-ukaxski Slovenec
DKEInkSS^:'!*;-
LETNIK XXII
zavezniki sprti radi vojnega plena,
Srbija in Bolgarija in Greci S" baje hudo prepirajo in rožlj&jo z orožjem.
EVROPA MIR! IN POSREDUJE.
Na Armenskem turška klanje, in Evropa spet v' zadregi.
. -:—___i
Kc-eln, Keniaja, -38. maj;:, . - Ako '	.-;•■"■ lite - , da se
nria pred ?&c<iKOiii . ..	bal-
kanskimi zavezniki glede na r < d elitev vojnega plena sklenjena pogoiba revidirati ali popregledati, in ak:, ?e ne bo hotela pokoriti razsodbi Rusije o vpra šanjih, ki so se pustila v Iste; pogodbi nerešena, potem je po hirn.ey;;ivi poro-čevavca listu "Koelhische ZeiyV<-g" v Sofiji oborožen spor med Bolg-vrijo in Srbijo neizogiben. Poročevavec je prišel do tega sklepa, ko je interviawal več ministrov in voditeljev raznih strank v bolgarskem glavnem mestu.
"Bolgarija se ne bo obotavljala," je nadalje rečeno v poročilu, "skleniti z Avstro-Ogrskim zvezo, če se ji bo zdelo to potrebno v dosego svojih namer. Po vsem Bolgarskem vlada nasproti Srbiji sovražno mišljenje, ki neprestano narašča. Če pride do vojne, potem bo vojna na nož."
London, 17. maja. — Komaj je odstranjena ena težava v balkanskem vprašanju, ko že druga preti. Smrtno sovraštvo radi vojnega plena mad zmagalci sedaj obsenča položaj, li Evropa, ki je proti vsem pričakovanjem ostala složna in zedinjena, ki ,;e preprečila tudi splošno vojno in ijra mirovno zastopstvo v Londonu, trd vratno misli, da se vse lepo porav: a in dovrši.
Vendar so prepiri med Srbijo, Bo;-garijo in Grčijo zelo vznemirljivi, i novo vprašanje nastaja iz položaja Mali Aziii. kje • Turki jt^ljejc .' i hj • ce, tako.da se bo morala Evropa vmešati.
Bizantinska krona za kralja,
Atene, 16. maja. — Poroča se, da nameravajo redovniki na gori Athos, v slavnem samostanu na brežini Egej-skega morja, poslati cesarsko opravo in krono bizantinskih cesarjev, sedaj v njihovi posesti, v Atene za kralja Kon stantina ob njegovem kronanju. Pravijo, da utegne krona, opremljena z dragimi kameni, postati stalna grška krona. Oprava, ki je pokrita s kovanim zlatom, tehta petdeset funtov.
Cenejše meso.
San Francisco, Cal., 15. maja. — Štiristotisoč funtov zmrzlega govejega mesa je dospelo semkaj danes iz Avstralije, prvi naklad te vrste ob pacifiški brežini. Meso je bilo prodano v Avstraliji, z izrečnim dogovorom, da se bo razpečavalo v Združenih Državah s prav malim poskokom v ceni. Če kupci ne ostanejo pri obljubi, po tem bo Avstralija razpečavala meso na svojo lastno nevarnost.
San Francisco, Cal., 15. maja. —-Prekomorska parobrodarstvena družba je naročila danes štiri ogromne ladje hladilnice za uvažanje zmrzlega govejega in ovčjega mesa.
Pogumna ženska.
Kenosha, Wis., 16. maja. — Ker je bila njegova žena ročna s pestmi, je James W. Rose, pivovarniški poslovodja, še v posesti svoje denarne listnice. V četrtek zvečer sta bila g. in ga. Rose na poti domov iz gledališča ko so ju ustavili štirje okrinkani razbojniki. Eden je nastavil revolver pred obraz Rosu in mu velel dvigniti svoji roki. Rose je ubogal — ne pa njegova žena. Udarila je razbojnika, da mu je odletel revolver iz njegove roke, in ko so mu hiteli njegovi tova riši na pomagaj, je spet udarila. To pot je telebnil kolovodja pomožne trojice. Nato so jo razbojniki pobrisali, zapustivši svoj revolver na licu mesta.
"Nerodni Vestnik" je znesel kukavi-čino jajce.
Znano je, da ptica kukavica ne dela gnezda in ne vali in ne vzgojuje sama svojih mladih, ampak svoja jajca podtakne v gnezda majhnih ptic-p'evk, katere potem nevedoma in nehote izvalijo in vzgojijo mlade kukavice, ki so v hvaležnost svojih rediteljev prav požrešne in ošabne.
Ravnotaka kukavica je tudi "Nerodni Vestnik". Tudi on je podtaknil svoje jajce v dopis neke žene iz Tioge, Wis. Ta žena je poslala popravek in pojasnilo "Vestniku" zaradi njegovega zlobnega zavijanja in laganja o nekem njenem dopisu v A. S. Dopisnica je pisala v "N. V." tako-le: "Da ne bodo spoštovane čitateljice lista "Nar. Vestnik" mislile o meni..." V ta stavek je vrinil urednik "Vestnika" te-le besede: "Da ne bodo spoštovane čitateljice najboljšega in lepega lista "Narodni Vestnik..." Kdor zna pa zna! Ker dopisniki sami nočejo hvaliti lista, pa urednik sam podtakne in vrine v dopis samohvalo, a dopis je pisala in podpisala žena Marija Toleni. Živijo junaki! Kakor zajci se skrivate za žensko krilo, to ste kavalirji in gentlemeni, domovina je lahko ponosna na vas, vi ste njen ponos, njen up, njena bodočnost, le tako naprej!
Čedna dobrodelna družba.
Chicago, 111., 17. maja. — Podatki namenjeni v dokaz, da stane dobrodelno družbo "United Charities" okoli $5,000, da podeli $261 v podporah eni materi tekom dveh let, so bili včeraj predloženi Curranovemu zakonodajnemu odseku.
Dotična mati je ga. Margareta Ustich z 810 Ewing St., od katere o-trok sta se dva zadušila po premogo-vem soparu ob zadnjem božiču, ko sta se igrala sv. Miklavža na tleh svojega stanovanja.
Po zapiskih omenjene dobrodelne družbe, je dala ista gej. Ustich $261 izza meseca julija 1911 za oskrbo nje same in treh otrok. Skoro polovico te vsote si je ga. Ustich zaslužila z delom v Mary Crane Nursery, Ewing in Halsted Sts., koji zavod nadzoruje družba "United Charities".
Ta "dobrodelna" družba postopa sploh'"čudno. "KeSavno je 'poslala neko Mrs. McCoosh po železnici v blaz-nico, ko je gospa prosila podpore, in njene tri otroke so ji odvzeli.
James Kennedy, tajnik katoliške dobrodelne družbe sv. Vincencija de Paul, je izpričal, da stane njegovo družbo samo $275 za razdelitev $27,-633 v podporah. Noben uradnik ali preiskovavec ne prejema plače.
Sufragetke z bombami.
London, 16. maja. — Sufragetke nadaljujejo svoje vandalsko delo v oči-vidno svrho, da na ta način prisilijo vlado, da privoli v žensko volilno pravico. Ne mine skoro dan, da ne bi do-nesel novih sramotnih činov. Tako so bile snoči in davi v raznih delih mesta Londona, kakor tudi drugje spet položene bombe.
Davi ob 7. uri so našli blizu vhoda v javno-knjižnico v Rotherhitu, v ju-gozapadnem Londonu, z veliko premetenostjo izdelan peklenski stroj. Nosil je nadpis: "Volilno pravico za ženske!" Brez dvoma so najele sufragetke nekaj razbojnikov, ki imajo nalogo, izvrševati nasilne čine zdaj tu, zdaj tam.
Nadaljnji peklenski stroj so našli v cerkvi sv. Trojice v Hastingsu. Zaži-galna vrvca je bila deloma osmojenav a iskra je ugasnila.
_—— (,
Farmar čudak.
Uniontown, Pa., 16. maja. — Louis Eberhard, star 97 let, ki je umrl v sredo v občini Monongahela, Greene Co., je prebil svoje žive dni na svoji farmi. Nikdar ni bil na vlaku, v cestni kari ali na parniku, dasi je živel poldrugo miljo od reke Monongahela in isto razdaljo od Monongahela-železnice. Hiša iz hlodov je bila njegov dom.
Zavezni zakon za najmanjše plače.
Washington, D. C„ 15. maja. — No vo izvoljeni zavezni senator illinoiški Hamilton Lewis je predložil senatu nasvet zaveznega zakona za uravnavo najmanjših plač moškim in ženskim delavcem. Njegov načrt je, da se imajo nastaviti posebni komisarji, ki imajo določiti plače za vsako obrt, ki o-pravlja meddržavne posle, ali ima sicer kako predpravico od zavezne vlade.
Pri izdelavi svoje predloge se je "Col" Lewis ponovno posvetovaj s svojima tovarišema La Follette iz Wisconsina in Smithom iz Georgijc.
Sleparstvo v velikem? \
Cheyenne, Wyo., 16. maja. — Sodnik J. Rener od zaveznega okrožnega sodišča v Cheyenne, Wyo., je danes odklonil predlog obtožencev S. Waba, W. Sullyja, G. Dallyja in F. Wellsa, da naj se tožba potlači.
Omenjenci so obdolženi, da so se zarotili v svrho, oslepariti zavezno vlado za 6072 akrov dragocenega pre-mogovega ozemlja v severnem Wyo-mingu.
Za detetovo kopelj.
Mr. Anton Havranek, iz Cherry, 111. piše: Severovo Zdravilno milo (Seve-ra's Medicated Skin Soap) ne prekaša nobeno drugo milo. Odkar rabi moja žena to milo za detovo kopelj, je de-tetova koža žametasta in brez razpok. Naš zdravnik se je presenečil nad u-činki ter rekel, da se ni videl takega izbornega mila." — Je izborno, čisto in antiseptično milo za toaleto, kopelj, izmivanje in britje. Cena 25 centov v vseh lekarnah, ali pa od nas. W, F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Ad.
. List ^a slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
JOLIET, ILLINOIS, 2). MAJA 1913.
■pjA zaupa
i v pravičnost z, d.
®kv -	-—
ovorice o yojni označene kot smešne ; , v. japonskem glavnem jW'.V « , *• mestu.
ČASOPISI HVALIJO WILS0NA.
(Vendar je v Washmgtonu še napetost '., i . radi položaja v Californiji.
' /Tokio, Japoflija, 18. maja. — Zaupa-da bočlo Američani pravični nasproti Japoncem, se izrsža tu v'^seh Javnih razgovorih kalifornske žemljice zakonodaje. Kazanje na možnost yfyne. se. označa kot smešno in prera-cunjeno ,samo na tp, pripraviti v zalego vladi obeh dežel, ki delujeta za mirno poravnajo prepira diplomatič-Bim potom.
Priznava se, pa, da bi neuvaževanje 2Je upravičenci želja japonskih pomočilo otujenje obeh . narodov. Javnost na Japonskem je" splošno prepričana o tem, da se bavi k&lifornska 2emljiška predloga ne z gospodarskim, ne£o s plemenskim vprašanjem in mo-zato žaliti narodni ponos japonski. ■ ma*ra se za potrebno, da se da svetu ClJa z ozirom na enako ravnanje z
kkci
bejokožci in nebelokožci.
časopisi v Tokiu na vsa usta hvalijo Predsednika Wilsona radi njegovega zadržanja v tej zadevi. Kažejo na to, a*o se trudi v prid ohranitvi starega PnJateljstva med obema narodoma, in na težave, ki jih ima pri tem.
Danes se je vršila ob ogromni ude-ezbi skupna slavnost ameriških in japonskih mirovnih družb, pri kateri so jpieli daljše govore med drugimi grof ykuma, bivši minister zunanjih stvari, ^Upan tokioški in Tsunejiro Mijaoka, "ivši poslaniški svetnik v Washing-
Washington, D. C., 18. maja. — V tu^ajšnjih uradnih krogih še traja napetost nad mogočim razvojem japon-^ko-kalifornskega položaja. V beli hi-' drža^neir departm.entu.jn v japonskem poslaništvu ni bilo danes za-po-va|i nobenih novic z ozirom na
Dr. Friedrich Franz Friedmann,
iznajditelj namišljenega seruma (zdravila) proti jetiki, je bil zadnja,'dva tedna v, škripcih, Izjave, ki so jih podali zdravstveni veščaki pred letnim zborom zdrožbe "National Association for the Study and Prevention of Tuberculosis" v Washing'tonu, so se glasile skrajjio previdno in svare pred optimizmom. Po uradnem poročilu za-vKznega zdravstvenega urada dosedanja opazovanja nikakor ne opravičujejo pohval presneto zvite reklame. Prof. dr. Paul Ehrlich, ki je J>o vladnem naročilu preizkusil Friedmannov serum, se je-tudi izrazil, kakor poročajo iz Frankfurta, zelo previdno in je obljubil objavo končnega zaključka šele ,v„ nekaj mesecih. Tajni zdravstveni svttnik dr. Rehn, ki se je ob-euem s -prof. Ehrlichom izrazil nasproti časopisju o Friedmannovem zdravilu, je najostreje grajal postopanje trgovsko premetenega iznajditelja, čegar reklamno potovanje v Ameriko da se ne ujema z dogovori z njegovimi nemškimi tovariši in da je "malo kavalirsko". Drugi nemški strokovnjaki na glasu so se popolnoma odmaknili od dr. Friedmanna, po istem poročilu. Več ameriških zdravstvenih veščakov je tekom zadnjega tedna hudo napadalo Friedmanna, tako n. pr. doktor Ravenet v Madisonu, ki je o-značil Friedmannov serum kot "obžalovanja vredno sleparstvo", kakor smo poročali zadnjič. In nazadnje se je oglasil eden njegovih dosedanjih zaupnikov in preti z odkritji. Skratka, iznenadilo ne bi, če se utegne cela reč končati z ogromnim škandalom.
petnajst rudarjev usmrgen1h v rovu,
Dve eksploziji v Imperial-rudniku pri Belle Valley, O., povzročili nesrečo.
PREISKAVA V WEST VIRGINIJI.
Izgredi v Cincinnatiju in druge novice iz delavskih krogov.
Sovraštvo do tujcev.
tionaal^ment°' Cal" 17" maja' ~ "Na-*W hommercial Travelers' Associate Ql/i 'ma tu svo^ letni občni zbor, siin h ' naprositi železniško komi-OriH "a osebnih vlakih reservira ali £ ara posebne vagone ali oddelke za tore,gners», da bodo domačini pri_
v h ?-iS tako ma,° kakor mogoče
Zavezna železnica v Alaski.
Washington, D. C., 15. maja. — Minister notranjih stvari se je danes izrekel črno na belem za zgradbo železnice v Alaski, ki jo bo zavezna vlada lastovala in upravljala. "Zdi se mi, da je to edina politika," je izjavil g. Lane, "ki zagotovi Alaski trajno blagostanje."
Minister je izrazil svoje nazore v pismu na senatorja Pittmana, predsednika senatnega odseka za teritorije. Odseku je predloženih več nasvetov zakona za gradnjo zaveznih železnic v Alaski.
"Samo ena pot je," je rečeno med drugim V pismu, "po Kateri more kaka dežela res postati del sveta: gradnja železnic. To je bila temeljna misel britanske politike v Afriki in ruske v zapadni Aziji. To je upanje novega gibanja na Kitajskem.
"Prepričan sem, da si ne smemo predstavljati Alaske samo kot deželo rudnikov in ribolovstva, marveč kot bodpčo deželo mest, farm, mlinov in tovarn, v katerih živi in deluje na milijone najodpornejših našega plemena." Da se ta slika uresniči, priporoča minister gradnjo zaveznih železnic v Alaski.
Belle Valley, O., 18. maja. — Petnajst rudarjev je bilo usmrčenih snoči in en reševalec ob dvčh eksplozijah v Imperial-rudniku O'Gara Coal-družbe. Danes so reševalci pod vodstvom pomožnega državnega jamskega nadzornika Abel Ellwooda spravili na površje trupla petnajsterih rudarjev.
Snoči so reševalci večkrat poskusili, da bi prodrli v rudnik, a plin jim je to zabranjeval do davi.
Vsako truplo, prineseno na površje, je bilo najprej identifikovano ali isto-veteno, in potem preneseno v rudniško strojnico, kjer je bilo pripravljeno za pogreb.
Skoro vseh .1,000 prebivavcev Belle Valleya se je zbralo pri jamskem vhodu brž po eksploziji, in tam so stali več ur, opazujoč rešilno delo. Žalost sorodnikov je bila presunljiva, ko so bila trupla spravljena na površje.
Trupla so bila najdena eno miljo in četrt od jamskega vhoda. Ležala so na svojih obrazih in so bila hudo opečena.
Preiskava o vzrokih eksplozij se prične jutri.
Med mrtvimi so: Tinko John, Mevy Mike, Yaho Mike, Geczie Mike, Mar-tinsky Klement, Boham Peter in drugi (z angleškimi imeni).
Voditelj obsojen.
P. "terson, N. J., 15. maja.—Patrick Quii^an, eden voditeljev zveze "In-dustr.al Workers of the World", ki je tože':i .skupaj z Wm, D. Haywoodom, Eliz'. oetCjr Gurley Flynn, Karlom Trasca in jw.olfom Lessing ,v zvezi z zadnjim strahom svilopredcev v Pattersonu, N. j., ie bil včeraj od porotnikov v svoji drugi pravdi spoznan krivim, da je hdjskal k izgredom. Prva se je bila kon&.la z nezedinjenjem porotnikov. Kaze.?, ki pričakuje Quirilana, je 1 do 7 k v 'zapora.
Qii ulan ni bil navzoč, ko se je izreke! razsod, a njegov odvetnik je obljubi':, da bo prisoten pri razglasu obsodba. Ker je pod poroštvom $7500, ni izdal sodnik Klemen nr>be:>e tiralice	.voi itisn-u j.c i>rig!a>ilo pri-, ziv * if- r.auicnje.no, spraviti slučaj pred najvišje sodišče. .
Živ pokopan.
E\Yiei.'i. Minn., 16. maja. — John Eric, on, 27 'et star rudar, je danes storil smrt v Adovvsmini. Obstranski rov, \ katerem je delal s svojima bratoma,' se je zrušil, in John je bil živ poktf-.an. Njegova brata sta se komaj šila. Bratje so se priselili pred komu i enim mesecem.
Preiskava v West Virginiji.
Washington, D. C., 17. maja. — Ko se je vršila v senatu dolga razprava o pravici guvernerja West Virginije, proglasiti v oni državi vojno pravo v določenem okrožju in staviti aretiran-ce pred vojno sodišče namesto pred civilna sodišča, je bila resolucija senatorja Kerna odgodena. Ta zahteva preiskavo razmer v premogovih o-krajih West Virginije. On in senator Goff sta se1 pa nazadnje zadovoljila z odgoditvijo sklepanja o nameravani preiskavi, da se posvetovanje o tarifi ne zadrži. Resolucija pride torej spet na dnevni red v prihodnji seji.
Ko se je pričelo posvetovanje o re-luciji, so se nahajali na galeriji "mati" Jones in mnogi uradniki delavskih zvez, ki so pazno sledili razpravi.
Zaostale plače.
Hazelton, Pa., 16. maja. — Pennsyl-vansH komisar za delavsko statistiko, Char es Neill, je v zadevi rudarjev v okoli u trdega premoga odločil, da se n orajo tem dodatno izplačati za-služkt v znesku kacih $500,000. Neill je t? -.sodil, ko v to postavljeno obla-stvo tii mog'o priti do nobenega zaključka.
--
Clarence Darrow.
T(\ba radi podkupovanja proti chi-cašk s'.iu odvetniku Clarence Darrowu je s koledarja okrožnega sodišča v Los i ngelesu odstavljena. To pomeni, i ■ je kazensko postopanje proti Dar;; A u potlačeno.
Ti i om dvakratne pravde je g. Darrow. o njegovi lar.tni izjavi, izgubil vse : oje premoženje. Sedaj stoji tu po i.-la in uspehov polnem življenju kot -ožeč z madežem na svojem zna-<"aii-ijjpj.».i razprave in dvakratni, razsod porotnikov ga niso oprostile ob-dolžbe kazenskega dejanja. Ponovno nezedinjenje porotnikov samo kaže, da predloženi dokazi niso zadoščali, da bi prepričali "dvanajstorico dobrih in zvestih mož" o krivdi obtoženčevi.
Tu imamo prav živ dokaz za nedo-statnost določbe, ki zahteva za prav-noveljavnost kacega porotniškega raz-soda enoglasnost dvanajsterih članov porote.
Na boj pripravljeni.
Wharton, N. J., 16. maja. — Dve-stoinpetdeset oboroženih pomožnih šerifov je zastražilo danes vhode v Hope Mine družbe Empire Iron & Stee' Co. ter snoči potrgane tire. Državna milica se ne pošlje semkaj, ra-zun, če se tekom današnjega dne primerijo nadaljnji izgredi.
Izgredi v Cincinnatiju.
Cincinnati, O., 16. maja. — Poskus neudeležencev, ovirati obrat cestno-železnične proge, se je končal danes s tem, da je bilo troje oseb ranjenih in 26 izgrednikov prijetih. Dva dečka sta pred bližajočo se karo na Clifton streetu prevrnila veliko shrambo za odpadke in zato ju je motornik-stav-kokaz nerahlo prijel. Velika množica ljudi, ki se je zbrala, da si ogleda parado, prirejeno po tukajšnjih linijskih društvih kot sočutno demonstracijo za štrajkujoče cestnoželeznične uslužbence, se je potegnila za dečka in je zapretila stavkokazom na kari.
Policisti na konjih so se končno vmešali in so razpršili množico. Ta se je raztogotila in je pričela metati vsakojake reči, ki so nekaj oseb zadele. Samo z veliko težavo se je posrečilo, spet napraviti mir.
Tihotapstvo z opijem.
Seattle, Wash., 15. maja. — James A. Ralston, 70 let star mož, ki je bil prijet v Portlandu pod obtožbo tihotapstva z opijem (makovino), je v današnji razpravi svoje pravde izpovedal, da se uganja trgovina z opijem ob vsej severozapadni brežini pacifiškega oceana sistematično in ob so-vednosti carinskih uradnikov.
Ralston je svojo lastip krivdo odkrito priznal, a je opravičil svojega soobtoženca Charlie Louisa, Kitajca. Nadalje je trdil, da vodi vse poslovanje "opijskega trusta", kakor ga je imenoval, neka skrivnostna osebnost, po imenu Henry Wellman, ki je imela urad v New York Blocku.
Charlie Louis in James A. Ralston sta bila nocoj po porotnikih oproščena.
Polar v Požunu.
Požun, 17. majnika. — Poguben požar je razsajal danes v središču mesta. En otrok je zgorel, in skoro 8,-000 ljudi je brez strehe. Gmotna škoda je velika.
ZGLEDI BOJNIH SIL ČRNOGORSKIH IN AVSTRO- OGRSKIH.
J10^ Proti jrnogors^a v'ada kljubovalno naznanila, da ne opusti mesta Skadra, najsi Avstro-Ogrska ukrene kar 11 "»nogo 8eCmU' s® 'zražalo povsod veliko začudenje, da se mala črna Gora upa kljubovati mogočni Avstriji, 8° ^ifto so Je.Ug'1,a'°> koliko časa bi utegnila Črna Gora vztrajati v slučaju vojne med obema deželama. Svo-in dobili ° . nost so Črnogorci dokazali v vojni balkanskih zaveznikov proti Turčiji. Črnogorci so pričeli voj-■^ki v jj . ec f. predno so ostale armade zavojskovale. V gorenjem delu te slike je videti težak top črno-V spodnjem delu videti skupina avstrijskega konjištva.
, Sa.lriviLItA; ______
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. y lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Urednik...........Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol let..$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta..........$1.50
Za Evropo za četrt leta.........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne poiiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVEN2C Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
►♦o+o+o+o
Joliet, III., 19. maja. — Kdor se navadi ameriškega življenja po dolgoletnem bivanju tukaj, njemu najbolj ugaja v Ameriki. G. Josip Klepec, ki je odšel šele dne 16. aprila na obisk v staro domovino, da morda stalno o-stane tam, piše iz Rotterdama z dne .9. maja: "Grem že nazaj. Do svidenja! Pozdrav vsem." Torej se je mudil doma komaj par dni.
—	Izobr. dr. "Slovenija" je imelo v petek izredno sejo, skoro polnoštevil-110 obiskano. Sklenilo se je več važnih stvari glede prihodnjega delovanja. Izvoljeu je bil tudi novi tajnik namesto odpotovavšega g. Louisa Svi-glja in sicer g. Steve Vertin ml., ki je vzoren član društva.
—	Dr. S. Gasparovich in gospa soproga Ana roj. Lopartz sta se včeraj vrnila z ženitovanjskega potovanja. Prisrčno sta bila sprejeta v Calunietu, Mich. Sedaj stanujeta v krasni hiši nevestinih -staršev pod h. št. 309 N. Hickory str.
—	Umrl je za jetiko v bolnišnici sv. Jožefa dne 14. maja rojak Anton Sa- i niec, v 26. letu svoje starosti, neože- j njen, doma iz Šmarja na Dolenjskem. Med dolgotrajno boleznijo je bil več-: krat obhajan in je prejel tudi zadnjo sv. popotnico. Svojčas je bil pokojnik bartender v J. Božičevetn salunu, a nazadnje pred svojim obolenjem je j delal in stanoval v Rockdalu. Pri pod- 1 pornem društvu ni bil nobenem, tlasi j je bil sicer pameten in priden fant. i Tukaj zapušča dva brata. Pogreba, ki se je vršil v petek dopoludne s črno sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa na slo- | vensko pokopališče, se je udeležilo prav mnogo njegovih prijateljev in znancev iz Jolieta in Rockdala. Sorodnikom izrekamo naše sožalje, a pokojniku svetila večna luč!
—	Dne 28. aprila je umrl rojak Mihael l.ikovič, star 38 let, pženjen, doma iz Dragatuške fare pri Črnomlju na Belokranjskem. Bolehal je samo nekaj dni in podlegel pljučnici. Bil je član S. N. P. J. Pokopan je bil dne 30. apr. na slovenskem pokopališču sv. Jožefa. Zapušča soprogo in štiri nedorasle otroke. N. p. v m.!
Da objavimo smrtne slučaje in druge novice, zanimive za slovensko javnost, o pravem času, prosimo, da se nam naznanijo v tiskarno A. S.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so ime|i: Gjurič Marko, Janez Tone, Katz Anton, Rudman Lovro, Stazinski Franjo, Težak M., Tomaže-vič Mike.
Cleveland, O. — Poročati vam želim iz elevelandskega odra zopet par vrstic, in zato Vas prosim malo prostora.
Na binkoštno nedeljo je priredilo katol. izobraževalno dr. "Orel" veselico v prid nove šole sv. Vida. Igrali sta se dve igri: "V ječi" in pa "Pravica se je izkazala". Igravci so svoje vloge pohvalno izvršili, posebno zvečer. Več igravcev je bilo v prvič na odru, a videlo se je, da so zmožni in bodo s časom gotovo igravci prve vrste. Tudi novi tamburaški zbor, ki je pri tej priliki prvič nastopil, kaže dobro. Igrali so lepo in s še nadalj-nim vadenjem bodo postali umetniki. Hvala ,in čast pa gre tem fantom, da se zavedajo edino pravega kulturnega napredka, namreč krščanske izobrazbe in delajo na to ne samo v svojem društvenem krogu, ampak splošno s tem, da deiajo in se trudijo za slovensko katoliško šolo.
Slovensko pevsko dr. "Lira" priredi v bližnji prihodnosti veliko in krasno igro "Garcija Moreno". Igra je iz-vanredno zanimive zgodovinske vrednosti. Igra kaže, kako je najlepši katoliški značaj, Garcija Moreno, umrl grozne smrti, kot žrtev framazonskih brezvercev v Quitu, Ecuador. Vloge so v dobrih rokah in zato se nam obeta zeld zanimiv večer. Tudi ta igra se bode igrala v prid nove šole. To sta torej dve društvi, ki sta, ali bota, v dejanju pokazali, da res delata za slovenski kulturni napredek med nami.
Pred par tedni je zopet pristopilo precejšno število deklet k dekliškemu društvu, tako da sedaj šteje društvo 5 kandidatinjami vred čez 60 udov. To je lep napredek, kakoršnega se ni pričakovalo od začetka. Ker pa je name« tega društva višja krščanska izobrazba, bi bilo pa v enem oziru, seveda, čudno, če ne bi napredovalo kakor je. Le malo je še deklet, ki še niso pristopile, iz kakega vzroka, se ne ve, toda gotovo je, da bodo s časom vse slovenske dekleta, ki jim je višja izobrazba mar, postale društvenice. Društvenice bodo imele svojo dvorano, kjer se bodo lahko shajale in učile in imele tudi svoje zabave.
Sedaj pa še nekaj o šoli.
V 34. številki kritizira, ali hoče kritizirati, "Cl. Amerika" delo slovenske šole sv. Vida ter pravi: "imamo sicer takozvano slovensko šolo, katere namen je najboljši, vendar žal tudi iz te šole ne pridejo narodno zavedni o-troci, brez izjeme je tudi pri teh o-trocih vedno angleščina na ustih. Vzrok temu je, ker slovenščina nima tudi v tej šoli ne vzvišenega mesta, ker ni učiteljev, ki bi vcepili mladim in nežnim dušam ljubezen do materinega jezika, ki bi znali zgodovino Slovencev."
Pisatelj pravi, da nima slovenščina vzvišenega mesta v naši šoli. Slovenščina je popolnoma na pravem mestu. Prvega pol leta se uči prvorazrednik edino le slovenščine, in če bode pisatelj tako prijazen, da poseti šolo, prepričal se bode sam, da že po nekaj mesecih berejo prvorazredniki lepo slovenski. Po preteku pol leta začnejo šele z angleščino, a pri tem nikakor ne opustijo slovenščine, katera jih spremlja od prVega do zadnjega (8ga) razreda, dasiravno v zadnjih par razredih posvetijo več časa angleščini kakor slovenščini, kakor je prav in mora biti, kajti naši otroci ne bodejo hodili in se borili za življenje nekje na Kranjskem, ampak širom te nove domovine, kjer je za vsacega nujno potrebno, da je zmožen novodomo-vinskega jezika, ako se hoče vsposo-biti za kaj lažjega in boljšega, kakor so imeli ali pa imajo naši očetje in matere splošno. Amerikanskim otrokom je prvega pomena angleščina, kakor je na Kranjskem prvega pomena slovenščina. Vseeno pa tudi slovenščina slovenskim otrokom ne sme biti manjšega pomena ali manjše skrbi. Otroci iz slovenske šole tukaj berejo in pišejo slovenski, govorijo slovenski, molijo slovenski in pojejo slovenske narodne in nabožne pesmi. A tega morebiti pisatelj v "Ameriki" še ne ve. Otroci vsaki dan in v nedeljah pri sv. maši pojejo lepe slovenske pesmi, in pojejo izvrstno. Govorijo radi slovenski jezik, dasiravno govorijo v javnosti več angleškega. In to je zadostni dokaz njih prave slovenske zavednosti. Seveda, vriskati se ne učijo, in klaftarskih pesmi tudi ne pojejo. A taka "narodna zavednost" naj-brže ne prinaša preveč spoštovanja našemu narodu in zatorej čim pred izgine, boljše bode za narod.
Da pa otroci javno več angleščine govore kot slovenščine, je pa čisto naravno, ker je angleščina že tako rekoč v zraku. Tega bi ne preprečili drugače, kakor da zaklenete otroke v "šrank", kjer bi gotovo ne prišli z o-troci druge narodnosti skupaj. Pisatelj pravi, kako lepo češki sinovi in hčere govore svoj materni jezik na cesti in sploh v javnosti. I seveda, dokler druzega ne znajo. Znano pa je, da je na tisoče Cehov, posebno po notranjih državah, katerih otroci zelo malo, če sploh kaj, še umejo češkega jezika. Tudi naši Slovenci govorijo večina krasno slovenščino, ko pridejo sem iz stare domovine, dokler je ne popačijo s primešanimi besedami, kakor "liaus, štrit, bojs, šofla, laci, šur" etc., toda temu ni kriva slovenska šola.
Torej slovenska šola že stori "ta svoje" in bode še bolje izvrševala svoje delo, ko pridemo do tega, da bomo imeli več slovenskih učiteljic. Izmed toliko slovenskih družin se bode ja dobila tudi ena ali druga tako napredna in tako narodno zavedna, da bode posvetila eno izmed svojih hčera slo-
venskemu narodu in višjim šolam in višji kulturi. Vseeno pa- še tudi takrat uspeh slovenske šole ne bode popoln, kajti veliko njenega truda je zgubljenega in mnogo njenega vpliva postane nevspešnega radi nekaterih slabih navžfd in neolikanega divjega javnega vedenja nekaterih Slovencev. Če hočemo, da bodo amerikanski Slovenci ostali Slovenci, potem jim morajo avstrijski Slovenci iti brezpogojno z dobrimi zgledi naprej tako, da bode narod spoštovan od zunaj in se bode vsak, kdor se piše "Šušmašter" "Jaz sem Slovan z dušo s telom", in bode vsak, kdor se piše "Šušmašter" zapisal Šušmašter, ne pa "Schusch-masehter".
V št. 38 se "Cl. Amerika" grozno razjezi nad paglavci in jim zapreti, ker so ženskam v narodni noši korakajo-čim rekli: "Kranjska Mica, Polak, ciganke." No, to seveda ni lepo in kazen zasluži tisti paglavec, kdorkoli je že bil, ki je to rekel. Toda še bolj nesramno pa je za "Ameriko", nami-gavati proti slovenski šoli. "Am." piše: "Ko so korakale ("Napredne Slovenke," pisatelj.) društvenice v narodnih nošah po Glass ave. mimo slov. cerkve, so slovenski otroci (mogoče iz slovenske šole? -"Am.") kričali za njimi: "Kranjska Mica, Polak, ciganke!" Mi bi le radi vedeli, kje se ti otroci naučijo olike? Mogoče od.slovenskih starišev? Nikakor ne, kajti stariši so preponosni sami na svoj rod, da bi učili zaničevati svoje rojake. Kje so se otroci naučili teh izrazov?" To je skrajno poblatinska nesramnost, kateri bi se dalo konec narediti, če bi se krogi, ki so zato odgovorni (kedo pa je odgovoren, kar "paglavci" na cesti store?) le nekoliko pobrigali." Torej stariši niso naučili otrok reči "kranjska Mica", in otroci so se na vsak način morali naučiti tega v šoli. Najbrže — če je bil ta "paglavec" v resnici iz slovenske šole — najbrže se je naučil tega od nemških in angleških sester. Če pa je bil iz javne šole, pa so ga naučile tega izraza angleške učiteljice, kaj ne? Pamet, pamet, "Amerika", kje pa se o-troci druzega slabega nauče? V šoli gotovo ne! Od starišev tudi največkrat ne! Torej kje? Zelo težko je uganiti? Težje je uganiti vzrok, iz katerega "Amerika", ki vedno govori o "naprednosti, narodnem napfedku, naprednih Slovencih" i. t. d., nima ni-kdor dobre besede za največji slovenski napredek, namreč slovensko šolo. Če imate kaj zoper šolo in njeno nad-zorništvo, govorite naravnost, da se, če je kaj zakrivljenega, popravi, ali pa vam razloži; če pa nimate nič zoper, pa pišite mesto "teh večnih postranskih vjedanj, rajši kaj v lepem vedenju, kar bode mogoče otrokom in še komu drugemu koristilo. Torej že pr^v, da ste omenili dogodek in pokazdli "paglavce", čisto prav, a smešno in nespametno pa je, da vsako krivdo zvrnete k durim slovenske šole. Otroci niso hudobni, a bi bili še dosti boljši, da ne delajo nasproti šolski vzgoji drugi faktorji, katere sami dobro poznate.	J. J. O.
Opomba stavca. Vi, ki se žmiraj obregujete ob farne slovenske šole in vam nikoli niso všeč, pa pokažite vi, kaka mora biti slovenska šola v Ameriki, napravite vi eno vzor slovensko šolo, vi, ki vse znate, ki vse imate, ki ste vzeli vso "izobrazbo" v zakup. Toliko vas je v Ameriki po vaših lastnih besedah, slovenskih naprednjakov, so-cijalistov, narodnjakov, neodvisnih de lavcev in bogve kako se še imenujete. Ustanovite vsaj eno majhno šolo, ki naj bo vzor vsem slovensko-amerikan-skim šolam, na kateri bomo imeli o-gledalo in ideal slovenskih šoU Do-zdaj še pa z vsem svojim bahanjem, zabavljanjem, vpitjem in kritiziranjem niste napravili niti ene najmanjše eno-razrednice. Na noge torej, mi komaj čakamo, da bi videli vaš vzor slovenskih šol!
ugledamo na odru. Uprizorila se bo tudi igra "Kmet in fotograf". Mej posameznimi točkami bo pela naša dična "Domovina" slovenske narodne pesmi, ki naj pokažejo tujim gostom lepoto in miloto slovenske narodne pesmi. Dve gospici bosta v ;iarodni noši 7. "avbo na glavi" deklatnovali in peli krasen duet.
Zabavo bo otvoril družbeni predsednik, Rev. A. L. Biaznik z nagovorom. Za njitn bojo govorili še mestni sodnik Frank Smith, predsednik Federation of Catholic Societies, Rt. Rev. Monsignore McMahon, nadzornik vseli dobrodelnih društev, ravnatelj Emigrant Ind. Banke, Mr. Mulry, predsednik Vincencijevih družb, Mrs. E: Mandel, predsednica ženskih dobrodelnih kat. društev, Mr. Alex, de Xuber, generalni konzul in dr.
Ta zabava bo nekaj posebnega in nekaj novega, česar še ni bilo v naši naselbini. Zato uljudno vabimo vse rojake, zlasti može, naj se v obilnem številu udeleže. Shod je velikega pomena za nas Slovence, ker s tem shodom bomo stopili v angleško javnost in se pokazali, da tudi mi ne spimo. Vstopnina bo samo 25c. Odbor.
s# J'
Skipton, Sask., 7. maja. — Cenjeni mi Am. SI.! Veseli me, da list izhaja dvakrat v tednu, pa tudi zdaj ga dobivam redno, in tukaj vam priložim 1 dolar naročnine za pol leta, kajti sem zakasnil z naročnino, pa me veseli, da ga niste ustavili. — Tukaj farmarji pripravljajo zemljo za setev; eni so pšenico posejali, drugi pa še sejejo Vreme smo imeli v aprilu gorko, zdaj pa hladno piha; 5. maja je sneg padal dopoldne, popoldan je pa izginil, tako da farmar spet lahko svoje delo nadaljuje. Posebnega nič ni, je vse po starem. K sklepu pa pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki in vse čitatelje Amer. Slovenca. Tebi, Am. SI., pa želim mnogo naročnikov in predplačnikov. V 27. številki je bil dopis iz Calumeta; ko bi ta dopisnik tako dober bil, da bi večkrat kaj poročal iz Calumeta.	Naročnik.
Ely, Minn., 11. maja. — Dne 10. maja se je tu zopet dogodila prežalostna nesreča. Nemila smrt je nagloma pretrgala nit življenja rojaku Antonu Pogorelc-u, uslužbenemu v sekšn "30" rudniku. Za več tonov rude se je vsulo vrhu njega in ga popolnoma zmečkalo. Po trdem naporu so dobili truplo izpod plasti rude čez nekaj ur. Ranjkt zapušča v našej naselbini' žalujočo soprogo in osem nedorastlih otrok. Bil je večletni član društva Srca Jezusa št. 2 J. S. K. J. in društva Rudar št. 20 S. S. P. J. Obe društvi mu priredita dne 16. maja popoldne časten pogreb. Pokojni ima na Me-saba Range 2 brata, Jakoba in Antona, tu pa enega, Alojzija, kakor tudi več ožjih sorodnikov. Res žalostna usoda za ostalo žalujočo družino, ko izgubi predobrega očeta v najlepši moškej dobi, ko ga ravno sedaj najbolj potrebujejo; pa prepustimo Bož-jej vsegamogočnosti, tudi mi ostali pridemo za njim prej ali slej. Bodi mu lahka ameriška žemljica!
Zastopnik.
New York, 14. maja. — Dne 25. maja ob 4. uri popoldne priredila bo slovenska družba sv. Rafaela v New Yorku na drugej ulici v cerkveni dvorani svojo prvo zabavo, katere se bojo udeležili tudi razni veljaki iz mesta New York. Zato se je odbor potrudil, da je sestavil kolikor mogoče zanimiv program, ki naj bo pokazal naš naroden slovenski značaj. Vprizorila se bo izvirna, nalašč za družbo prirejena igra "Na pošti", ki bo nudila dovolj zabave. V tej igri bojo nastopile naše najizvrstnejše igralne mq£i, katerih se vselej zveselimo, kadarkoli jih
O GRADNJI IN POMENU BELOKRANJSKE ŽELEZNICE.
Spisal Dr. Fr. O-in.
(Dalje.)
3. POGLAVJE.
Gradnja sama.
Vsaka železniška gradba je sama na sebi zanimiva. Oni, ki je še ni videl in pohaja ob progi, vidi vedno kaj novega.
Kako se torej gradi?
Še predno se je začelo graditi, so dobili posestniki parcel, po katerih teče proga, nalog, da odstranijo drevje. Ko so prišli potem delavci, so, postavljeni v skupine, odkopali najprej vrhnjo plast zemlje z rastlinskimi koreninami vred. Nato je obstojalo delo v zarezah (Einschnitte) in nasipih (Daemme). Kjer je svet višji kakor nameravana proga, tam so ga odkopavali in razstreljevali. Min pa niso lelali le v skale, ampak tudi v zemljo, kjer je bila tako strjena, da je ni bilo lahko prekopati z rovnico. Materijah ki se dobiva v zarezah, zvažajo v nižje ležeče dele proge in napravlja-jo nasipe. V to svrho so položeni mali železni tiri (Rollbahnen), po katerih vozijo posebni vozički.
Vsa ta dela imajo namen, da se naredi proga s padcem, kakor je predpisano v načrtih. Ko se bodo postavili razni prelazi pod progo, v nivoju proge in nad progo (Unter- und Ueber fahrten), odprtine za odvajanje vode, viadukti, mostovi, ko se bo proga na-sula ter postavili pragovi in tračnice, bo glavno delo dokončano. Ta dela obsegajo spodnjo in vrhnjo gradbo (Unter- und Oberbau). Vrhnja gradnja obsega prelaze, odprtine za odvajanje vode, viadukte, mostove ter postavitev pragov in tračnic.
Vsa ta dela, kakor tudi postajna poslopja, — visoka gradba (Hochbau) bodo popolnoma dovršena tja do jeseni t. 1. in se drugo spomlad prevzamejo.
Semiški predor je, kakor rečeno, dolg 1976 m, torej skoraj 2 ktn in gre skozi semiško goro. Veže kraj Pre-loge (na severni strani) s Semičem (na južni strani predora). Vrta se na obeh straneh istočasno, iiL sicer, da gre delo hitreje od rok, v iffeh vodoravnih rovih, ki sta drug nad drugim (spodnji rov se imenuje nemško Soh-lenstollen, zgornji Firststollen). Plasti med obema rovoma se za enkrat še ne odkopljejo. Da s£ ne rušijo stene in strop, se podpro (poelzen). Tudi ■i obzidavanjem so deloma že pričeli. Trdnost in moč podpor se ravna po kakovosti materijala. Od začetka so delali mine z manuelno silo. En delavec je držal sveder, drugi je tolkel po njem. Enakomerno, krepko in precizno udarjanje delavca poleg delavca je bilo občudovanja vredno.
Kmalu pa so začeli s stroji. Cela naprava se nahaja v Prelogah. Tam stoji strojnica (Maschinenhaus), v kateri so trije motorji in dva kompresorja (stiskalca). V motorje prihaja surovo olje po posebni cevi in eksplodira pod pritiskom 60 atmosfer. Ko pridejo motorji v tek, funkcijonirajo že tudi transmisije in oba kompresorja. Po posebni cevi prihaja atmosferični. zrak v nju, kjer se potem stisne na 5—7 atmosfer. Ko se doseže tak pritisk, se odpre mehanično ventil in kompri-mirani (stisnjeni) zrak gre v nabiralnik. To je velikanski kotel, ki drži več m. Ta kotel je zunaj strojnice. Manometer med kotlom in kompresorjema kaže višino dopustnega pritiska.
(Dalje prih.)
Naprodaj.	f
Prodajem kuču u najboljem m je". ' novog i ocjelnog grada Gary./' ia. gdje obitava oko deset hiljada Hrvata. Slovenaca, Srba i ostali Slavena. Grad Gary je jedan od najmodernijih amer gradova sa 40 hiljada stanovnika u kojem su največe tvornice željeza u kojima je uposleno preko 17 hiljada radnika. Kuča je moderna,, na dva kata prikladna za salooii, grocery ili bilo koji drugi posao. U dolnjem katu je store i 4 sobe za obitelj. U gornjem katu je 7 soba uredjeno za 3 obi-telji. Electrična razsvjeta u svim sobama. — Kuča može nositi $70.00 mje-sečno stanarine ili sama stanarina is-plati kuču u 4 godine. Prodaje se vrlo jeftino ako s,e uzme odmah. — Cijena je $3700.00 uz gotov novac ili na odplatu uz pogodba.
Pobliže obavjesti daje
JOHN ŽAGAR, c. o. First National Bank, Gary, Ind.
Phone Canal 498.
August Poglajen,
CHICAGO,
2300 S. Robey Street
: :: ILLINOIS
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasderti
se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej ij poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113
Antonija Rifel
izkušena babica.
N. W. Phone 1042. 512 N. Broadway	Joliet, lila
1 Kadar se mudite na vogalu 1 Baby and Broadway ne pozabite vstopiti r
1 MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteezeni. J Fino pivo, najboljša vina in rmodkt.
| Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIinilltUllllllllllllllllllllllll
Time Schedule
Effective Sunday, Nov. 3, 1912.
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
JOHN PRUSi
N. W. telefon 170.
STAVBENIK IN KONTRAKTOR
Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road.	Joliet, I'L
8ray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občini^ v Jolietu. Velika zaloga-Nizke cene. t* Jefferson St, blixu meet*. J*®*'
Oi
Pr-1.1 II. Gli
lis D, Za, Vrl
An
Dowiak & Proset
N. W. Phone 382. 1100 N. BROADWAY, JOLIET,H1"
SLOVENSKA GOSTIL^
NAJBOLJŠE DOMAČE VINO-ŽGANJE IN SMODKE. Fina prenočišča za potnike.
f;
v»
GEO. MI KAN
MODEBNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabat«" in najboljša postrežba«
LUNČ VES DAN — BADAV^ Chicago tel. 2952. N. W. tel. 1251. t, 210 Buby St. J OLIET,
Chicago, Ottawa* Peoria Railway
INTERURBAN CARS
Leave Joliet.	Arrive.
6:05 a. m. Princeton...... 6:25 a. m
6:30 a. m. Rockdale...... 6:58 a. m
7:05 a. m. Ladd.......... 7:40 a. m.
8:05 a. m. Princeton...... 8:40 a. m
9:05 a. m. Ladd........... 9:40 a. m.
10:05 a. m. Princeton......10:40 a. m.
11:05 a. m. Ladd...........11:40 a. m.
12:05 a. m. Princeton......12:40 p. m.
1:05 p. m. Ladd.......... 1:40 p. m.
2:05 p. m. Princeton...... 2:40 p. m.
3:05 p. m. Ladd.......... 3:40 p. m.
6:05 p. m. Princeton.....7:40 p. m
5:05 p. m. Ladd.......... 5:45 p. m.
6:45 p. m. Princeton...... 7:45 p. m.
8:05 p. m. Princeton-Ladd 9:40 p. m.
9:50 p. m. LaSallc........10:40 p. m.
11:05 p. m. Morris.........11:40 p. m.
Direct connections at Ottawa, for Streator and Grand Ridge.
And to following stations: — Rockdale, Minooka, Morris, Seneca, Marseilles, Ottawa, Starved Rock, Utica, LaSalle, Peru, Spring Valley, Marquette, Howe, DePue, Bureau.
F. E. FISHER, Gen. Supt.
Louis WiSf
"MEET ME FACE TO FAC^
gostilničar
200 Jackson St,
Prijateljem in znancem na: da sem kupil Mauserjev salun, lahko najdete vsak čas in se okreP^ V zalogi imam najboljša vina in 0 pijače.
Joliet. ^
Chi. Phone: Office 658. Re*
141
Office hours: ^ 9—12 a. m. 1—5 and 7-8 P'
Dr. S.Gasparovid
Slovenski Zobozdravnik-
Joliet National Bank Bid* 4th Floor. Room 405.
JOLIET,	ILLl**0^
Anton Kirinčič
Cor. CoK,, in Chie»#"
Igrani*
I
Cel
na
no
3. t
len
in
Pen
*dr;
da :
ne i
dru
sta;
Ij an
To,
nap
"Zl
D.
la -
191
Dr,
dru
lep,
me
v l bov bilo
349; bol,
bila
lih
sk0
O+O* *0*<J«0«0«OfOt040*OtO*OM +0+0+0+C40+G+0*0*0*0
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, III.
3?i1t© "ELfc BrancL" V^f
IideUvalei n^jboljiega pita Mdtklh in
Brude^
e	Prva in največja
Grocerija In IVJLesMi^*1 X
Cenj. slov. občinstvu v La Salle in okolici PriP°(^i,e
[ zalogo najboljših groc«rij ter vedno s\e).efca mesa.	,
154 Third St.	■ - Phone **
******
K. S» K«

******
JEDNOTA

Bell Phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
j- podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II- podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
■»možni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Rajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:..............Rev. Jo sip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
^■upnik:...........Mart Muhič, Cor. Main and Center Sls., Forest City, Pa.
»rhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont, i'	George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
t	Peter Staudo har. Box 701, Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR: , Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. tf	John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
•	Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111.
Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006'N. Chicago St., Joliet, lit
V,E DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA CL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
j iz stare domovine. ^J
KRANJSKO.
dr,
Cel' ^vtomobilska zveza Ljubljana-«je. Dne 1. maja se je pričela red-* avtomobilska vožnja med Ljublja-3 ln Celjem. Avtomobil je odšel ob ^ u" iz Ljubljane in je vozil po Čr-;e™ Srabnu čez Trojano na Vransko j? dospel ob 7. uri zvečer v Celje. °Vs°d so ljudje avtomobil veselo po-Ovijali, povsod je vladalo veselje, a Se je ta lepi del slovenske domovi-ne odprl prometu.
Občni zbor "Slov. planinskega -uštva" se je vršil dne 30. apr. v re-tavrantu "Narodnega doma" v Ljub-To'- ,OtV0ril ga Je načelnik dr. Fr. n°mmšek. ki je poročal o važnejših "Zl Val1' zlasti ° nakupu hotela D.	v Bohinju. Zasluga S. P.
la v slr,a 36 ta važna postojanka osta-1912 jpVenski1' rokah. Ob koncu leta Društv T6'0 Slovensko Planinsko
družnic l?aj 3317 članov- 24 'epe >,m ^'aninski Vestnik" prinaša me in metn,lske slike ter tudi panora-ln zemljevide.
V Li,,K, deŽe!nih d°brodelnih zavodih CaSn'.^ bi'° v ,etu 1912. oskr-bil t e^1 M"ikov' - od teh je 3«9- umri -V deŽdn° bolnišnico 10,-bolnik0v K V deŽdni bolnici 475
bil^v£dglraS°V\hiŠa v Ljubljani je lih v Lilr ' Povzročenih po de-
Sko ^as rtta C1'S?ne
ena' Stranke so deložirali.
^rXt0^ ljubljanske škofije. Pr°fesor ,n L J""6' c" kr- gimnazijski Ziji v Kra • tehet na državni gimna-Škofijske^nJV> Je bU 'men°van za kn,-^ŽuPniif konzistorialnega sVetnika.
ik°1aiuV - dnik je Podeljena g. tah- 2u„ aZlnski' župniku na Črnu-?0sPodu A1Ja Boh" Srednja vas pa 8ah. __ y to"u Golf, župniku v Stru-*uPnik v <f°!C0j je šel S- M- Barbo, °Pravlja j .. dniku, namesto njega 2l,Pnijo g. kaplan Porenta
Ljub'janotna kosa- v St. Vidu nad prosti pe Umrla v 30- letu svoje . vajgcr _ranciška Krmec,
rojena
i 6 TiskarnPl'°Ka »»'nžbenca Katoli-hie un h V ^ubljani. _ V Ljubke1 Ti Podpolkovnik avditor dr. rbra'nbnelPaPn,ann' vodja deželno-l ,1'»dcu j® s°disča v Ljubljani. - V S^cij i* »-rt višji davkar v pok.
®°koPall v rkf' star 65 let; truplo so v LJubljani.
Naftf ')0"«rečencev. Iz Novega
inih bratov'v v V b°lniJnico
Kandiji jc bil(> ttko'»
[Vencev, p Privedenih pet
pone-
r dilaVec iz M "fr,0 ^0^evar, železniški t^itno ; se je ponesrečil z r,Cc na ,. . 01!0- Raztrgala mu je C'ePeI °kaJ m na desnem licu, da Pri S Pose JTtm	Franc
S Inl •sin z Vd- Ba,w
VlP°8"al kr' JC ,graje s samokre-Sr? Šuštar 8 ° V desn° stegno.-
0ll>il del. JC 1>a<lel s k020l(--;i i"
< med £t aVeC vPrc'o«ib, je
** Pošk!!iK Je Zadobil smrtno-| CCkTiferNa drvarja Fran-IC^du pZXkrca Pri Šentjanžu | ^ °80 v stegnud-eV0 mu "trlo
HC30- aprTla ^ Vrhnike Poročajo: K? Iv.Ki.,.roU več«u jc pose-
Uk0 nelr . ''onj udaril v n"recno, da je ponesre-
čenec v groznih bolečinah prihodnje
jutro umrl. Bil je mož-poštenjak v najboljših letih in zapušča družino s petimi nepreskrbljenimi otroci.
—	Vročekrven Srb. Anton Ilič, 23-letni Srb je dne 28. aprila vpil v gostilni Marije Pere v Kočevju "Živio Srbija". Sodelavca Franc Metelko in Miha Panjak sta ga zaradi tega stavila na odgovor. Ta pa je ta dva z lovskim nožem obdelal, da sta zadobila smrtnonevarne rane.
—	Kratko veselje, dolga kazen. Janezu Erlatiču, hlapcu na Javorniku, žganje bolj diši kakor delo, zato je sklenil, da si enkrat brez denarja privošči dober dan. Obiskal je na Savi in v Jesenicah tri gostilne in povsod si je kaj privoščil, ne da bi plačal.
V Peklarjevi gostilni je spil dva vrčka piva in zavžil en golaž; ko je bilo treba plačati, je rekel: "Kar 'cegelc' naredi, bo že gospodar plačal." V Olif-čičevi gostilni je namesto plačila razbil pri oknu šipo, v Vilfanovi gostilni pa kozarček, iz katerega je pil žganje. Nato je začel po Jesenicah razgrajati, tako da je motal občinski stražnik posredovati. Ker pa to ni vse nič pomagalo, mu je napovedal aretacijo, kateri se je pa obdolženec s tako silo uprl, da so ga šele s pomočjo nekega drugega ukrotili. Pri tem je Erhatič stražnika psoval. Pri obravnavi sicer trdi, da je bil popolnoma pijan, kar pa priče zanikujejo; obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe.
—	Sleparska beračica. Terezija Mar-tinčič, 44 let stara iz Št. Ruperta, je bila že enkrat pol leta zaprta, ker je neko žensko opeharila za 1000 K, češ, da je 90,000 K v loteriji zadela, da si je kupila posestvo in da potrebuje, ker še ni dvignila denarja, teh tisoč kron za "aro". Minulo jesen je pa zoj^et začela po Hradeckijevi vasi, kjer je stanovala, krog ljudi lagati, da je zadela na srečko 90,000 kron, katerih pa ne more takoj dvigniti. Vsled škofovega naročila pa mora takoj za tabernakelj plačati 1000 K, katere si bo morala izposoditi. V tej vasi se ji ni nihče na te limanice vsedel, pač pa je postala Katarina Zaletel v Staneži-čah njena žrtev. Obdolženka je lansko jesen večkrat prišla v to vas beračit ter je tudi tu trosila izmišljotine o zadeti srečki. Obdolženka je znala tako prepričevalno govoriti, da je Katarino Zaletel pregovorila, da ji je posodila teh 1000 K, katere ji je v ljubljanski frančiškanski cerkvi izročila. Ta denar je s svojimi znanci kmalu zapravila. Svojo žrtev je na ta način prevarila, da ji je obljubila še enkrat toliko vrniti, to je 2000 K, kar Mar-tinčič sama priznava. Za kazen je j prejela obdolženka dve leti težke ječe.
—	Zgodaj začel. Franc Zgonc, 14-: letni posestnikov sin, je prodal v Lo-, žu 9 brezovih metel za 1 K 72 vin. Domu grede ga je srečal 151etni Filip Kočevar, posestnikov sin v Ložu ter i ga pregovoril, da je šel z njim v "Mrzlo jamo", češ, da bo tam dobil od delavcev za 16 bakrenih vinarjev i kotnad za 20 vinarjev. Spotoma ga je prijel pri vratu za srajco in zahteval od njega 8 krajcarjev z grožnjo, da ga drugače ubije. Prestrašeni fant je izročil Kočevarju zahtevani znesek, ko je pa hotel Kočevar še 20 vinarjev imeti, se mu je strgal in zbežal. Ob-1 dolženec se zagovarja, da je grozil z "kloftanjem" ne pa z ubojem; obsojen je bil na osem mesecev težke ječe.
—	Sovražen oče. Jurij Potočnik, 521etni oženjeni mizar v Dolenji vasi, črti svojega sina Valentina, kateremu hoče njegova žena izročiti posestvo, 2e ko je sin odhajal k vojakom, mu je
oče žugal, da naj se ne prikaže več k : hiši. Dne 1. svečana t. 1. je prišel Tine od vojakov domov na dopust. Ko mu je pa mati povedala, da ga hoče oče ustreliti, je prenočil v drugi sobi, t ne da bi bil obdolženec za to kaj vedel. Drugega dne, na Svečnico, je Potočnik videl sina iz cerkve prihajati, kar ga je silno ujezilo. Ko se je vrnil domov, si je pripravil nabit samokres in ga pokazal svoji ženi, rekoč: "S tem bom sina ustrelil!" Kmalu nato je prišel tudi Tone domov. Obdolženec g^ je pričakoval pri vhodu, držeč z eno roko kljuko od vrat, v drugi roki pa samokres, s katerim je meril na svojega sina, ne da bi bil streljal. Tine ie skušal pri zadnjih vratih priti v hišo, a so bila zaklenjena. Pri oknu poleg teh vrat je stal oče in meril s samokresom proti sinu. Ta je, da bi očetu izbi! samokres iz roke, vzel poleno ter zamahnil po iz okna štrle-čem orožju, tedaj je oče dvakrat u-strelil proti njemu, a ga k sreči ni zadel. Vendar sta pa šli obe krogli tik sinovih prsi. Konec so napravili o-rožniki z aretacijo obdolženca. Tudi nasproti orožnikom je izjavil, da bo sina ustrelil. Obdolženec svoje dejanje priznava. Sodišče mu je za kazen prisodilo 15 mesecev težke ječe.
—Boga preklinjal. Že večkrat pred-kaznovani Jožef Panče, 211etni delavec, je v teku burnega domačega prepira izustil grde bogokletne besede in sicer pri hiši tik javne ceste. Obdolženec se zagovarja s pijanostjo, priče so pa izpovedale, da ni bil skoraj nič pijan. Sedel bo za 6 tednov v ječi.
—	Kolo odpeljal. Franc Mihelič, 171etni črevljarjev sin v Bizoviku, je bil že dvakrat zaradi tatvine kaznovan. Dne 26. svečana je iz veže Murnikove gostilne izmaknil tam prislonjeno kolo, last Andreja Štruklja. Ukradeno kolo je na Glincah prodal za 20 K, čeravno je bilo 100 kron vredno. Obdolženec, ki vse prizna, je bil na 8 mesecev težke ječe obsojen.
—	Občinski tajnik A. Suwa v Zgornji Šiški je živ in so govorice o njegovem samoumoru neresnične. Govorice o samoumoru so nastale vsled tega, ker je tajnik izginil in je zapustil pisma, da izvrši samoumor. Na poti se je pa premislil in se je vrnil. Tajnik je odstavljen.
zgodaj k počitku. Ona sama se je z otroci vlegla ob 10. uri in kakor običajno vrata spalnice zaklenila. Krog 11. ure ponoči je potrkal na vrata njen mož; vprašala ga je, če če.sa želi, nakar je Ahačič odvrnil, da naj le vrata odpre. Komaj pa je vrata nekoliko odprla, jo je mož zgrabil za rame in zavpil: "Danes moraš z menoj umreti!" Pri tem ji je z lovskim nožem potegnil po vratu in jo ranil. Vendar se mu je iztrgala in pobegnila v sobo služkinje Marije Lenzhofer, odkoder je skozi okno klicala na pomoč. Kot motiv groznega dejanja njenega moža označuje Ahačičeva skrajno ner-noznost le-tega. — Revident Josip Ahačič je spoznal svojo ženo kot nad-poročnik domobranskih ulancev; bila je jahačica po poklicu, in da jo je mogel poročiti, se je kljub hudemu nasprotovanju sorodnikov odpovedal častniški službi in šel k železnici. Umetniška kri njegove žene je v izpočetka srečnem zakonu povzročila nespora-zumljenja; kasneje je razmerje postajalo vedno huje, dokler ni sedaj nastopil grozepoln konec.
— Ustrelil se je 811etni čevljar Miha Ogriz v Kočuhi na Koroškem; nabil je staro cev puške sprednjače, vtaknil zadnji konec v štedilnik, sprednjega si je pa naslonil na zatilnik in čakal na strel, ki mu je raznesel glavo. Ogriz se je nahajal v veliki bedi in je bil najbrže že nekoliko zmešan.
ŠTAJARSKO
—	S. K. S. Z. za Štajersko je imela dne 27. apr. pri Sv. Križu na Murskem polju svoj letošnji občni zbor. Predsednik dr. Korošec je poročal o delovanju S. K. S. Z., najmočnejše slovenske katoliške nepolitične organi-
j zacije na Štajerskem, ki ima pod svojim okriljem združenih 154 društev, med temi 57 mladeniških in 70 dekliških.
—Mariborski "Blumentag". Na krasnem slovenskem Pohorju hočejo tudi Nemci, imeti svoj viden prostorček. Ruška koča S. P. D. (slovenskega planinskega društva) je bila in še je vsem hribolazcem in izletnikom na razpolago brez razlike narodnosti. Saj tudi ni bilo od nobene strani, tudi od nemške ne, v tem oziru kake pritožbe. Toda nekaj je grizlo fanatične Nemce, da je namreč Ruška koča v slovenskih rokah. Zato so sklenili, ji postaviti nemško konkurentinjo — in to bi naj bila Berghuette. Ob enem bi naj ta koča bila seveda vidno znamenje, da nemštvo prodira tudi na naše Pohorje. Dne 18. maja je bil za to nemško kočo cvetlični dan v Mariboru. Ta je imel namen, pobrati od vsakega, ki se je prikazal ta dan na mariborskih ulicah, prispevek za označeni nemško-nacio-nalni namen, s kojim se bode slovensko podjetje oškodovalo in obenem postavilo izzivalno nemško znamenje r.a slovensko Pohorje.
—	Požari. Pri Sv. Juriju ob Ščav-nici je dne 30. aprila po noči ob polu 2. uri pri trgovcu g. Farkažu požar uničil poslopje, kjer je bilo skladišče in dvojno stanovanje. Zgorelo je dosti drv, desk, zabojev perila in obleke. — V Grižah je zgorela posestniku Alojziju Zuža hiša in shramba. Posestniku je uničil ogenj vso perilo, mnogo pohištva, raznega orodja, mnogo obleke žito, suho svinjsko meso ter poleg tega več sodov s pijačo.
—	Novi dravski most v Mariboru stane mesto samo velikansko svoto 670 tisoč kron in k temu se morajo prišteti še milijoni, ki jih je žrtvovala država. Kljub temu pa je tak, da se ves svet iz njega norčuje. Zbadljivi Gradčani ga nazivajo z imenom "Die Marburger Rutschbahn".
—	Železna poroka. Dne 5. maja sia obhajala Jožef in Terezija Cernec iz Konjiške vasi železno poroko (651et-nico). Jožef Cernec je v 90. letu, Terezija je par let mlajša.
—Knezu Windischgraetzu je kradel drevesa iz gozda njegov lastni gozdarski pristav Ferdinand Kopf. Dalje časa niso mogli zaslediti tatu. Tat je sam "pridno iskal" tatu. Svojega gospodarja je oškodoval za 1300 K.
—	Dr. Pederzolli — škof puljsko-poreški. Novi puljsko-poreški škof msgr. dr. Trizor Pederzolli je zapustil dne 29. aprila svojo župnijo pri Sv. Antonu novem in je odšel po skoro 221etnem bivanju v Trstu v Poreč, kjer se je vršila dne 1. maja slovesna kon-sekracija. Novi škof je bil rojen leta 1864. v Kotoru kot sin državnega višjega inženirja. En brat je višji dežel-nosodni svetnik, drugi pa ravnatelj glavnega carinskega urada v Trstu.
—	Razvoj Avstro-Amerikane. Čuje se čisto zanesljivo, da kani velika pa-robrodna družba Avstro-Amerikana, ki je imela preteklo poslovno leto sijajno bilanco in ki se že sedaj polaščuje tekmujoče družbe Canadian-Pacific, kateri jemlje progo in ladje, do konca leta 1916 uvesti celo floto novih enot največjega pri njej do sedaj običnega tipa ladje "Kaiser Franz Josef I." Pod jetje se tako razvija, da je prisiljeno h tem korakom.
—	Slovenski prvi maj v Trstu. Prvi i maj je bil v Trstu dvojen praznik,
prvič, ker je bil že sam na sebi praz nik in drugič, ker Tržačan prvi dan majnika kot delavski dan praznuje tako kakor nikjer drugod na Slovenskem. Ob 10. uri predpoldne so se , v "Balkanu" zbrali pristaši in prijate-lji narodne delavske organizacije, ki je imela strmečim Italijanom manife stirati moč narodnega delavstva. Z zastavami in godbo so se začele po običajnem nagovoru razvijati mase in se viti po trgu Caserma, ulici Giose Carducci, po Goldinijevem trgu — pa prav mimo "Piccola", nato pa po Cor su do namestniške palače in konečno za obrežjem mimo kolodvora nazaj v Balkan. — Demonstrativna manifestacija se je vršila dostojno in mirno, nikdo je ni motil. Začel se je sprevod z "Naprej zastava slave" in tako v tem smislu naprej. Neverjetno, kako so se že Italijani vsemu privadili! Še razburjajo se ne več in pažnja policije je bila odveč. Popoldne se je vršila pri "Jadranu" pri Sv. Jakobu velika ljudska veselica.
(
HRVATSKO.
|_KOROŠKO.	\
— O strašni drami Ljubljančana v Beljaku se še poroča iz Beljaka: Ahačič je svoje grozno dejanje izvršil z lovskim nožem. Glasom izpovedbe njegove lene se Ahačič ie nekaj dni ni dobro počutil; kritičnega dne je Sel
—	Umirovljenje podmaršala Viljema Klobučarja. Dunajsko in peštan-sko časopisje se obširno peča z umi-rovljenjem poveljnika hrvaško-ogrske
ga domobranstva podmaršala bar. Klobučarja; med drugim ugibajo tudi o njegovem nasledniku in imenujejo nekateri nadvojvodo Jožefa Franca, drugi pa generala konjenice Franca Bo-
hra. Kakor poročajo hrvaški časopi-
si, bo šel Klobučar, ki je pri vladarju
v veliki veljavi, res v pokoj. Nastanil se bo v Zagrebu, kjer si je že najel krasno stanovanje v Mihanovičevi ulici. Klobučar je po rodu Ličan; kakor njegovi veliki rojaki Filipovič, Čanič in mnogi drugi — ni le iz vse duše u-dan svojemu vladarju, nego tudi svoji domovini. Rodila ga je mati iz glaso-vite liške rodbine pl. Rukavina.
—	Nova Cuvajeva progonstva. U-rednik uradnih "Narodnih Novin", Feliks Zindl, je odstopil, ker so mu zelo zamerili, ker je ob padcu Skadra slavil hrabrost črnogorskih junakov. V tej zadevi sta pa tudi prizadeta dosedanji državni pravdnik dr. Markovič in zagrebški policijski načelnik Sporčič, ki nista hotela ob manifestacijah radi padca Skadra v Zagrebu proti mani-festantom nastopiti.
SLUŽBE IŠČE POPOLNOMA IZ-vežban mesar, ki že mnogo let izvršuje to obrt ter je v isti vsestransko najboljše izučen in izkušen. Več se poizve pri Uprav. Am. Slov.
IŠČEM JOŽEF POŽEKA, DOMA iz Gribelj na Dolenjskem. Nedavno je stanoval v Jolietu, 1112 N. Chicago St. Odkar se je preselil, ni glasa od njega. Če mi kdo naznani kaj o njem mu hočem biti hvaležen. Joseph Dragoš, 521 Splitlog Ave., Kansas City, Kansas.
Peoples Outfitting Co.
114-116-118 N. Ottawa St.
Joliet, 111.
Ko imste svatbo v hiši stanovanje ali urejujete
kupite svoje pohištvo od People's Outfitting Co., ki vam proda najbelje t^a-go po prayih cenah. Vsakemu Square Deal.
Posebnost
dajemo ljudem tujih uarodtiostij iti iti damo lep dar z vsakim nakupom pohištva to spomlad.
PRAVI PIANO KLUB
$139 PO, $1.00 NA TEDEN
Naš drugoletni klub je zdaj odprt
150 učencev ravno zvršujejo leto brezplačnega poduka, ki ga smo nudili spomladi, ko smo ustrojili naš prvi Piano Klub.
Le 100 članov vpišemo v ta klub, in 50 pianov se je spravilo r domove novih članov tekom zadnjih par dnij.
Ne odlašajte 1 Če hočete en naš klavir in eno leto pouk popolnoma badava; pridite v našo prodajalno v Crystal Stairs Theatre Building takoj.	, ^umiaul
Klub cena—$139, $156, $165, $177, $190, $210, $225, $240, $275, $300.
88 Note-Inner Player Pianos $350
OBROKI MOR NAVADNO; Sl.OO NA TEDEN
STEGER PIANO STORE
*
REAL PIANOS AT RIGHT PRICES
121 N. Chicago St., Joliet, III
Odprto zvečer do 9. ure.
100 PIANO ZABOJEV NAPRODAJ.
Fred Sehring Brewing Co.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS.
Amerikanski Slovenec Dvotednik-Stane samo dra dolarja na leto
Angleški spisal A. R. Haggard
"Njegov praded ga je nosil," je rekla v arabskem jeziku, "ko je naska-koval jeruzalemsko zidovje." Saraceni pa so zamrmrali ob teh besedah, ki niso rfič dobrega pomenile, in preberi eli.
Nato je prijela Hasana za roko, ki je stal poleg nje in motril njen bledi, nedoumni obraz, ter odhitela brez vsake besedice, brez vsakega pogleda nazaj po dolgi dvorani ven v gluho noč.
"Dobro bi bilo, da bi se ravnali po mojem nasvetu ter zažgali grad ali vsaj prerezali vratove omamljenim," je dejal Nikolaj svojemu pazniku Ali-ju, ko so stopali za ostalimi. "Kolikor jaz poznam ta dva brata, bodeta s križem in mečem kmalu za nami, in potem bodo morali naši ljudje plačevati s svojim življenjem to velikodušno nespametnost." In stresel se je kot da bi ga bilo strah.
"Morebiti, ogleduh," odgovori Saracen ter ga pogleda s svojimi temnimi, zaničljivimi očmi, "morebiti boš to ti plačal s svojim življenjem."
Wulfu se je sanjalo, da je stal na glavi na leseni deski, kot je nekoč videl glumca, ki se je vrtel na eno stran, kakor on, samo da se je on obračal na drugo; nakrat je nekdo nad njim za-vpil in on je padel s deske in se pobil. V tem se je prebudil in v resnici slišal klice nekega glasu — glasu Matevža, kaplana steeplske cerkve.
"Pokonci!" je kričal glas. "V božjem imenu, rotim vas, pokonci!"
"Kaj pa je?" je vprašal Wulf, zaspano vzdignil glavo in začutil bolečine preko čela.
"Smrt in zlodeji so bili tukaj, sir Wulf."
"No, saj so pogostoma blizu skupaj. A žeja me. Dajte mi vode."	.
Neka služabnica, bleda, razmršena, | težkih oči, ki se je opotekala sempa-tja in prižigala baklje in sveče, mu je prinesla vode v iisnjatem mehu, iz katerega je dolgo pil.
(Dalje prih.)
SOCIJALISTA JE PREKANIL.
V krčmo, v katerej je gospodaril so- j cijalist, prišel je vojak in zahteval ko- < zarec piva. "Ali bi vi streljali na so- , cijaliste, če bi bila revolucija?" vpraša vojaka bradat socijalist, ki je imel pri mizi prvo besedo. "Ne, tega bi ne storil," zagotovil ga je vojak. "To je lepo in prav; pite en kozarec piva na me!" Vojak je dobil še več kozarcev piva in tudi jela. "Ali je v vašem polku še več tako vrlih mož, ki bi ne streljali na nas," vpraša ga zopet "ta velki" socijalist. "Jaz jih poznam o-krog 20," odreže se vojak, in zopet glavni socijalist povabi hrabrega vojaka, naj pije. "Zakaj bi pa ne streljali na nas," povpraša zopet radovedno socijalist vojaka. Vojak še enkrat močno in srčno potegne iz kozarca, stopi k vratom in pravi: "Jaz pripadam k vojaški godbi, godci pa nimajo pušk." Oh, kako kislo mrdo je napel socijalist!
Podučil je socijalista. Mirko je bil "šlosar" in "prav ta velki" socijalist. Po gostilnah je kričal: "Jaz sem socijalist, da, prav "ta velki" socijalist." Kot "ta velki" socijalist je imel pa tudi prav "ta velko" žejo in bil je prav "ta velki" pijanec in v marsikateri gostilni si je želel, da bi vendar že enkrat prišla tista srečna doba, ko se bodeta pijača in denar brezplačno delila med njim in salunarjem. Ni bil torej ravno neumen, če je z veliko zgovornostjo nagovarjal kmeta Janezka, naj se pridruži tudi on k socijali-stom.
Janezek je potrpežljivo poslušal so-ciialistične nauke, ki mu jih je dajal "šlosar"; včasih se je tudi nasmehnil [ in prikimal, včasih tudi kako zinil, da je bolj razburil socijalista — mislil si je pa svoje. Ko je "šlosar" že mislil, da je zmagal in iz kmeta naredil socijalista, vzdignil se je Janezek in približal vratom in zvito smehljaje rekel: "Prav lepo znaš govoriti, Mirko, prav lepo znaš, res. Zdaj se moraš naučiti le še misliti in pridneje delati in skrb-neje varčevati, da, če že pride do delitve ali talunge — tudi jaz kaj od tebe dobim; veš, jaz raje delim s poštenim človekom kakor pa z lumpom, ki vse zapije in zažre! Lahko noč, Mirko!" In prav je imel kmet Janezek, da se ni pridružil socijalistom, ker socijalisti so največji sovražniki vsakega kmeta.
Na socialističnem shodu v Zagrebu 1.1896 trdili so sodrugi dobesedno: "Ni ; ga brezozirnejšega, sebičnejšega, in bolj zagovednega človeka, kakor je > kmet v katerikoli deželi!" Jud Ellen-bogen je dejal 13. nov. 1895: "Če bo v
-	2 letih vse kmetijstvo uničeno, navdihnilo me bo to z najprijetnejšo nado,.
i Dokler ima kmet le še količkaj, če 1 tudi samo gnojišče, ne more se ž njim nič opraviti; zato je treba kmeta po-i polnoma uničiti." Da, da, kmet noče i postati socijalist, ker noče deliti svo-
-	jega premoženja s tistimi, ki vse za-
-	pravijo in ttdenejol Zavrtniku pa diši-3 jo kmetije, zato je tak socijalist. In
-	ker pri pametnih nič ne opravi, zato
-	napaja ljudi — z obljubami; obljub
-	pijane ljudi pa koristoljubno opehari v svoj dobrobit. Slava mul
'•ta*-

91 najlepših lotov
v Goebel-ovem okolišu^ kakor se kaže na sliki,
bo prodanih na javni dražbi onemu, ki bo največ ponudil. Dražba se prične
Soboto, dne 24. maja, 1913
edina slovenska tvrdka
Les za Stavbe in Preiti0'
Največja zaloga v mestu
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
Jb~\ KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO
TELEFONI 597
Square Deal Vsakemu
Vabi rojake Slovence i Hrvate, da ga gostoma posetijo v njegovem salunu.
DOBRO D O S L I 1
Naročite zaboj stekleni
novega piva, ki se Imenuje
EAGLE EXPOR^
John Chapuran
SLOVENSKA I HRVATSKA
GOSTILNA
Rojaki dobrodoSli! N. W. Phone 1251. 200 Ruby St.,	Joliet, III
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
če boš kupoval od nat, ti bomo vselej postregli t najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsako*r»»-nega lesa.
Za stavbo hii in poslopij mehki trdi let, lath, cederhe stebra, desk i* singlne vsake vrste.
Nai prostor je na Desplaines uli« blizu nevega kanal*.
Predne kupii LUMBER, oglasi M pri nas in oglej si naio salogol Mi t« bomo zadovoljili ita ti prihranili dtnal
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Oba telefon 405.	S. Blaff St., Jolie^
W. J. LYONS
N»» office in Lumbar Yard m vogla DES PLAINES IN CLINTON STE
Roža sveta«
(Dalje.)
Poslušni so odšli in oni trije so o-stali sami. Tedaj je Rozamunda pokleknila poleg svojega očeta, s katerim se je šepetaje razgovarjala. Hasan se je obrnil v stran in si vrgel svoj plašč čez glavo in. preko oči. Ni jih hotel motiti v bridki uri slovesa.
Ko je Rozamunda poslednjič poljubila očeta, se je sir Andrej nasmeh-ljal in rekel:
'-Da, da, morda je tako za vse najboljše. Bog te bo varoval in njegova volja naj se zgodi. Pa pozabil sem. Povej mi, hčer, kateri?"
Zopet mu je zašepetala na uho in ko je pomislil za trenutek je odgovoril:
"Morda imaš prav. Mislim, da je najpametneje. Zdaj pa blagoslov nad vas tri — da, in na otrok otroke. Stopi semkaj, emirl"
Hasan ga je čul skozi svoj plašč; razkril se je in stopil k njemu.
"Povej Saladinu, svojemu gospodu, da je bil premočan zame in mi je poplačal s svojim lastnim denarjem. No, ce bi bilo drugače, bi se morala moja hči in jaz itak kmalu ločiti, kajti moji dnevi so bili šteti. Tako je pač usojeno od Boga, ki pred njim vklonim svojo glavo v nadi, da je nekaj resnice v onih sanjah kraljevih in da prinese naša žalost na nepreviden način blagoslova našim bratom tam na Jutro-vem. Saladinu pa povej tudi, da je onstran groba še en kraj, kjer se snidejo kristjani in neverniki. Povej mu, ako se zgodi kaj zalega tej devici, prisegam pri Bogu, ki naju je obadva u-stvaril, da ga pozovem na odgovor. Sedaj jo pa vzemi, ker mora biti tako ki pojdite svojo pot; vedite pa, da gre moj duh z vami in da najde tudi na tem svetu maščevalce."
"Pomnil bom vaše besede in jih sporočim," je odgovoril Hasan. "Verujem, da so resnične; glede ostalega pa imate prisego Saladinovo in mojo, dokler je v mojem varstvu. Odpustite radi tega, sir D'Arcy, .nam, ki smo zgolj orodje Alahovo in umrite v mi-ru."
"Jaz, ki mi je toliko treba odpustiti, vam odpuščam," je odgovoril stari vitez počasi.
Nato so se njegove oči uprle v o-braz njegove hčere z onim tajinstve-nim, vprašajočim pogledom in se zaprle.
"Mislim, da je umrl," je rekel Hasan. "Dobrotljivi Bog podeli mir njegovi duši!" In vzel je s stene belo oblačilo, ga razgrnil preko njega in pristavil: "Gospica, pojdimo!"
Trikrat se je ozrla Rozamunda na pokritega mrtvega očeta na tleh, sklenila svoje roke in se zgrudila, a le za hip. Kakor da bi ji neka misel šinila v glavo, naenkrat pobere meč svojega očeta, zbere vse svoje moči, se vzravna pokonci ter odide liki kraljica po okrvavljenem hodniku in stopnicah navzdol, kjer jo v spodnji dvorani Ha-sanova četa pozdravi kot svojo gospo. Tam so ležali omamljeni vsi navskri-iem, med njimi Wulf preko mize in Godvin na odru. Rozamunda izpre-govori:
"Ali so ti mrtvi ali samo spijo?" "Ne bojte se," odgovori Hasan. "Upam, da vsi samo spe in se prebude, predno jutro napoči."
Rozamunda pokaže na odpadnika Nikolaja — njega, ki je od zadaj pobil njunega očeta — ki je z zlobnim očesom stal ločen od Saracenov in držal v svoji roki gorečo bakljo.
"Kaj pa hoče ta človek z bakljo?" vpraša.
"Ako bi radi vedeli, gospica," Nikolaj porogljivo odgovori, "čakam va-iega odhoda, da zažgem grad."
"Princ Hasan," je rekla Rozamunda, "ali je to ono junaško dejanje, ki je želi veliki Saladin? Da sežge o-mamljene može pod domačo streho, ko se ne morejo braniti? Ker bodete dajali odgovor njemu, vam ukazujem v imenu Saladinovem jaz, hči njegove hiše, da izbijete temu človeku bakljo iz rok in da daste vpričo mene povelje, da ne sme nikdo niti misliti na tako sramotno dejanje."
"Kaj?" oglasi se Nikoaj. "Mi naj pustimo ta dva živa, da pojdeta za fta-mi, da se maščujeta nad nami? To bi bilo blazno!"
"Ali si ti gospodar tukaj, izdajavec, ali sem jaz?" zavpije nanj Hasan z globokim zaničevanjem. "Naj gresta za nami, ako ju volja, in jaz se bom z veseljem meril s tako hrabrimi sovražniki v odprtem boju in tam se bom nad njima maščeval. Ali, čuj," reče slugi, ki je bil preoblečen kot trgovski hlapec in ki je omamil možake v skednju, kot je njegov gospodar oma mil one v dvorani, in odprl četi vrata "Ali, poteptaj bakljo in jo ugasni tei pazi na Franka, dokler ne pridemo dc ladje, sicer nam naprti s svojo neunv nostjo največje sitnosti. — Ali ste za dovoljni, princezinja?"
"Da, saj imam vašo besedo, še e* trenutek, prosim. Pustila bi rada ma »pominek svojim vitezem."
Čudeč se so jo Saraceni gledali, k< je odvezala zlati križ in verižico, ki j jt visela na prsih, snela križ z veriži ce, stopila k Godvinu in mu ga polo žila na prsi. Zatem je s hitro kretnji ovila verižico okoli ročaja sir Andre jevega meča, stopila k Wulfu, ga za Mdila z močnim sunkom med hrasto ve deske v mizo.
Prodaja zemljišč potom javne dražbe
OD uri zjuiraj na ntu mcsia, ujci se w
RAZPRODALO ANT. GOEBEL-OVO POSESTVO.	.
Zemljišče se nahaja blizu Center Street, Horse Shoe Mills, Chemical Works in Gas Plant. LOTI SO NA VISOK^ JUHI IN RODOVITNI. Sedaj imate najboljšo priliko, ki se vam je kedaj nudila, da si nabavite izvrstno zemljt«ce lizko ceno. Prodaja se prične natanko ob 10. uri.
Pogoji: $25.00 takoj, ostalo v devetdeset dneh.
CHALES L. HERMES, upravitelj premoženja umrlega Ant. Goebel. :HARLES M. REEVES & SON, dražbeniki.	J. W. D'ARCY, Attorney for
Buchanan-Daley vl|
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILL^0'
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, 111
N. W. Phone 406.
Frank Podobnik
920 N. Chicago Street JOLIET. ILLINOIS.