepevali. Skupno kosilo v restavraciji, kjer je glavni kuhar spet Slovenec, nas je povezalo tudi v narodni pesmi. Tukaj sem srečal tudi teto in sestrično mojega šoferja in tajnika v Ljubljani. Svet je res majhen. Kljub vsemu pa je bilo treba spet iti naprej, do Mildure, ki je že v deželi Viktoriji, kjer sredi bujnih vinogradov spet bivajo Slovenci. Zopet je treba prestaviti uro: razlika v času od Južne Avstralije je pol ure. Gostoljubnost Št rubljeve družine, kjer smo se zbrali po bogoslužju, in drugih rojakov me je spet povezala z domom. Pred kratkim se je v to družino primožila Metoda iz Slovenije ter se kar dobro vživela v novo okolje. Bog blagoslovi to zvezo s Frankom, pa tudi vso slovensko skupnost! Naslednji dan spet potujemo. Šeststo kilometrov dolga pot naju s p. Bazilijcm vodi v Melbourne. V slovenskem verskem središču v Kew me sprejme novi dom sredi tujine. Vse je razgibano: p. Tone še pripravlja mikrofone, da se bo bolje slišalo, eni pomagajo v cerkvi, druge sodelavke pa imajo na skrbi gospodinjske zadeve. Srečanje z birmanci in starši je sper živahno, tako tudi birmanska slovesnost naslednji dan, na nedeljo Kristusa Kralja. Nove bogoslužne knjižice, ki so jih izdala tukajšnja naša verska središča, so zelo koristne, saj z njimi tudi "Angleži" lahko sodelujejo po "slovensko". Saj je tukaj vendar slovenska cerkev. Poleg nje pa stojita še Dom matere Romane za ostarele rojake in Baragov dom. Koliko novodošlih in brezdomcev je tu našlo svoj dom na tujem ter se rešilo pred propadom. Iz melbournskega središča smo potovali na druge / Foto: S. Novak/ postojanke. Spet stotine kilometrov, na koncu pa veselo srečanje z rojaki iz Wodonge in Alburyja: najprej v cerkvi pri skupni evharistični mizi, nato pa pri zakuski v slovenskem klubu "Snežnik". Naslednji dan so se nam pridružili še sobrata in sestra iz Sydneya. Priti skupaj pri teh razdaljah vsaj za kratek čas ni lahko, pa vendar potrebno. Skupaj smo se odpeljali v planine, na Mt. Ilotham. To je v zimskem času pravo smučarsko središče, sedaj pa seveda nezasedeno, saj je že konec pomladi, vendar hladno. In tudi tukaj se najde slovenska gostoljubnost. Zakonca Iskra iz Melbourna sta nam pripravila topel sprejem v enem od smučarskih domov, ki sta mu solastnika. Maša v planinski koči, pesem, ki nas druži in razveseljuje. Res. kratko, a prisrčno srečanje odgovornih za versko, pa tudi kulturno in vzgojno izobraževalno delo, bo po svoje pomagalo v sivi vsakdanjosti. Po vrnitvi v Melbourne je bilo v slovenski cerkvi bedenje ob mrliču. Nisem mogel verjeti, koliko ljudi se je zbralo k molitvi rožnega venca ob krsti. Kakšna tolažba za svojce, pa tudi povezanost med seboj. Podobno sodelovanje je bilo tudi pri pripravljanju nove številke "Misli" za pošto. Poleg slovenske literature, ki prihaja iz Slovenije, je tu velikega pomena tudi domače časopisje ter slovenski radijski programi. S sodobnimi medijskimi sredstvi se razdalje manjšajo in povezanost povečuje. Bog daj, da bi znali Slovenci vse to tudi dobro izkoristiti. Obiskal sem naselbine St. Albans (tu sem tudi blagoslovil novozgrajene prostore kluba slovenskih lovcev), Geelong in Morwell ter z mašo v slovenski cerkvi v Kew zaključil svoj obisk v Melbournu. P. Tone me bo v torek odpeljal proti N.S.W., kjer bodo slični obiski v Sydneyu, Canberri, Wollongongu in Newcastlu, v Queenslandu pa v Brisbane in na Zlati obali. Ne vem, če bo čas opisati še ta drugi del apostolskih srečanj z rojaki v Avstraliji. Zato se že zdaj, dragi rojaki, zahvaljujem prav vsem za toplino, s katero ste me sprejemali in spremljali. Hvala pa tudi patrom frančiškanom, ki so mi omogočili ta nepozabna srečanja in ogled "brezmejnosti" daljne Avstralije. ALOJZ URAN ljubljanski pom. škof / Foto: S. Novak/ JOŽA VOVK: /% A tyste že spomnili!" Udaril je po mizi, vstal in s trdimi koraki odšel. Od takrat ga nisem več videl. Ostal sem zamišljen. Spomnil sem se prvih zaslišanj ponoči in trenutkov, ko bi bil vse podpisal, samo da bi me pustili v miru. In tu sc je moralo nekaj podobnega zgoditi. Šturmu so verjetno popustili živci ter je začel priznavati in podpisovati, kar so mu rekli. Paznik me je odpeljal. Ko sva prišla do celice, sem pogledal številko - 131. Torej prav blizu one, v kateri sem bil toliko mesecev. In tukaj? Ni bilo dolgo. Nekaj dni. Nekega dne zopet ukaz:"Poberite svoje stvari, gremo!" Po stopnicah v pritličje, kjer je v hodniku ob vhodu čakala "marica". To je zaprt avtomobil, ki ima po sredi hodnik, ob straneh pa so omarice s sedežem, kjer sediš stisnjen in komaj dihaš. V takih zaprtih avtomobilih so prevažali jetnike iz kraja v kraj. Tudi ko so peljali člane iste družine, sc niso mogli videti in še manj pogovoriti, ker je v hodniku avtomobila sedel paznik. Ix‘ kak kašelj je bil znamenje in hkrati pozdrav. NAŠE NABIRKE TISKOVNEMU SKLADU PATRA BERNARDA ZA NAŠE “MISLI“: $500,— Dušan Lajovic; $40,— Slavko TomSič; $32.— Marija Cvetko; $20.— Ida Zorich, Pavla Fabian, JoŽe ing. Jež; $15.— Alojz Semenič, Irena Grassmayr; $10,— Janko Filipčič, Anton Kraft, J. Zugmaister, Angela Medjites, Louis Širca, Florjan Vojska, Marija Spernjak, Angela Svenšek, Petrina Pavlič, Mary Kavčič, Maija Boelckey, Joe Krmelj, Anna Kapaun, Janez Tadina, Lazar Furlanič, Angela Brala, Miloš Abram, Jean Pevc; $5.— Aleksander Bole, Marija Frank, Franc Križman, Davorin Zorzut; $2.— Angela Gustinčič; 0.45 N. N. ZA MISIJONE IN NAŠE POSINOVLJENE MISIJONARJE: $30,— Ivanka Bajt namesto božičnih vo?čilnic prijateljem in znancem; $20,— Pavla Fabian, Alojzija Gosak (za lačne), druŽ. Jože Brožič (za lačne - namesto božičnih voščilnic prijateljem in znancem), N. N. (za lačne). ZA LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE: $30.— Anton in Marija Bme (namesto venca na grob Ivanu Čeligoju); $20,— Pavla Fabian, Anton in Marija Bme (namesto venca na grob Zofiji šabec); $10.— Alojzija Gosak. ZA OBNOVO ROMARSKEGA DOMA NA SVETI GORI: $2-.— Pavla Fabian. K OBNOVI CERKVICE MARIJE SNEŽNE NAD ČRNOTIČAMI: $100,— Marija in Ludvik Martin. DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI! OBILO MILOSTI ZA BOŽIČ 1995 IN BOŽJEGA BLAGOSLOVA V NOVEM LETU ŽELIJO VSEM ROJAKOM AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA IN NJENI NARODNI SVETI S- * r> Da bi Vas vse dosegel v božični pozdrav betlehemskih angelov: P MIR LJUDEM NA ZEMLJI! ^ — to Vam želijo p za te božične praznike ^ in novo leto 1996 | prav iz srca | Vaši dušni pastirji, { slovenski sestri j; in posinovljeni | misijonarji. | ' S \ Isto voščilo velja tudi | vsem naročnikom, bralcem | \ in sotrudnikom MISLI — I F < vsem se iskreno | j zahvaljujeta S uredništvo in uprava. J ; % 'vsa&jiitr ^OtOMjCb Štefan Steiner Ogrejte, mili angelci, s perutnicami mehkimi prelepo Dete v jaslih teh, ki v mrazu mu zamira smeh. Ovčice, primaknite se, ob jaslicah stmite se, tako je mraz, tako je mraz in JezuSček drhti pri vas. še jaz bom stopil v božji dom in k jaslicam pokleknil bom, srce je moje tak gorko, da Detece ogrelo bo. V CENTRALNIH ZAPORIH Kam sedaj? Morda v Tolmin, če so drugi tam zaprti? Ne, ampak v CZ - centralne zapore na Poljanskem nasipu. Nekdanjo umobolnico in poboljševalni zavod za mladoletne. V novi stavbi poleg stare so zgradili samice. Ko smo izstopili, poleg mene so se vozili še nekateri jetniki, ki j‘*» nisem poznal, sem za trenutek pogledal naokrog. Tu sem vendar že bil. Tu sta stanovala zdravnik in pisatelj Bogomir Magajna in Filip Terčelj, nekdanji prosvetni delavec na Goriškem. Tu je bil ekonom bratranec moje mame Tone Manfreda. Pri vseh teh sem bil leta 1939, ko sem prišel na kongres Kristusa Kralja kot mlad študent, poln navdušenja za slovenstvo, poln narodne zavesti, ki se je tu še poglobila. In zdaj? Spomnil sem se besed kanonika Krena, ki je govoril od smrti nadškofa Sedeja:"Quale stridente contrasto!" Res, kakšna razlika! Kadarkoli prideš v nov "dom", te temeljito pregledajo in ti poberejo vse predmete, tudi pas in vrvice pri čevljih. Splošna bojazen, da se ne bi kdo obesil. Tega so sc bali. Sprejel me je paznik, oblečen v zelenkasto obleko, ki je mahedrala na njegovem suhljatem telesu. Titovko je imel potisnjeno na pol čela. Njegov obraz ni kazal posebnega zdravja, lica so bila upadla, nosil je kratke temne brke. Pogled pa je bil živahen, kot bi se razveselil vsakega jetnika. Šopek ključev, kijih je prekladal iz roke v roko, mu je bil v posebno zadoščenje, kot bi hotel reči: Kar poglej, koliko jih je pod mojo oblastjo. In svojo "oblast" je zelo natančno izvrševal. To sem šele pozneje spoznal. Iz velike stavbe sva šla po stopnicah na ograjeno dvorišče, po katerem so se ob določeni uri posamič sprehajali jetniki, ki niso smeli niti zakašljati, da ne bi izdajali, kdo so. Meni v devetih mesecih, ki sem jih preživel v centralnih zaporih, ni bilo dano, da bi za deset minut šel na zrak. Stopila sva v stavbo z majhnimi, ozkimi okni. V pritličju je bil hodnik podolgoma pregrajen, da je bil na vsaki strani ozek hodnik, iz katerega je bil vhod v posamezne celice. Paznik me je še enkrat pretipal, dal prst na usta, češ, tukaj je tišina, in me peljal prav na konec hodnika. Odprl je celico. Ne spominjam se več številke, niti ne vem, ali sem jo pogledal, ker je bilo vse tako naglo in tiho. Izredno spretno je zaprl vrata brez ropota in obrnil ključ. Obstal sem in se razgledal. Na levi strani železna postelja, na desni ob steni mizica in stolček. Vse je bilo nekam snažno, novo, vrata belo pobarvana kot v bolnišnici, le da so imela dvojno okence: večje s poličko, da je paznik skozenj dal hrano, manjše pa z zaklopko, da je pazniku tihceno, skoraj neslišno pokazal, kaj jetnik dela. Čez dan nisi smel ležati ne na postelji ne na podu. To je imelo svoj posebej namen. Če so te ponoči zasliševali, nisi smel spati podnevi, da so te utrujenega laže zlomili in si bil pripravljen priznati vse, samo da so te pustili pri miru. Redkokdo je zdržal. Marsikdo pa je na sodišču čutil, ko so mu pokazali, da je podpisal to ali ono izjavo. No, zdaj se bo spet začelo, sem si mislil. Torej Kobal, Marc, Klinkon in morda še kdo. Verjetno so tukaj in nas ločijo samo tanke stene. Spomnil sem se Klinkona. llbogi Karlo! Že doma so mu zrahljali živce, kaj bo pa tukaj? Kadarkoli so mu napovedali obisk v poznih večernih urah, je zmeraj zbolel. Ves srečen je bil, če sem prišel peš z Livka in sem ga obiskal. Pred cerkvijo sva sedela na zidku pod lipo in se pogovarjala. Gledala sva proti Sv. Ivovrencu, kjer je Gregorčič pokopan, in razmišljala, kakšne pesmi bi pisal, ko bi živel. Kaj pa Kobal? Zakaj so ga zaprli? Njega, ki je božji volek in ni zmožen skriviti lasu bližnjemu? Ali jim je bil res odveč, ko je bil dolgo časa edini duhovnik za ves Kobariški kot?! In Marc? Blaga duša, poln humorja in dovtipov, z nasmejanim obrazom in košatimi, kodrastimi lasmi. Morda je kakšno preveč zinil, in so to ujela nepoklicana ušesa? Pa Šturm, kaj ima ta opraviti z mano? Da mi je dajal podatke? Kje, kakšne? Vse to mi je rojilo po glavi, ko sem s koraki meril celico gor in dol. Saj mi bo kmalu vse jasno - sem si mislil. Najmanj pa sem mislil na to, da bom moral biti v tej celici novih devet mesecev, spet brez paketov, brez stika z domačimi, brez sprehodov, brevirja in dolgo časa brez knjig. Človek bi ponorel. Kmalu so se začela zasliševanja. Najprej me je vzel v roke poročnik Tomaž. Tako se jc namreč pisal. Vsi zasliševalci so bili takrat v uniformah. Razlika med Ljubljančani in Tolminci je bila v tem, da se je tu vsak predstavil. Tomaž je bil sproščen. Povedal mi je, da je bil njegov sošolec Darko Slapšak, da sla se kot otroka skupaj igrala, ker so blizu stanovali. Hotel je vzbuditi zaupanje, češ, jaz tebi nekaj poveam o sebi, potem boš pa ti meni. Spraševal me je o domačih, o študiju in počasi prehajal na vprašanja, ki jih je moral postaviti. Govorila sva tudi o Kranjcu. Povedal sem mu, da njemu ne bom odgovarjal, če me pride zasliševat. Sem človek, izobraženec in ne maram, da me zmerja z barabo. "Bodite mirni, upam, da se bova midva lepo pogovorila," mi je rekel. Pri prvem zaslišanju je ostal pri vsakdanjih vprašanjih. Ni maral prehajati k perečim točkam, ki jih je imel napisane pred sabo na papirju. Njemu se ni mudilo. To je bila njegova služba. Vseeno mu je bilo, koliko časa bom tičal v tisti samici. Verjetno so imeli že določeno, do kdaj morajo končati zaslišanja, da bodo lahko uprizorili tako imenovani "tolminski proces". Meni je bil dodeljen zasliševalec Tomaž, kmalu pa sem spoznal, da je imel vsak svojega in so se vrstili, da so drug za drugim spoznavali te "inkriminirane" duhovnike. Polagoma sem zvedel, da so zaprti tudi Hlad, Zadnik in bogoslovec Sivec. Iz te družbe so hoteli napraviti celo "agencijo Vatikana" in prikazati, da so tudi na Goriškem duhovniki, ki bi radi zrušili pridobitve NOB. Hkrati pa bi dokazali svojo budnost in spretnost, ki zna v pravem trenutku odstraniti iz družbe "nevarne in sumljive elemente". Ti "elementi" so bili sedaj v njihovih rokah, ljudstvo, med katerimi so delovali, pa je moramo na sestankih poslušati, kakšne "pokvarjene, dvolične" pastiije je imelo v svoji sredi. In mnogi so začeli dvomiti, veijeti. /Prihodnjič nadaljevanje/ JUTRO JE V BETLEHEMU Jezušček Mariji v naročju spi, zvesto Jožef ob njem kleči in v soncu oči gore mu. Saj je ves srečen in vesel, da je Jezuščkov dih ujel in ga prestregel v široke dlani. Od daleč pastirji vriskajo in ovc in jabolk in kruha neso in orehov in masla in dobrih stvari. VITAL VODUŠEK ŠSLAVA BOGU MIJI - a—i SVETA DRUŽINA ADELAIDE , Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Slovene Mission, 51 Young Ave, IV. Hmdmžrsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, Z/elland, S. A., 5007) Tel.; (08) 346 9674 - Fax (08) 346 3487 V mesecu novembru se je naša skupnost v Južni Avstraliji duhovno pomlajala ob obisku g. škofa Alojza Urana. To so bili dnevi, kot so mnogi rekli, ko je sleherni odhajal domov duhovno bogatejši. Najprej smo se za visoki obisk pripravili s tridnevno duhovno obnovo, ki jo je vodil adelaidskim Slovencem poznani dominikanski pater Lori Foot. S svojo kleno in jasno besedo je razlagal zakramente na tako preprost način, da ga je lahko vsakdo razumel. Zaključil pa je tridnevnico g. škof Uran. Ko smo čakali na letališču njegov prihod, je nekdo v šali rekel:"Kaj pa, če pride pri stranskih vratih?" Letalo je pristalo, potnikov pa od nikoder. Pogledamo nazaj, pa vidimo, da iz neznanega vzroka res vsi prihajajo skozi stranska vrata, med njimi tudi naš gost, ves nasmejan in dobre volje. Sprejem je bil prisrčen. Pozdravila sta ga naša birmanca Kristijan in Anita. Kmalu po prihodu na misijon je bilo najprej srečanje z birmanci, njih starši in botri. Po spraševanju birmancev, zlasti o desetih božjih zapovedih, je pričel g. škof sveto mašo, h kateri se je zbralo veliko ljudi. Sledila je predstavitev pesniške zbirke Ivana Burnika Legiše. (O njej berete več na strani 328.) Naslednji dan, v nedeljo 19. novembra, je bil za našo skupnost spet nepozabni dan. Prvič so se srečali v Jezusom v sveti hostiji naši prvoobhajanci: Stephanie Mathews, Alexander Brown in Davor Premrl. Zakrament svete birme pa so po rokah g. škofa prejeli: Lewis Brovvn, Monique Cronin, Kristijan Sintič in Anita Polajzer. Pred mašo je visokega gosta pozdravila Rosemary Poklar, Stephanie pa mu je poklonila šopek cvetja. Med mašo so starši prvoobhajancev in birmancev res vzorno sodelovali. Že pri sami pripravi so bili vestni in zavzeti, zato je to res bil njihov dan. Ob koncu bogoslužja se je v imenu otrok in staršev g. škofu zahvalila gospa Stanka Sintič, otroci pa so mu poklonili lepo knjigo in se vsi podpisali. V imenu našega verskega središča se mu je zahvalil naš predsednik Tone Jesenko. Nato se je veselje nadaljevalo v cerkveni dvoranci, kjer so naše skrbne gospodinje pripravile gostijo za vse. Poleg g. škofa smo imeli v svoji sredi tudi gosta iz Sydneya, častnega konzula RS g. Alfreda Brežnika. Odzval se je povabilu na predstavitev Bumikove pesniške zbirke in ostal med nami tudi ob nedeljskem slavju. V najboljšem razpoloženju smo preživeli nekaj veselih uric skupaj in se šele kasno popoldne razšli, polni nepozabnih vtisov. V ponedeljek sva z g. škofom obiskala naše bolnike v bolnišnicah in po domovih. Bila so srečanja neizmerno globokega veselja in upanja. Sleherni bolnik je bil visokemu gostu iskreno hvaležen. Proti večeru pa sva obiskala tudi adelaidskega nadškofa in se zadržala z njim v daljšem pogovoru. Po naporni soboti in nedelji smo v torek spremili visokega gosta na Kangaroo Island, kamor nas je povabil rojak Boris Zabukovec. Z nama je bil tudi Ivan Zagorc. Po dveinpolumi vožnji (brez morske bolezni) smo srečno pristali. Že nas je čakal in gostoljubno sprejel g. Zabukovec in nas s svojim avtom odpeljal v čudovito naravo otoka, kjer živijo koale. G. škof je prvi zagledal prijazno a boječo živalco visoko na drevesu. Kmalu smo lahko opazovali celo skupino koala-mamic, ki so skrbno čuvale svoje mladiče: vsako naše gibanje so spremljale s svojimi pogledi, da so se čutile varne. Potem smo se podali gledat mrože, ki so bili v tem času, ko se parijo, bolj nevarni. Posebno zanimiv pa je bil večer, ko smo dočakali pingvine, kako so se vračali iz morja v svoja gnezda. Živalice so nas zabavale, da je bilo smeha do solz. Ko se je oglasil en pingvin, je začela vpiti cela kolonija. Naslednji dan smo si ogledali še nekaj lepih krajev in zanimivosti otoka, zlasti kako kuhajo in pridelavajo evkaliptusovo olje. Čudoviti in osvežujoči vonj! Pred odhodom domov nam je pa še goana prečkala pot. G. Zabukovcu in njegov ženi Viktoriji iskrena zahvala za gostoljubnost. To je bil prvi slovenski škof, ki je obiskal ta otok nepozabnih vtisov. V petek smo zgodaj zjutraj odpotovali proti Berriju, kjer je bila za naše sadjarje maša v farni cerkvi. Rojaki so gostu pred cerkvijo poklonili šopek, krajevna TV-ekipa pa je imela z g. škofom kratek pogovor. Med mašo smo peli, da je bilo veselje, g. škof pa je s svojo domačo in prijazno besedo spodbujal k zvestobi Bogu in narodu. Po maši smo bili povabljeni v Lyrup, kjer je bilo za vse kosilo in so rojaki iz Berrija poklonili gostu košaro njihovih pridelkov in izdelkov. Čas je hitro tekel in morali smo dalje, proti Milduri. Vsem v Berriju, ki ste se trudili za to srečanje in sodelovali pri obisku, moja iskrena zahvala. Po prijetni vožnji smo proti večeru prispeli v Milduro, kjer je imel g. škof mašo v farni cerkvi. Pozdravila ga je Metoda Štrubclj. Med mašo je bilo kot navadno prijetno sodelovanje. Gerdenova Jožica je brala berilo in organizirala petje. Po maši smo obiskali še bolnika, nato pa je bilo srečanje pri Strubljevi družini, kamor so bili povabljeni vsi tamkajšnji rojaki. Dobra volja in vesela pesem ob obloženih mizah je trajala dolgo v noč. Bog povrni vsem rojakom za gostoljubnost! Naslednji dan, v soboto, je p. Bazilij, ki je prišel že dan prej v Berri, odpeljal našega gosta proti Melbournu. Upam, da obisk g. škofa ni bil samo nekaj zunanjega, temveč resnično globoko doživetje in duhovna prenova za nas vse. Predvsem pa je ob tem moja iskrena želja, da bi naši birmanci ostali zvesti Bogu in slovenski skupnosti. To je največ odvisno od staršev. Velika duhovna škoda bi bila, če bi seme, ki je bilo vsejano v njihova srca, bilo poteptano in ne bi rodilo sadu. Odraslim pa velja: kdor je zamudil ta obisk, je zamudil veliko. Vsem, ki ste sodelovali, pa naj Bog povrne za vse! Na prvo nedeljo v decembru je našo skupnost obiskal Miklavž in obdaril otroke. Po končanem njegovem obisku smo pa še v cerkveni dvoranci pogostili otroke, saj to je njihov dan. Miklavžu Filipu hvala za res duhovito opravljeno delo! Dne 10. decembra je bil med mašo sprejet v naše versko občestvo najmlajši član družine Vinka in Martine Lipovac Rant. Malega Ivana je naša skupnost z veseljem sprejela in z oblitjem krstne vode je postal božji otrok. Staršem čestitke, malemu Ivanu pa zdravja in božje modrosti! Botra sta bila Slavko Sintič in Lojzka Persico. BOŽIČNI SPORED: Na sveti večer slovesna polnočnica, na božični praznik pa ob desetih slovesna peta sveta maša. Na Štefanovo bo maša ob deveri uri zjutraj. Na staro leto, ki je letos na nedeljo, bomo po maši zapeli Zahvalno pesem, med mašo pa se zahvalili Bogu za vse dobrote, prejete v tem letu. Praznik SVETE DRUŽINE, zavetnikov našega misijona, bomo kot navadno na zunaj obhajali na prvo nedeljo v januarju. Takrat pa bo med nami, kot že več let zapored, naš adelaidski nadškof I^eonard Faulkner. Po maši bo nadškof blagoslovil otroke, nato bo B.B.Q. v naši dvoranci. Na naš družinski praznik ste vsi iskreno vabljeni! BOŽIČNO RADIJSKO ODDAJO v priredbi adelaidskega verskega središča bomo imeli v nedeljo 24.decembra. Poslušajte jo! Dragim rojakiom v Južni Avstraliji, v Zapadni Avstraliji in Milduri, pa tudi drugod - želim blagoslovljene božične praznike in obilo notranjega miru. V letu 1996 pa naj nas vse spremlja božji blagoslov in zdravje! P. JANEZ Z VSEM VETROV MISSA POPULORUM - Maša narodov je delo slovenskega skladatelja Avgusta Ipavca. Izvajali pa so jo prvič nedavno v cerkvi sv. Avguština na Dunaju, v nekdanji kapeli habsburške cesarske rodovine. Proslavljali so devetdesetletnico upokojenega dunajskega nadškofa kardinala dr. Franza Koeniga, kateremu je skladatelj to svoje delo posvetil. Maša narodov je odlično delo in simbolično prikaže, da smo člani vseh narodov in ljudstev tudi božji otroci. Besedilo je deloma v latinščini, deloma pa v stari cerkveni slovanščini, italijanščini in nemščini. NA KITAJSKEM je trenutno v zaporih okrog sedemdeset katoličanov, poroča "Mednarodna verska družba" v svojem glasilu, ki izhaja v Rimu. Med zaporniki so trije škofje, ki so jih aretirali v drugi polovici lanskega leta, dalje devet duhovnikov in štiri redovne sestre. Kot pravi poročilo, so se zadnji čas spravili na katoliške laike, ki imajo kakor koli večji vpliv na druge vernike. S tem Kitajska dokazuje vsemu svobodnemu svetu, da še vedno krati osnovne pravice svojih državljanov. EDEN OD PETIH LJUDI na svetu živi v našem času v skrajni revščini, stoji črno na belem v poročilu Organizacije združenih narodov o "človekovih pravicah in o revščini". Izdala in predložila ga je v Ženevi podkomisija za "ukrepe proti diskriminaciji in za manjšinsko varstvo". Saj bi človek mislil, da revščina ne spada v ta sektor. A v razlagi se pravilno glasi:"Revščina nujno pomeni izključevanje od najbolj elementarnih temeljnih pravic človeka." Melbournskim Slovencem se priporočaj KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCIANO VERGA& SONS ALDO and JOE MEMORIALS P/L 10 BANCELL STREET, CAMPBELLFIELD, VIC. 3061 T^ V“ 359 1179 dela »o A.H.: 470 4095 =3^ .. pod garancijo! DAN BOJA PROTI AIDSU praznuje ves svet na datum prvega decembra. Letošnji je potekel pod geslom: Skupne pravice - skupna dolžnost! Poudarjena je pravica vseh ljudi do tega, da se izognejo okužbi z virusom HIV, pravica do zdravstvene nege obolelim za aidsom, in pravica, da jih obravnavajo spoštljivo in brez diskriminacije. Skupno število vseh okuženih za aidsom na svetu se bliža dvajsetim milijonom. Po statistiki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je v Severni Ameriki milijon okuženih, v Latinski Ameriki in na Karibih dva milijona, v Severni Afriki in na Bližnjem Vzhodu 100.000, v podsaharski Afriki pa kar enajst milijonov okuženih. Vzhodna Evropa in osrednja Azija sta doslej nekoliko na boljšem, saj imata skupaj le 50.000 okuženih z aidsom. Enako število imata tudi vzhodna Azija in Pacifik. Naša Avstralija ima doslej 25.000 okužb, najslabši položaj v tem delu sveta pa imata južna in jugovzhodna Azija s tremi milijoni okuženih. Po ocenah že prej imenovane Svetovne zdravstvene organizacije se vsak dan okuži z virusom HIV 6.000 ljudi. Tako naj bi do leta 2000 ta smrtonosni virus v sebi prenašalo do 40 milijonov prebivalcev našega planeta. Doslej je ta strašna bolezen na svetu zahtevala štiri milijone smrtnih žrtev. Države se trudijo in borijo proti širjenju aidsa, a velikokrat lajajo pred napačnim drevesom. Namesto da bi zlasti doraščajočo mladino učili graditi v sebi močno voljo, ki bi kljubovala skušnjavam, ji nudijo že po šolah avtomate s kondomi. Brez smisla za odpoved pa je skušnjava poskusiti prevelika, prav kakor število narkomanov kljub nevarnosti in težkim žrtvam samo raste in raste... SLOVENSKI KULTURNI DOM so slovesno blagoslovili in odprli na ameriških Brezjah v Lemontu pri Chicagu dne 18. novembra. Slovesnost se je nadaljevala naslednji dan, na nedeljo 19. novembra, ko je bila v Domu sveta maša. Odbor za postavitev tega kulturnega središča je nekaj let pridno zbiral denar ter z oo. frančiškani legaliziral vse potrebno, da so lahko začeli graditi na zemlji ameriških Brezij. Te bodo ostale v slovenskih rokah tudi ko slovenskih fara ne bo več. Dom naj bi ohranil slovensko kulturno dediščino sedanjemu slovenskemu rodu v ZDA in rodovom, ki pridejo za njim. Misel, ki ji lahko zaploskamo. Ujela je zadnji čas, a bolje kasno kot pa nikoli. Se bomo pri ameriških Slovencih tudi mi v Avstraliji kaj naučili? Bojim se, da bo tudi nas ujel čas za kak podobni podvig v ohranitev slovenske dediščine, našega doprinosa multikulturnosti avstralske dežele. ZGODOVINSKI SPORAZUM so 22. novembra podpisali Bosanci, Hrvati in Srbi v Daytonu, Ohio, ZDA. Po tri in pol letih državljanske vojne, ki se je razvijala v vseh strahotnih dimenzijah, prinaša ta sporazum žarek upanja. Njegova značilnost je znana: Republika Bosna in Hercegovina ostane ena država v dveh etično različnih pokrajinah - hrvaško-muslimanski in srbsko-bosanski, razdeljeni v devet različnih etnij, ki se bodo morale medsebojno spoštovati. Brez narodne in verske strpnosti država nima bodočnosti. Vprašanje je, ali je strpnost po tolikih žrtvah in krivicah sploh mogoča - to bo pokazala bližnja bodočnost. NA MADŽARSKEM se - kot povsod po bivših komunističnih državah - vleče v nedogled vračanje pred leti odvzete lastnine. Škof, ki se pri madžarski škofovski konferenci ukvarja z vprašanjem vračanja cerkvenega premoženja, ne verjame, da bo zadeva končana do leta 2001, kot je bilo predvideno. Cerkev se trudi za vrnitev 759 stavb, od katerih jih je bilo leta 1945 v škofijski in župnijski lasti 580, v lasti raznih redov pa 179. ŠTEVILO BEGUNCEV na Hrvaškem je 413.000, njih število se pa še povečuje, ker tudi vračajoči se begunci ohranjajo ta status. V svojo domovino se je doslej vrnilo >14.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Dr. Rebič, bivši voditelj urada za begunce pri hrvaški vladi, je poudaril, da bo treba na miren način doseči priključitev vzhodne Slavonije. Vse je namreč še mogoče nadomestiti, le človeških življenj ne. Begunce, ki bi se radi čim prej vrnili domov, je pozval, naj bodo potrpežljivi in naj odpuščajo preživete krivice. POLJSKA ima na vodilnem stolčku Aleksandra Kwašniewskega, bivšega komunista. Pri volitvah je social-demokratska levica z njim na čelu dosegla 51.3% glasov, aktualni predsednik Walensa pa 48.7%. Razlika med tekmecema je sicer majhna, le 2,6%, pa vendar odločilna. V vseh deželah, ki so bile desetletja pod komunistično diktaturo, je isti pojav. Ljudje prehitro pozabijo pretekle krivice oz. so razočarani, če jih prva svobodna oblast ni znala ali mogla takoj popraviti. A razvoj demokracije ni lahka zadeva in vzame dosti več časa kot ljudje pričakujejo. SRBSKA JAVNA OBČILA že dolgo časa za svojo narodno nesrečo dolžijo papeža in Vatikan. Papež je kriv za vojsko.in osamljenost Srbije v mednarodni skupnosti ter je celo naročil, naj bombardirajo Beograd... V Srbiji ljudje ne mislijo več - zanje misli Miloševič in njegovi pajdaši. [HijHVUnDRI moro«oamMnv V.F.L A MITSUBISHI . _ PANELCARE P/L ACN 007 152 203 MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS HIGH\VAY, DANDENONG, 3175 Ph: 793 1477 Fax: 793 1450 *MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS *PRESTIGE CAR SPECIALISTS *ALL MAKES AND MODELS *BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES ♦INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE A.H. Frank Kampuš - 560 5219 Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago. C COLONIAL MUTUAL CmASH ArrnovF.i) HKPAIRF.R KOTIČEK NAŠIH MLADIH , TOKRAT je spet Sydney na vrsti za predstavitev mlade osebe v GALERIJI MLADIH. Izbira ni bila težka. Dekle je iz nate srede, dosegla je lepe uspehe v svojem mladem življenju, da so po pravici ponosni nanjo ne le njeni starsi, ampak vsa slovenska skupnost v Sydneyu. DIANA TEREZA G RLJ zdaj poročena DA SILVA, je hčerka Draga Grlj, po rodu iz Harij pri Ilirski Bistrici, in Marije r. Brala iz Zadra. Družina livi v sydney-skem okraju Botany. Diana je obiskovala osnovno Solo v Banksmeadovv, nato se je vpisala v srednjo 'kolo (High School)Our Lady of the Sacred Heart, Kensing-ton. Po maturi je začela na katoliškem kolegiju v South Sydneyu s Študijem za učiteljico. Diplomirala je z odliko (with Distinction) ter se usposobila za osnovnoSolsko učiteljico. Nato je Diana dve leti poučevala na maronitski katoliSki Soli si/. Šarbela (St. Charbel) v okraju Punchbovvl. Istočasno je nadaljevala Študij ob večernih urah na katoliški univerzi v North Sydneyu in je v dveh letih prejela diplomo iz vzgoje-slovja s poudarkom (majoring) na versko vzgojo. Nato je nadaljevala s Študijem v isti smeri ter letos v aprilu dosegla magisterij iz verske vzgoje. Tako jo je osem let resnega Študija usposobilo ne le za učiteljico, ampak specifično za versko vzgojo. Zdaj Diana poučuje izključno verski predmet na katoliiki šoli si/. Deklana v Pennhurst (Sydney). Pred seboj imam kopije spričeval, ki mi jih je prinesla Diana v dokaz, da je res teme- JEZUŠČEK NA ZEM L J O GRE JEZUŠČEK NA ZEMLJO GRE V MEHKE, TOPLE JASLICE -ČAKA GA MARIJA . . . PRIDI,JEZUŠČEK, NOCOJ, DOLGO GOST OSTANI MOJ, MOJA TOVARŠIJA . .. TEMNA JE BOŽIČNA NOČ, MRAZ IN VETER OKROG KOČ, V MENI MELODIJA, KI JO POJE Ml SRCE, POTOPLJENO V MISLI TE: JEZUŠČEK, MARIJA. . . MARIJAN BRECELJ Ijito usposobljena za poučevanje verouka. Med raznimi bogoslovnimi predmeti, ki jih je obiskovala v letih študija, je dobila kredite v nauku o Cerkvi in služenju, o teoloških perspectivah svetega pisma, o misteriju Kristusa, liturgiji v vsakdanjem življenju, osnovah kr-SČanske vzgoje, o vzgoji za krSčanski apostolat, o ustvarjalni umetnosti in verski vzgoji, in Se bi lahko naSteval. . . Skoraj sem prepričan, da je v Sydneyu Diana edina mlada Slovenka, ki ima tako temeljito izobrazbo kot verska vzgojiteljica. (Če se motim, bom prav rad predstavil &e drugo mlado osebo našega porekla, ki ima isto strokovno izobrazbo v verski vzgoji, ali pa Se večjo kot Diana.) Diana je že od leta 1990 poročena. Mož George je portugalskega rodu ter je svojo življenjsko družico vedno spodbujal in podpiral pri nadaljevanju Študija. Imata sinka Damiana, ki bo kmalu star dve leti. Prav-tako kot s strani moza je imela vsa leta Študija tudi močno oporo v dobrih starSih. Diani želimo Se veliko uspehov v njenem učiteljskem poklicu, njej, možu in sinku pa veliko družinske sreče in božjega blagoslova. ^ Vsem Kotičkarjem, vsem članom Galerije mladih in vsem ostalim bralcem Kotička - želi blagoslovljen BOŽIČ - striček. VELEPOSLANIŠTVO RS sporoča, da v mesecu januarju, ko so počitnice, ne bo konzularnih dni. Pisarna veleposlaništva v Canberri bo pa vse počitniške dni uradovala kot običajno. Veleposlaništvo RS v Canberri ima vsak delovni dan uradne ure od desete do ene ure popoldne. V tem času lahko dobite vse potrebne konzularne informacije, osebno ali telefonično. S tem se bomo tudi lahko izognili napačnim tolmačenjem nekaterih konzularnih vprašanj. Naše veleposlaništvo uraduje na naslovu: ADVANCE BANK CENTRE - LEVEL 6, 60 Marcus Clarke Street, CANBERRA CITY. Številka telefona je (06) 243 4830. Številka faksimila pa je (06) 243 4827. Pisma in drugo pošto pošiljajte na naš poštni predal: EMBASSY OF SLOVENIA, P.O. Box 284, Civic Square, Canberra, A.C.T. 2608 ALJAŽ GOSNAR, odpravnik poslov * VSEM SLOVENKAM IN SLOVENCEM V AVSTRALIJI, NJIHOVIM DRUŽINAM IN PRIJATELJEM - ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN VELIKO ZDRAVJA, OSEBNE SREČE, ZADOVOLJSTVA IN USPEHOV V PRIHAJAJOČEM LETU 1996. Aljaž Gosnar z družino Tina Omahen LIGHrNING RIDGE, NSW - Nedavno se mi je znanka, Srbkinja po rodu, potožila, kako trdosrčni so njeni sonarodnjaki Srbi. Takole je pripovedovala: "Moj brat živi in dela v Ljubljani že petindvajset let. Poročen je s Slovenko. Ko so ga pred kratkim prijatelji slišali, da govori z ženo slovensko, so se zgražali nad njim in rekli, da ga je treba ustreliti, ker je izdal svoj narod in svoj materin jezik..." Ob tej zgodbi sem se spomnila vseh prijaznih Slovencev, ki se še zmeraj čutijo za južnjaške sužnje in govorijo z južnimi brati njihov jezik celo tukaj v Avstraliji. Ce bi Slovenci uporabljali srbsko merilo, bi vsaj polovico Slovencev v Avstraliji bilo treba - postreliti, ker v prisotnosti katerega koli južnega brata vedno zapadejo v njegov jezik še celo KB.IŽ£M AVfTRAL iK£ (lOViNUL | štiri leta po osvoboditvi Slovenije. Kaj bi Slovenci res radi izkusili etnično čiščenje, kot so ga imeli Bosanci, predno bodo spregledali? Če en južni brat pride v slovensko hišo, ponavadi vsi Slovenci začnejo mlatiti po njihovo. Je to na čast tistim, ki jih je ves svet obsodil kot barbare? Vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1996 želi vsem - Cilka Žagar MAREEBA, QLD. - Lepo vas pozdravljam in se vam hvaležno zahvaljujem za vse doslej prejete Misli. Ko jih prebiram, mi je prijetno toplo, kot bi bila z drugimi zbrana okrog domačega ognjišča. Popeljejo me v mislih v rodni kraj, tja v Grgarske Ravne, da v duhu poslušam svetogorske zvonove, ki mi še vedno jutranjo in večerno pesem Ave Marije pojo. Čeravno sem daleč od doma, se v srcu še vedno oglašajo in vabijo, da naš duh roma, roma tja, kjer smo doma, četudi naših nič več ni, že spe SLOVENŠČINO in SLOVENSKO KULTURNO DEDIŠČINO lahko študirate na MACQUARIE UNIVERZI v Sydneyu -Dopisno po pošti ali pa s prihodom na predavanja. Vsi SLOVENSKI PREDMETI so lahko tudi del VAŠE DIPLOME. Tel (02) 544 1813, fax (02) 544 1640 ali pa direktno univerza (02) 850 7032 THE SLO VENI AN STUDIES FOUNDATION 11 Nullaburra Rd Caringbah NSW 2229 SL & UL Za pomoč in nasvet za zmerno ceno KOBAL & ASSOCIATES SOLICITORS & ATTORNEYS Dorothy Kobal B.Com l.lb. 81 Sporing Ave, (P.O. Box KL 806) Kings Langley 2147 (T) (02) 838 0334 (Fax) (02) 674 4583 Conveyancing,Wills & Probate, Small Business, Litigation and General Advice. na božji njivici... Prilagam darilo Svctogorski Mariji: svoje in Zorke Betežnik iz Kanade. - Gabrijela Brezavšček MONA VALE, NSW - Iz srca se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v dnevih žalosti, ko smo izgubili dragega moža in očeta SLAVKOTA FABIANA. Hvala vsem za tolažilne besede, za izrečene in pisane izraze sožalja, za molitve in cvetje. Posebna zahvala patru Valerijanu za pogrebno mašo in govor v spomin pokojniku, somašnikoma bratrancu Edwardu Sedevčiču in Fr. Carolu Grew iz župnije Mona Vale. Iskrena zahvala pevcem, ki so sodelovali v slovenskem in angleškem jeziku. Marsikdo mi je rekel, kako je bilo vse lepo organizirano in da še ni videl takega pogreba. Se enkrat torej vsem iz srca iskrena zahvala, V iktorijskim rojakom se priporočamo za razna obnovitvena dela na grobovih in tudi nove spomenike na vseh pokopališčih Viktorije. %&%9rfemoria(s tPty Ltd. ACN 006 883 624 20 field Sum Craigiebum VIC 3064 Mobile: Telephone: (03) 308 1652 018 348 064 Facsimile: (03) 308 1652 018 531 927 TH€ GRRINRAV BflKC HOUSC Phone 846 7700 Melbournskim rojakom se toplo priporočamo z raznovrstnim domačim pecivom, kruhom in še drugimi dobrotami naše peči. F. M. P. BRAČKO 1/110 JfiM€S STR66T, T6MPl€STOUJ€ 3106 ....... pokojnemu Stanku pa večni mir pri Bogu! Žalujoča žena Pavla, hčerka Celesta z možem Zdravkom ter sin Robert in Karen MILDURA, VIC. - Komaj ste zaključili z novembrom enoletno Matico pokojnih, že začenjamo drugo z novimi imeni. Iz naše slovenske naselbine sporočam, da smo pokopali komaj osemletnega fantka, ki je 12. novembra letos utonil v reki Murray. Pokojni TROY fylICHAEL DAVI I I McKEE je bil vnuk Marice Abramovič, ki je doma na Štajerskem, blizu Celja. Je sin njene hčerke Elizabeth, rojen 8. septembra 1987. S slovenskimi pozdravi! - Jožica Gerden MELBOURNE, VIC. - Naša ljudska pesnica je s tole svojo pesmijo ob krsti pokojne Katarine Hartner povedala svojo bol ob izgubi drage prijateljice: Preljuba, draga, zlata Kati! Pred mano Ti ležiš -nič več mi ne odgovoriš. Ob slovesu mi srce krvavi, čeprav v očesu solze ni. Kati, hvala, hvala - za vse, kar si za upokojence storila, spoštovanje in ljubezen si do vseh gojila. Z veseljem si me v "krožek" sprejela -mnogo veselja sem potom Tebe imela. Tobin Brothers ■ Viktorijskim Slovencem na uslugo v času žalovanja Head Office: 189 Boundary Road NORTH V ELBOURNE 328 3999 BERVVICK 796 2866 MOORABBIN 555 9088 CRANBOURNE (059) 96 7211 NOBLE PARK 558 4999 DONCASTER 840 1155 PAKENHAM (059) 40 127/ EAST BURVVOOD 886 1600 RINGVVOOD 870 8011 ESSENDON 331 1800 ST ALBANS 364 0099 FRANKSTON 775 5022 SUNSHINE 364 8711 GARDENVALE 596 2253 VVERRIBEE 748 7900 GLENROY MALVERN 306 7211 576 0433 Frances Tobin A Associates 596 8144 TOBIN BROTHERS PTY LTD (afda) ^ SLO VENI A N FUNERA L SER VICE “ A F D A Tel: 724 5408 /7 &aiU. ^/U/. i/M Fax: 728 2253 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uclugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri, A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali preknmnr«>