Stanovska castna razsodisca Stanovska organizaeija more in sme računati na gotove uspehe šele tedaj, če ima kvalitativno močno članstvo; zato mora biti prvenstveni njen natnen, to svoje članstvo čim bolj spopolniti in moralno dvigniti. Stevilčno še tako močna armada, brez kvalitativne vrednosti borcev, more nuditi le majhen odpor in se razbije žc ob najmanjšcm navalu nasprotnika. Isto velja za najrazličnejša udruženja, katerih pozitivni uspehi dela so vselej odvisni od članstva, ki mora biti prežeto š čutom solidarnosti do celote in do vsakega posameznega sočlana te celote. Zelo radi govorimo o močnem učiteljskem udruženju. S ponosom se trkamo na prsi, da pripadamo najveeji stanovski organizaciji v državi. a pri tem navadno pozabljamo, da sc moč našega, kakor tudi nobenega drugega udružcnja, ne sme meriti po številu članetva, marveč po njegovi moralni vrednosti. Vedno se moramo zavedati le enega dejsrva: ne kvantiteta, marveč kvaliteta članstva je v kočljivih trenotkih vedno odločilna. Vsaka stanovska organizacija more in sme trditi, da je na višku svoje moči, šelc tedaj, ko je n.jeno članstvo izkristalizirano. prežeto stanovske zavesti in ima enotne poglede na potrebe stanu in zahteve svoje organizacije ter je vedno zmožno zapostaviti svoje Iastne interesc, če je to potrebno in v korist celotnega stanu. Moralne vrednote in etične osnove stanu bodo povsem trdne šele takrat, ko jih utrdi vsak posamezni član najprej pri sebi. Le na moralnih vrlinah bogati posamezniki morejo postaviti tako krepke in trdne etične osnove stanu, da ga bo mogla njegova stanovska organizacija vedno in povsod uspešno zastopati. Tako članstvo, tak stan nam bodi ideal, in do tega naj pripomorejo stanovska častna razsodišča. Praksa nam kaže, da članstvo nima pravilnega razumevanja za stanovska častna razsodišča. Napačno bi bilo misliti, da so to nekake disciplinsko eksekutivne ustanovc. Ne! Razsodišča imajo vzgojen pomen, ki je razviden ne samo iz pravil, marveč tudi iz poslovnika za razsodišča. Prejšnja pravila Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, ki so bila sprejeta 1. 1931., so imela glede stanovskih častnfh razsodišč zelo slabe določbe, kajti vse te so bile strpane v člen 40. V enem samem členu ne moreio biti vsebovana vsa določila, ki so nam nujno potrebna pri tako važni ustanovi, kot so ravno častna razsodišča. Prav to je bil razlog, da so posamezne edinice udruženja temeljito preštudirale zadevo in smo dobili v novih pravilih navodila obsegajoča 10 členov in k tem še poseben poslovnik. Zakaj so nam potrebna tako obsežna navodila? Na glavni skupščini JUU y Sarajevu so bila, razen pravil in prej omenjenega poslovnika, sprejeta tudi »Osnovna načela Jugoslovanskega učiteljskega udruženja v pogledu personalne prosvetne politike in intervencij«. Vsak član je prejel knjižico Program in pravila JUU, v kateri so objavljena tudi ta načela, in iz njih lahko povsem točno posname, ,kakšna je smer učiteljskega udruženja in kake zahteve ima ta organizacija do svojega članstva. Hočemo kvalitativno močno organizacijo, katere članstvo bo sposobno graditi trdne etične temelje učiteljskeaa stanu, in to doseči bo mogoče le, če se vsak učitelj drži načel, ki veljajo za vse članstvo JUU. Ako pa nevede ali nehote ali pa tudi namenoma ne upošteva osnovnih načel JUU in deklaracij, tedaj nudijo obsežna in izčrpna navodila poslovnika stanovskih častnih razsodišč povsem zadostno garancijo za popolnoma korektno in objektivno presojanje vsakega primera. Uspešno poslovanje stanovskih častnih razsodišč je odvisno od pravilnega razumevanja postopka od strani članstva. Člen 40. pravil JUU se namreč glasi: Za poravnavanje sporov med člani, kakor tudi zaradi preiskave in ugotovitve resnice v delikatne.jših osebnih sporih, se ustanavlja pri vsaki organizačni edinici častno razsodišče. 2e iz določb samega tega člena se razvidi, da so razsodišča namenjena za poravnavanje sporov in za ugotovitev resnice in nikakor ne za obsodbo prizadetih. Nastane torej vprašanje, ali gleda vse naše članstvo na stanovska razsodišča s tega vidika ali z drugačnega. Če se torej kakemu članu očita kaka netaktnost napram tovarišu(-ici) ali pregrešek napram osnovnim načelom JUU, česar se pa on ne zaveda, ali ni bolje, da se ugotovi resnica pred razsodiščem, nego da ostane nad prizadetim nekak sum. Najlaže se ugotovi resnica pred objektivnim in nepristranskim forumom, kakršnega tvori prav stanovsko razsodišče, ki je povsem neodvisno od odbora in tvori povsem samostojno ustanovo v vsaki edinici udruženja. In prav ta neodvisnost razsodišča daje popolno garancijo za nepristrano in objektivno presojo vsakega bodisi bona fide ali pa tudi mala fide izvršenega de- janja. Ker pa je edini namen stanovskega častnega razsodišča, vzgajati članstvo k povsem pravilnemu razumevanju organizačnib načel, se nikoli ne more in ne smc pričakovati od njega neprijetnih posledic ali eksemplaričnih kazni. Vsak pravi vzgojitelj dobro ve, da je kazen najslabše vzgojno srcdstvo, in tcga se prav učitelji dobro zavedamo. Razsodišča pri posameznih edinicah so sestavljena iz dveh stalnih članov in predsednika, ki je izmed petih predsednikov za vsak primer posebej izžreban. Vsi ti so bui izvoljeni na letnih skupščinah. Funkcionarji te važne ustanove si morajo šteti v posebno čast, da sc jim zaupa častna naloga objektivnih razsodnikov v raznih. včasih manj, včasih bolj kočljivih primcrih. Nikaki pomisleki ne smejo priti do veljavc, kajti kdor prayilno razume ustanovo stanovskih častnih razso- dišč, se bo zavedal njene vzvišene naloge, ki ne dopušča niti najmanjših dvomov v svojo nepristranost. Čut odgovornosti napvam celotni organizaciji in napram vsemu član6tvu v njej nam veleva, da smatramo prav vsi častna razsodišča kot najvišji forum svojc organizacije, ki ni sodna, marveč tovariška institucija, ki daje nove napotke, nove iniciative za pravilno delo v udruženju. In končno — priznajmo še odkrito, da se marsikje in ob raznih prilikah pokaže potreba pravilne vzgoje organiziranega članstva. Vzemimo si k srcu besede, ki jih je izrekel blagopokojni kralj Peter I. učiteljem 6. avgusta 1903.: »Vi ste vzgojitelji mladine! Kakršni boste vi, taka bo mladina, a kakršna bo mladina, tak bo narod in taka bo njegova bodočnost.«