Kdini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :«
Velja za vse Mo... $3.00 Ima 10.000 m crocnikov:-
(i las
NARO L
list slovenskih delavcev v Ameriki
[J] The only Slovenian daiiy
in the United States :« ■ ■ ■
Issued every day except |j -: Sundays and Holidays :«
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
Entered as Second-Claw Hatter, September SI, 1903, aft the Fort Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879,.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND*
NO. 145. — ŠTEV. 145.
NEW YORK, MONDAY, JUNE 21, 1915. — PONEDELJEK, 21. JUNIJA, 1915.
VOLUME XYTTT. — LETNIK TTTTT,
SRBSKE ČETE SO ZAVZELE ORAČ.
CESAR FRANC JOŽEF IN RUMUNSKA.
Poziv na delavce.
AVSTRIJCI IN NEMCI ZMAGUJEJO NA CELI ČRTI. — GLAVNO MESTO GALICIJE BO V KRATKEM PADLO. — IZJAVA SRBSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA PASIČA. -- GROF ANDRASSY JE NAPROSIL AVSTRIJSKEGA CESARJA, DA BI SE ODPOVEDAL BUKOVINI. — CESAR JE BIL ODLOČNO PROTI TEMU. — OGRSKI PRETI VELIKA NEVARNOST. — POLOŽAJ V KAVA.ZU. — POŠKODOVAN TORPEDNI RUŠILEC.
Položaj na vzhodnem bojišču.
Dunaj, Avstrija, 10. junija. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja :
Hit ka v (ialieiji se še vedno vrši. Avstrijci in Nemci so napadli ruske postojanke pri reki Were szv ji in jih z naskokom zavzeli. Alesti Urodek in K omamo sta v naših rokah. Sovražnik je bil prisiljen zapustiti vse ozemlje južno od reke Ta new. Po hudih bojih mho zavzeli mesto l iano. Južno <mI reke i >u j ester prav dobro na-predujemo. Vzhodna armada kateri poveljuje general Pflanzer je odbila vse sovražniške napade.
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija, 11). junija. — Danes izdano uradno poročilo se gla».i:
V okolici Hhawli, Kurlandija, .smo odbili vse sovražniške napade, Jugovzhodno od Kalvarje do-bro napredujemo.
Položaj pred Lvovom.
Berlin, Nemčija. 1!>. junija. — Neki tukajšnji časopis je dobil od svojega dopisnika na fronti sledeče poročilo:
Letalci naznanjajo ,da so začeli liusi utrjevati črto, ki leži 10 milj zapadno od Lvova. Iz tega je razvidno, da se boji sovražnik splošnega napada in da je glavno mesto (ialicije res v nevarnosti. V slučaju potrebe bodo poslali Rusi vse svoje čete izpred Toiuašova proti Lvovu.
smo odbili zapadno od Njeinna vse sovražniške napade. Severno od Kavke je položaj za nas zelo ugoden. V raznih delih Galicije se vr-še manjši artilerijski spopadi, ki pa nimajo nikakega upliva na splo-šen ]>oložaj. torek smo uničili pri Lubačevu cel 91. nemški in-fanterijski polk.
Pri vasi Dolina je prekoračilo več nemških čet reko Dnjester, ko s<» pa dospele do vasi Koropee, smo jih pognali v bog.
Izjava srbskega ministrskega predsednika.
Rim, Italija, 19. junija. — Srbski ministrski predsednik Pasič je rekel poročevalcu nekega italijanskega lista sledeče:
Odnošaji med Italijo in Srbijo morajo biti prijateljski. Če hoče Srbija na vseh poljih napredovati. potrebuje Italije in njene civilizacijo. Niti Srbija niti Italija nima imperialističnih teženj. Čas, ko se bo sklenilo mir, jo blizu. Avstrija bo prej uničena kot ljudje mislijo.
Rumunska mora slediti Italiji in umešati se v vojno.
Srbi zavzeli Drač,
London, Anglija, 20. junija. — Tukajšnja Reuterjeva a gen t ura je dobila iz Aten brzojavko, da so Srbi zavzeli Drač, glavno mesto Albanije. — Essad paša, provizo-rični predsednik Albanije in bivši poveljnik v Skadru je pobegnil v Italijo. Srbske čete so že dalj časa operirale v Albaniji.
Položaj na Galipolisu.
Berlin, Nemčija, 20. junija. — Iz Carigrada poročajo: — Zavezniki so izgubili pri Avi Burmi naj-
Nemški generali.
Berlin, Nemčija. 20. junija. — I'uročilo nemškega velikega generalnega štaba se glasi:
Južno od Pilsona je zavzel geue-ral Woyrneh več zelo važnih ruskih postojank. Armada generala Maekeusena je osvojila vse ozemlje, ki leži v okolici lirodeka. — \ ceraj /juI raj je napadel general pl. Ar/, utrjene sovražniške poai-• rje ju/no od Dnjesira in jih po hudem boju zavzel.
manj 1.1.000 mož. Turške izgube so primeroma majhne, kljub temu. <la so cel čas v ofenzivi ter da so vsako noč vprizorili [»ar hajo-iietnih napadov. Nemški feldmar-šal Limau pl. Sanders, vrhovni poveljnik turških «Vt na (valipolisu. pravi, ila se b<> vojna za Turke zelo ugodno končala. Zavezniki ne napredujejo, in izgubijo z vsakim dnem veliko ozemlja.
Stratcgično važna postojanka. Berlin, Nemčija, l'0. junija. — Zavzetje «irodeka in Komama je za Nemce i/vauredno velike stra-tegične važnosti. Vojaški strokovnjaki pravijo, da so s tem odprti dve poti proti ruskemu centrumu. liuska vlada je naročila tovarnarjem in industrijeeni v Kigi, (Jrod-UU lil Kovini, da naj pošljejo vse
svoje zaloge v Minsk. Vsa ome-lijetia mesta namreč ogroža armada generala liindenburgu. ki je
zadnji Čas .stopila zopet v akcijo.
Torpedni rušilcc poškodovan. CarigTad, Turčija, 20. junija. — lurško vojno ministrstvo naznanja :
Turška obrežna baterija je v četrtek zelo poškodovala neki so-
Vla/lli torpedni rušilcc.
Postopanje z ranjenci in jetniki.
London, Anglija, 20. junija. — Reuterjeva pisarna je <lol>ila iz Aten sledečo brzojavko:
Turki se zelo junaško obnašajo j ter dobro skrbe za našo ranjence
; in jetnike.
Ru&ke izgube.
Berlin, Nemčija, 20. junija. — Včeraj je bil izdan v Petrogradu Kezuara izgub začetka vojne «lo -'•». maja. — Nemški vojaški strokovnjaki pravijo, da je ta seznani zelo nepopoleu ter da so izgubili Knsi «k1 začetka vojne pa dose-daj najmanj tri milijone mož. Pri tem so seveda ušteti mrtvi, ranjeni IU V jet i.
Nemški cesar bo prevzel vrhovno poveljstvo.
Rotterdam, N izozemsko. 20. junija. — Nekemu londonskemu listu poro« *jo, da bo prevzel nemški cesar Viljem vrhovno poveljstvo nad avstrijsko in nemško armado v Galiciji. Glavni stan nemške Hrmade t»e nahaja v gradu Plesa, Sleiija.
Ruska poročila. Petrograd, Rusija. 20. junija. — Glede bojev na severnem Poljskem in v Galiciji je bilo sledeče uradno razglašeno:
V okolici Shawl i je jtoložaj ne-izpremenjen. V četrtek in petek
Turška misija.
Pariz, Francija. 20. junija. — j Francosko mornariško ministrstvo
poroča:
Neki francoski torpedni čoln je vjel grško jadrnico, ki je peljala
v Tripoli* nekaj turških častnikov. Častniki so imeli ponarejene listine. Kaj je bil namen te misije ni nikomur znano.
Turki v ofenzivi.	•
Tiflis, Kavkaz. 19. junija. — O-peracije ob Dardanelah nimajo no-j benega upliva na položaj v Kavkazu. Turki so začeli ©jačevati deveto armado, katero so bili svoj čas Rusi pri Sari Kamišu razkropili. Turki so stopili na več mestih v ofenzivo in koncentrirajo svojo glavno silo pri Olti, Molu in Ki-skinu. Rusi bodo poskušali obkoliti Erzerum. Ce imajo enkrat v rokah to važno mesto, je usoda Turkov v Kavkazu zapečatena.
Lloyd George poživlja delavce, naj podrede svoje lastne interese onim skupne domovine.
Z zapadnih bojišč. Boji soverno od Arras.
Sitoacija v Mehiki. Intervencija potrebna.
London, Anglija, 20. junija. — David Lloyd (»eorge. muiiicijski minister, je izdal včeraj svoj drugi poziv na delavce. V nekem govoru v Liverpoolu je izjavil, da ni mogoče producirati zadosti muni-cije za sedanje razmere, tudi če se vrnejo s fronte mehaniki ter nap-nejo skupno z ostalimi delavci vse sile.
Situacijo je imenoval najhujšo, v kateri se je še kedaj nahajala Velika Britanija. Deželo je mogoče rešiti le. a ko prispeva vsak svoj del. Nemčijo dela nevarno ne njena pripravljenost v vojaškem o-ziru ter izvrstna organizacija, tem več predvsem duh. ki navdaja celi narod. V Nemčiji se podredi vsak posamezni skupnim interesom in to so mora zgoditi tudi v Angliji.
Delodajalci in delavci si morajo biti svesti odgovornosti, ki leži na njih. Z vlado morajo skupno delati ter ji iti ua roko. Težki časi zahtevajo, da so opusti navadne oblike vladanja. Dokler traja vojna, je treba razveljaviti ne le nekatere unijske določbe, temveč tudi gotove vladne ukrepe.
— Mi rabimo pušk. mi rabimo topov, municije in kemikalij. Le ene stvari ne rabimo sedaj in ta je birokrat izem.
Pri Arras se je vršila silna bitka, v kateri je igrala glavno ulogo francoska artilerija.
OBSTRELJEVANJE MUNSTRA.
Pariz poroča, da so bili Francozi uspešni v smeri proti Souchez. — Boji v Champagne.
Zastražena tovarna za smodnik.
Norfolk, Va.. 20. junija. — Po Po sprejemu svarila od strani vlade Združenimi držav, je nastavila Du Pont tovarna za smodnik v City Point. Va. 500 oboroženih mož. ki stražijo naprave noč in dan.
Prejšni policijski načelnik v Washington!!, major Sylvester, je bil imenovan ravnateljem detektivskega zbora, ki obsega 200 mož. A tudi drugače se je poskrbelo za varnost naprav. Ena teli odredb obstaja v tem. da dobe vsi uslužbenci vsaki dan drugo številko in drugo parolo. Kdor ne more navesti pravo številko in parole, so ga pripusti šole potem, ko se je ugotovilo njegovo identiteto.
V senci smrti.
Atlanta, (»a., 20. junija. — C2o-verner Slatou ne kaže nobenega razpoloženja, da bi izpremenil smrtno obsodbo Franka v dosmrtno ječo. Proti nekemu obiskovalcu se je izrazil, da naj bi smrtna obsodba napotila obsojenega, tla se pripravi na smrt. TTsmrčenj'* Franka je določeno na prihodnji torek.
Knez Radolin in žena v pregnanstvo.
Pariz, Francija. 20. junija. — '"Petit Journal" poroča danes. da knez Radolin ni bil aretiran, da pa je bil z ženo vred pregnan na njegov grad v Jaroein na Poznan-skem. Povod temu so bile izjave kneginje. ki so baje v višjih krogih vzbudile veliko ogorčenje.
Stališče Rumunske.
Pariz, Francija, 20. junija. —
Z Dunaja poročajo, «la je grof Aii-drassy in več nemških diplomatov naprosilo avstrijskega cesarja, da bi odstopil Rumunski del ozemlja. samo da bi se Rumunska ne u-mešala v vojno. Cesar, ki je čisto pod uplivom avstrijske vojaške stranke, noče o tem ničesar slišati.
Grof Andrassv je bil zadnji teden osebno v Schoenbrunnu. Baje je na kolenih prosil cesarja, da bi se odpovedal Bukovini ter s tem preprečil vpad Romunov v Ogrsko.
Cesar je postal silno jezen in je zakričal: — Nikdo me ne more prisiliti, da bi odstopil brez boja le košček svoje zemlje. Italiji sem kljuboval in kljuboval bom tudi Rumunski, če bo treba. — Vojna naj reši vsa vprašanja, ki se tičejo časti Avstro-Ogrske. Nikdo ne bo mogel reči. da se je Franc Jožef kedaj izkazal za strahopetne-ža ter da je v uri nevarnosti izročil svojo deželo sovražniku.
Berlin, Nemčija, 20. junija. —
V	današnjem oficijelnein poročilu se glasi:
J "Severno <k1 La Bassee prekopa, na fronti severno od Arras. (smo odbili delne naskoke zaveznikov. Nasprotnik je imel težke izgube.
j Pri nekem naskoku v Champagne se jo uničilo neko francosko divizijo, potom ko jo eksplodirala en naš zakop. V Ta rov gozdu je prišlo do lokalnih bojev, 1 pri katerih smo ostali zmagoviti. | Izstrelilo se je iz zraka neki sovražni aeroplan, prapadajoč zra-koplovnemu oddelku, ki je brez vojaške škode obstreljeval Iseg-liem v Flandriji.
1 V Vogezih so Francozi močno obstreljevali Monster. Ponovni j francoski naskoki v dolini roke Fee h t in južno od nje so se izjalovili."
Pariz, Francija, 20. junija. —
V	oficijelnem večernem poročilu se gla-si:
"Severno od Arras smo vprizorili naskok v smeri {»roti Souchez ter napredovali za nekako en kilo-, meter. Nadaljuje se z ostrim artilerijskim bojem v tej okolici. V zapadnih Argonih smo odbili en naskok ter ujeli par sovražnikov.
Na višinah pri Maas smo zavzeli pri Calonne dve vrsti sovražnih zakopov ter ujeli sedemdeset Nemcev.
V Lfotaringiji smo osvojili pri Reillon neko nemško oporno točko ter odbili dva protinaskoka. Pri tretjem protinaskoku smo se morali umakniti, a srno postojanko takoj zopet zavzeli.
Naša ofenziva v dolini roko Fee h t napreduje."
Angleži poročajo o majhnih uspehih.
London, Anglija, 1I>. junija. —
V	današnjem oficijelnein poročilu se glasi, da so Angleži v petek severno od llooge zasedli nemške zakope na fronti 2.~»0 metrov.
Severoiztočno od Armentieres so razstrelili Angleži več min ter razdejali par nemških zakopov.
Angleški zrakoplovci so v petek uspešno obstreljevali elektrarno v La liassee.
Izjava nemškega cesarja o miru.
Pariz, Francija, 1!>. junija. — "Malin*' je objavil mosta iz ne-! kega pisma, katero je baje poslal nemški cesar nekemu bavarskemu
dostojanstveniku in katero je bilo baje objavljeno na Španskem.
fz tega pisma navaja "Matin"'! sledeča mesta: "Naš edini cilj j«; za Nemčijo uspešen mir. Ta mir so bo sklenilo preje kot se splošno domneva. Ako na in bo prinesel za sedaj nepopoleu rezultat, bo vsaj lahko služil kot priprava, za bodočnost. Sklenjen bo morda i jutri, če bi želel jaz tako." Nada-j lje se glasi 'baje v pismu, da je , nemška država vedno zmožna raz-j širjenja in da se bo morda jutri, dopolnilo, kar se ne more danes izvršiti.
Predsednik Wilson še ni na čistem, kako bo rešil celo zadevo. — Vojaštvo je zaplenilo živila.
LAKOTA.
Villa in Carranza nočeta zapustiti dežele. — Delegati pri predsedniku. — Governer Avila.
El Paso, Tex.. 20. junija. — Oni. katerim jo natančno znan položaj v Mehiki, so prepričani, da morajo Združene države posredovati. Predsednik Wilson je poslal trem glavnim voditeljem noto. katera pa ni imela nobenega uspeha. Vil-la-jc bil poražen, med dvema strankama je nastala diplomatična kon-troverza, živil je skoraj že popolnoma zmanjkalo.
Mednarodna pomožna komisija v Mexico City, ki sestoji večinoma iz inozemcev. bo poslala predsedniku Wilsonu posebno deputaci-jo. ki mu bo popisala sedanjo situacijo. v Mehiki. Dosedaj ni še nikomur znano, kakšno stališče bo zavzel v tej zadevi Wilson. Baje je odločno proti intervenciji.
Villa in Carrranza pri vsaki priliki povdarjata. da bi storila vso za blagor Mehike, kljub temu pa ni nobeden tako patriotičen. da bi zapustil deželo. M-r ;>o šele tedaj mogoč, ko ne bo v Mehiki Ville in Carranze.
Pred kratkim je poslal neki Amerikanee v Chihuahuo 5000 hektolitrov turšiee.
Governer Avila se mu je zahvalil v imenu "plemenitega toda nesrečnega mehiškega ljudstva", toda tri dni za tem je governor že prodal žito in si nabavil krasen avtomobil.
Položaj v Mehiki je ravno tak kakor je bil pred tremi meseci. Ce prebivalstvo ne bo takoj dobilo zadostne pomoči, bo lakote pomrlo.
ITALIJANI SO ZAVZELI VIŠINE *"
PRI PLAVI, NA LEVEM BREGU SOČE.
V POROČILU IZ RIMA SE GLASI, DA SE JE PO DVA DNI TRAJAJOČEM BOJU ZAVZELO AVSTRIJSKE POZICIJE. — IZGUBE SO BILE VELIKANSKE, KAR SE V RIMU PRIZNAVA. NAJVEČJO OVIRO SO TVORILI ZAKOPI IZ CEMENTA. — V ROKE ITALIJANOV JE PADLO TUDI VEČ TEŽKIH TOPOV.
Rumunska je pripravljena na vojno.
Rim, Italija. 20. junija. — Iz zanesljivega vira je znano, da se bo Rumunska v najkrajšem času u-mešala v vojno. Polovica rezerv je že pod orožjem. Rumunski bosta inajbrže sledili tudi Bolgarska in Grška.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem in ob obali Primorja, to je za TRST, ISTRO in DALMACIJO ob obrežju. Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge j notranje kraje pa posluje pošta kakor prej.
Od tnkaj se vojakom ne more
denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dome stic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima iznlačati.
Pridigar kot morilec.
Atlanta, Ga., 20. junija. — Rev. D. V. Putnam, odličen baptistov-ski pridigar, je ustrelil danes v Romeo Taylor nekega mladega platažnika. — Vi ste uničili mojo hčer! — je zakričal nanj ter izprožil revolver. Hči pastorja pa je pozneje izjavila, da ni imel njen oče nikakega povoda ustreliti Tav-lor-ja. ki je bil oženjen.
Ruski poraz v Kavkazu. Carigrad, Turčija. 20. junija. — Neka brzojavka naznanja : — V njajo, naj rojaki vedno gledajo na
bitki pri Olti, Transkavkazija. smo .naš oglas.
pobili dvesto Rusov ter zaplenili TVHDKA FRANK SAKSER, precej vojnega materijala.	'82 Cortl&ndt St, New York, H. T.
Cene:
K	*	K	1
5 ...	.90	130.,..	19.80
10 ...	1.7-1	130....	21.45
15...	2.H0	140....	23 10
20____	3.40	150....	34.75
25....	4.25	160....	26 40
30 ...	5.05	170....	28 05
35 ...	5 90	180 .	39 70
40 ...	6.70	190....	31 35
45____	7.55		33 00
50....	8.25	250 ..	41.25
55 ..	9.10	300 ..	49.50
60 ...	9. fKj	350	67 75
65....	10.75	400,...	66.00
70 ...	11.55	<50 ...	74.35
75 ...	12.40	500....	82.60
80 ...	13.30	600...	99.00
85 ...	14.05	700 ...	115.60
»o....	14.85	800....	132.00
100 .	16.50	900____	148. Bf
110	18.15	l000._	163.00
Ker se cene sedaj j ako			spremi-
Rim, Italija, 20. junija. — V oficijelnein poročilu iz glavnega stana italijanske armade se glasi. da so zavzeli Italijani zadnje Izmed višin pri Plavi, na levom bregu reke Soče. katere so še o-stale v rokah Avstrijcev od dne 17. junija naprej. V poročilu se glasi, da so bile izgube Italijanov velike, a uspehi lepi. — Sočo so baje prekoračile glavne italijanske čete ter zavzele avstrijske pozicije z naskokom. V poročilu se glasi doslovno:
—	Artilerijski dvoboji in spopadi med manjšimi četami so se vršili dne 19. junija ob celi fronti. V Karnskih Alpah je vprizo-ril sovražnik nove naskoke na Freikogel ter se je skušal približati vrhuncu Valonia prelaza.
—	Došla so nova poročila o boju. s katerim se je nadaljevalo dva dni in dve noči in sicer za posest višin na levem bregu roke Sočo. ki obvladujejo vas Plavo. ležečo na dnu prehoda ali defileja, sredi katerega teče reka Soča. Most pr 'ko Soče na tem mestu je sovražnik razdejal. Po noči smo položili preko reke nove mostove in v jutru 16. junija so pričele naše čete z naskokom. Prodiranje se je vršilo eel dan. a zelo počasi vspri-čo velikanskega odpora sovražnika in radi terenskih težkoč. ki so bile še večje vsled umetnih zaprek in bodeče žice.
—	Številni veliki topovi Avstrijcev so bili postavljeni v skritih pozicijah, katere je naša artilerija kaj težko dosegla. Kljub temu pa je naša infanterija s pomočjo artilerije do večera zavzela prvo vrsto sovražnikove obrambne črto. Tekom noči je nato vprizo-ril sovražnik več proti naskokov, da nam iztrga osvojeno ozemlje, a je bil vedno pognan nazaj.
-— Dne 17. junija so dovršile našo čete uspeh prejšnega dne ter zavzele višino, ki so se še m m -bajale v rokah sovražnika. Avstrijci so nato koncentrirali ua italijanske čete oster artilerijski ogenj, kateremu je sledil drugi protinaskok s svežimi četami. Slednje so bile nato odločno pognane nazaj. 1'jeli smo preko l-"»0 avstrijskih vojakov, vštovši štiri
častnike ter zaplenili veliko pušk. municije in eno strojno puško. Naše izgube so bile velike ( a uspeh je bil sorazmerno važen.
—	Ob Soči. katero smo prekoračili z glavno silo. se je zavzelo sovražne pozicije, po naravi in timet iio utrjene, drugo za drugo. Zavrnilo se je tudi vse poskuse Avstrijcev, da vprizorijo ofenzivo. Na višinah pri Plavi se je izkazala naša infanterija kot vzvišena nad vsako hvalo.
* *
*
Plava, katero so zavzeli Italijani z naskokom, leži v dolini reke Soče. dvajset milj pod Tolminom. I tal ijani hočejo zavzeti Tolmin, katerega se smatra za ključ doline reke Soče.
Plava leži na levom bregu reke Soče. Železnica, ki teče po dolini reko Soče, gre na desnem bregu mimo mesta. Xa tej točki gre preko reke le en most. Xa vsaki strani Soče pri Plavi se dviga gričevje do višine dvanajsto črevljev.
Tolmin, katerega hočejo sedaj zavzeti Italijani, leži v dolini med hribi, ki se dvigajo do višine 5000 črevljev. Dolina, v kateri leži Tolmin. je na najširšem mostu široka eno in pol milje. Soča teče skozi '.dolino in vsako prodiranje proti [severu spravi nasprotnika v stik z močnimi utrdbami. Dokler so ne zavzame Tolmina, je vsako prodiranje v južno Avstrijo izključeno. Bitko pri Plavi je smatrati za nekak uvod k glavni bitki, ki so bo vršila pri Tolminu.
Obstreljevanje italijanske obali.
Dunaj, Avstrija, 20. junija. — Avstrijsko ofieijelno poročilo glc-! do obstreljevanja iztočne italijan-1 ske obali od strani avstrijskih bojnih ladij, ki se je završilo pretekli teden, s«' glasi sledečo:
—	Več naših križark in torped-,nili čolnov je v četrtek in petek Uprizorilo ekspedicijo ol> italijanski obali in sicer od meje pa do
j pristanišča Fano. Poškodovalo se je semafome postaje ob izlivu roke Tagliamento iu v bližini Pesa-! ro ter železniške mostove v bliži-: tic Rimini, preko rek Met uro in ' Aroila. Vse bojne ladije so se vrnile nepoškodovane.
Torpediranje parnikov.
Torpediran je bil angleški parnik "Dulie". Zadeva nemškega podmorskega čolna "U 29".
Dementirano poročilo.
London, Anglija, 10. junija. — Admiraliteta je danes popoldne objavila, da je bil nemški podmorski čoln "{' 20*T potopljen od neke angleške bojne ladije, ne pa od trgovskega parnika.
Uspehi vojevanja na morju.
London, Anglija, 10. junija. — Tekom tedna, ki se je končal z iS. junijem, je Kilo potopljenih 8
angleških trgovskih parnikov iu ;»ot ribiških. Sedem teh parnikov je bilo torpediranih, osmi pa je /^adel na mino ter se potopil.
Nikake municije na krovu.
American Line je včeraj objavila. »la ne prevaža nikake municije za zaveznike s svojim parni-kom	York.'* Družba pravi
v svoji objavi:
— American Line objavlja še
enkrat, da niso njeni poštni par-niki. ki vozijo redno med New Yorkom in Liverpoolom. nikdar prevažali municije ter jo tudi nikdar ne bodo. Istotako ne bodo prevažali drugih predmetov, ki so namenjeni za oborožene sile nli kak vladni department vojskujočih se držav.
Avtomobil za pošto na deželi.
Washington, D. C.. 20. junija. Dne 2. avgusta se bo v različnih delih Združenih držav pričelo dostavljati pošto po deželi z pvtomo-bili. Poštna uprava je naročila 105 avtomobilov, katerim bodo po i potrebi sledili še drugi,
Londcn, Anglija. 1!>. junija. — Angleški parnik "Dulie"'. vsebu-joč 21M jO ton. je bil danes v bližini Suffolk torpediran ter se je potopil. Posadka se je z izjemo enega moža rešila.
Berlin, Nemčija. 1!». junija. — Admiraliteta je danes objavila, da je neki angleški petrolejski parnik, ki je vozil pod švedsko zastavo. povozil in potopil nemški podmorski čoln "L'	Temu
podmorskemu čolnu je poveljeval poročnik Otto Weddigen, ki se je odlikoval z nevrjetno drznostjo.
Admiraliteta pravi. <la j«' bila potopa tega podmorskega čolna kriva prevelika popustljivost in obzirnost Weddigena napram angleškim trgovskim ladijam Weddigen je ustavil parnik ter zahteval vpogled v listino. Angleški parnik pa je izkoristil to priliko ter se zaletel v podmorski čoln. Admiraliteta dostavlja, da je to najboljši dokaz za krivično uporabo nevtralnih zastav in da so vsled tega poveljniki podmorskih čolnov prisiljeni napasti tuje ladije brez prejšnega svarila. Iz-prememba v vojevanju s podmorskimi čolni je mogoča le v slučaju, da izpremeni Anglija svoje metode.
/
s" ■ >■ -	. ■■
•TV ■ - - ' ' v ■ ■
I
GLAS NARODA. 21. JTNIJA, 1915.
4?US NARODA"
^f«ok Daily.) kbd {rttbluoad by trn IkrfiMUC Publishing Co.
" • ^K SAK?ER Pre.idec*_ » IjOTHS BKNEDlk, Trmar*!.
Wits** of Business of the corporation
•ddresi«* of above officers : V* Cortiandt Street, Borough of Mui-hutn. New York City. N. Y.
Ea celo leto velja list za Ameriko in
Canada........................$3.00
pjl leta......................1.50
UtoKa mesto New York........4.00
pol leta sa mesto,New York ... 2.00
** Kvropo sa vse ieto...........4.50
*.....pol leta............. 2.55
M " ** tetrt leta............ 1.70
•tSLAS NARODA" izhaja vsak dan iivxemai nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA**
("Voice of the People") Issosd every day except Sunday* and
Holidays.	«
S jbsfnption yearly $5.00. v
Oopm bres pudpisa in osoboosti se ae
pri občujejo.	—-
D*a*r oa; se blagovoli pošiljati no —
Money Order. Pri aprwnembi kng« naročnikov pro sin:o da «e nam tudi prejirg« Mtsliiče naznani, da hitre;« najdemo naslovnika.
Dopisom In pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA* •
U rnrtJatdt St.. New York City.
Telefon 4«87 Cortlandt-

Neopravičeno veselje,
cih vojne izxoz v Avstrijo zmanj-' šal od 18 na on milijon, v* Nemčijo od 2!*0 milijonov na 63, v Rusijo od 2.'i na 11 milijonov. Enako. čeravno ne tako močno. je*z izvozom v Afriko, Azijo in Južno Ameriko. Predmeti, katere se je izvažalo v te kraje, pa niso bili vojni predmeti in veliko delavcev.' zaposlenih pri tem, je izgubilo svoja mesta.
Veselje vsled zvišanega ekspor-, ta ima torej kaj malo podlage, ker ne znači prebitek čistega do- j bička. Neki nevvvonški list je izračunal. da gre od tega dobička! $600.000 za prevozne stroške, ker je ameriška trgovinska mornarica tako slaba. Poleg tega pa pridejo' >e vi si »k e vojne premije in drugi stroški, katere je tr^ba plačati radi vojne.
Torej tudi s kapitalističnega stališča ni račun tako sijajen kot ga h »če j o naslikati nekateri.
I
Baseball igralci iz Port Washington, Wis.
Dopisi.
Mi lansko časopisje poroča z velikanskim veseljem, da je izvoz ] i/. Združenih držav v toliko pre- i k«.>.! iivo'., da bo znašal 30. juni- ; j t. tu je koncem fiskalnega leta. več kot tisoč milijonov dolarjev. Večina meščanskih časopisov sku>.i s takimi vestmi vzbuditi do-lunevo, da je napočil s tem slavni, č: i s !»• za ameriški kapital, i' iiv r tudi za delavski razred. 3*ri tem pa je dejstvo, da se splošna brezposelnost ni zmanjšala, dasiravno je bilo toliko tisoč de-laveev zaposlenih ]>ri izdelovanju itmri'uega materijala ter so drugi 1 - i odšli i/, dežele. Otežujoče za <!• lave«- je nadalje, da se cene živi! norejo zmanjšati. Račun mora biti torej brez podlage, vsaj kolik »r pridejo delavci v poštev.
Vedno se pa zamolči tudi dej-
\ ». d a jo pripisovati prebitek 3:e le liiu.'iiemu izvozu, temveč bistveno zmanjšanju uvoza. Glasom h lev ilk. katere se je sestavilo v [Washingtona tekom zadnjih deset ili mesecev, je izvoz le za *1G4.GOO.OOO večji kot pa v doselili mes cih preteklega fiskalnega leta. To je gotovo veliko, če se pn ruisli, da je bil izvoz iz Združenih držav že v preteklem letu v.-lik ter j.? dal«-ko presegal iivoz. JVnni nasproti pa se je zmanjšal
uvoz za $197,925,000, vsled cesar znašala trgovska bilanca v
pri<l Združenim državam preko :»— in pol milijona dolarjev več kot v preteklem letu.
Veliko zmanjšanje uvoza pa ni ni kaka prednost. Združene države daleko ne producirajo vse-jr;«. kar potrebujejo za vzdržanje njih industrije. Treba je vzeti le
<	n slučaj, namree barvila, ki so za tekstilno industrijo neobhodno potrebna. Dobiti jih je mogoče le iz Nemčije, kar pa skuša ovirati Anglija. Pred kratkim se je gla-Ullo. da moro vstrajati zaloga le š * do konca avgusta, dasiravno je s« !e pred par meseci prišla cela ladija z barvili v Ameriko. Ako
ne posreči napotiti Anglijo, da opusti skozi barvila, bo nad pol milijona ljudi v nevarnosti, da izgube kruh. Glasom poročil različ-3iih veletržcev je zaplenila Anglija za 30 milijonov dolarjev blaga, ki je prihajalo iz Nemčije. Na Ase kriplje se brani izpustiti to ldago, namenjeno za Združene države. Vsled tega se ovira trgovino v dotičnih predmetih, kar zopet spravlja ob delo toliko in to liko ljudi. V gori imenovani peti
<	iji ee prosi vlado Združenih držav, naj zahteva od Anglije prosto pot za dotične predmete. Povračilo vnaprej plačanih stroškov, katere je obljubila Anglija, ne pomaga tukajšnjim trgovcem prav nič. ker izgube pri tem ve« dobiček.
Vsled omejevanja uvoza-pa rastejo tudi cene za vse predmete, vsled cesar trpi najbolj delavec.
Nadalje se ne sme pozabiti, da se je zmanjšal iz voz v nevtralne in nekatere vojskujočih se držav. ETako «e je ? prvih devetih meae-
Port Washington, Wis. — Ker
imamo dovolj prostega časa in ker so delavske razmere bolj slabe, smo tudi letos ustanovili Base-' bali Club. Napredujemo prav dobro in pri vsaki priliki pokažemo tudi drugim narodnostim, da se za moremo Slovenci v vseh ozirih meriti žnjimi. Dne 2. maja smo igrali prvo igro s fanti iz Graf-tona, W is. Za nas se je prav dobro obnesla (2—3). Tudi v na-daljnih dveh igrah smo bili zmagovalci. l)ne t». junija so nas poklicali rojaki iz Milwaukee. Wis. Pozivu smo se odzvali in miši i iz tekme kakor zmagovalci. Omeniti je pa treba, da so mihvauški slo-J Venski fantje jako dobri igralci, vsled česar smo še bolj ponosni na svojo zmago. Igralci iz naše naselbine so: F. Veršnik. J. Krem-žik. A. -I era j. Joe Remie. M. Re-mie. F. Sušnik, F. šek, J. Štavt. •1. Reraio, A. Robnik. Igralci iz' Milwaukee so: F. šem. .Joe Ma-; ronšek. F. Ermenc. F. Maronšek. , Rupnik. Malin šek, Jurkovič. Zaje.| Praznik, F. Hren. Igra je sledila -Port Washington: 202000001 - R. M ilwaukee:	000102100 - R. I
Pri igri je bilo navzočih kakihj 4<m» "ledalcev. Dne 4. julija se bomo zopet poskusili žnjimi. Kako. bo tekma izpadla, bomo sporočili.' Rojaki, udeležite se prihodnje tekme v polnem številu! — S pozdravom: Igralci.
Stctsenburg, P. I. — Tukaj na Filipinih je že nekaj tednov taka vročina kakor v peklu. Vojaki, ki smo že dalj časa v tem kraju, smo po barvi skoraj popolnoma podobni zamorcem. V splošnem se nam pa še precej dobro godi. Vaje imamo vsak dan samo po tri ure, ob nedeljah in praznikih smo pa čisto prosti. Ob prostih urah se zabavamo z lovom na jelene. Tudi meni se je že posrečilo pobili enega takega velikoroga. Slovenski
vojaki se zelo zanimamo za dogodke v stari domovini. Vsi želimo. da bi bilo prej ko mogoče konec teh strahot. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam v Združenjih državah! — (I. F jak.
Ali to ni glavno. Glavno je vprašanje, je-li pod kamnom zakopan zaklad ali ne.' To bi bil kmet Hojž. star dragonec, rad vedel. Ce je zakopan, potem se kmet Hojž ne boji sto rogatih hudičev in 1 ii* 1 i o polnoči ga dvigne. Ce ni zakopan, čemu potem leži ta kamen sredi samotne goščave vrhu malega griča ?
"To mi povejte, gospoda!*" je rekel kmet Hojž.
<iospoda je skomignila z ramami. pa pridrobila je malo latinskih besed, kmet Hojž pa je vedel toliko, kolikor poprej, pa še nekaj več, namreč, da gospoda ravno toliko ve kakor o:». ki je samo cesarja služil in včasih svojo ženo cvelil.
Gospoda je odšla s prvim vlakom v mesto. Krnet Hojž pa je precej zamišljen stopil k Gobrnu v krčmo. Nu in tam je prisedel k meni in mi je razložil \ so svojo za devo.
"Star kamen je it; od starosti že siv in mah ga obrašča in tri debeli križi so vklesani vanj. Je-li to znamenje, da j" po,i kamnom zaklad zakopan.'" me vpraša.
"Kmet Hojž", sem mu odgovoril. "vi ste mož in zakladov ne potrebujete.'*
"To je res, da ne", reče on. "Ali ee bi imel zaklad drugi dvigniti. anti ga raje sam "
"To je da ! Ali kai si boste s:-vili sedaj s tem srenjo glavo? Pustite kamen in zaklad in gospodo. Glejte to steklenico pristnega
štajerskega vina!"
"Vidim/*
"Nil teda j! (V je zaklad pod ali nad vašim kamnom, to nama bodi deveta brijra. Zaklad imava tu v tej krhki steklovini, zlat. lesketajoč zaklad. Je-li .'"
"Solma>ter. to ^it- prav dejali! Pa pijmo ga in zapojmo zraven:
"Oj ti iiaumno dakle. koj gledaš za nino.' Dro. prav dobro veš. da n"ča maram zate!"
"Tako je, kmet Hojž!"
To je bilo še tedaj, ko sem bil še samski fant.
Spomini in povesti iz Koroške.
Spisal Ferdo Plemič.
križan kamen.
Sredi Škedna. malega gozdiča tik Brnee. je star kamen, velik in štirioglat in od starosti že siv. In v ta kamen so vklesani tri križi in mah obrašča kamen in senea vitkih jelk pada nanj. In ''šac" je zakopan pod njim, prav gotovo; kmet Hojž to trdi, in kmet Hojž ni kar tako-le. temveč kar reče. to reče. In mora to najbolje znati.
Učeni možje so že hodili h kamnu in krog njega in pošnofali so malo in ugibali so in majali so z glavami, ali pa prave niso ne uganili. ne primajali. Kmet Hojž to ve, saj je sain te gospode pospremil do svojega kamna. Ali on pravi, da je bila koncem konca gospoda prav tako mutasta kakor njegov kamen v tem Škednu, v katerega so vklesani trije veliki križi, tako veliki, kakor nadloge ubogega koroškega kmeta.
Je-li ta kamen še iz rimskih časov! Je-li iz časov turške sile. Je-li slednji preostanek grajskega poslopja T Ali Idrije gomilo padlih junakov T Ali »o pastirji vklesali vanj tri križe, tri velike križe? Kdo vet	_____ m. , a-. M
so minila. Vrnil s.-m se \ našo grozdno domovino. Sedaj p;
nisem bil več sam. In če sem zopet kdaj krenil v Škeden. me je slovenski vo- spremljala mala stvarca, tako ljubko modrih oči. svit lih las kot odsev solnčne«ra žarka, jedva nekaj čez ped en j dolga. In v Ske-den sva hodila, kakor pred l<'ti jaz sam. .Jaz sem se modro držal, kakor se očetu spodobi, in ona je drobno stopicala in tjavendan go-stolela. kakor se spodobi tako malim punčikain. In v gozdni hlad sva prišla i/C morja solnčne svetlo be, ki je valovela nad poljem in zorila bledovijolčasto ajdo. In ona .ie kilmila skozi mali nosek, ker ni bila vajena gozdne sence, ona, južna cvetka ob daljnem morju. Pa sem jo dvignil na rame in nesel sem jo gor v breg. In močan sem se zdel oni hip kakor sveti Krištof, da. kakor sveti Krištof. ko je nekoč nesel božje dete preko deroče reke. In gori na vrhu sem postavil malo stvarieo, svojo poredno Varenko na tla. In čudila se je koroškemu gozdu in njegovim cvetlicam in njegovi tajnostni senci. In prestopicala sva dalje in dalje v goščo. Slednjič pa sem utrujen legel pod vitko nebotično jelko sliko deviškega ponosa. A mala je drobila korake krog mene in lovila muhe in pobirala padle češarke. Leno sem se oziral za njo, spanec se me je lotil. Nakrat veseli krik. Kaj je z mojo malo? ' Kje si?"
"Ate!" se oglasi tenek glas. Zmagovito je stala na starem kamnu, velikem in štirioglatem in od starosti že sivem, v katerega so bili vklesani tri debeli križi — Bog vedi, od katere roke. In an-geljski nasmeh nedolžnosti je igral krog njenih drobnih ftsten.
Poskočil sem na noge. jo dolu-] tel. objel in visoko dvignil in spe-j t jem sva ubrala pot navzdol po i Škednu proti polju. A na polju j sva srečala kmeta Ilojža.
"Dober večer, kmet Hojž! Kaj pa vi?"
"Polja ogledujem in ajdo. Ta na desni kaže dobro, ali ta na levi je prav taka. da bi človek kar križ naredil čez njo; prezgodaj je sejana in suša ji je škodila. Od-ko<l pa vi. Š »Imašter, iz Škedna ?"
"Seveda !"
"Pa ste videli tamkaj moj kamen? Tri debeli križi so vklesani j vanj. Bog ve, če je zaklad pod njim skrit!"''
"Ped njim težko, kmet Hojž; ali nad njim je bil danes, in Bog mi priča!"
"Je-li res?"
"I)a. ali dvignil sem ga sam in n. vem ga s -eboj na rami. Ravno težek ni. le poglejte, kmet Hojž!"
"Vidini iii pravim, to je pravi zaklad, kar vi nosite na rami. čt vam Bog da srečne ure d oži ti z njim!"
"Tako je. Pa lahko noč. kmet Hojž!" <"
"Z I>< <rom!*'
Pogreb ne Garevem vrhu,
Neki s:»lrndn'k "Stampe" piši prijatelju v Bel grad:
("arev vrh. 20. junija.
Dragi Sveto!
Današnji dan. JO. junij, je iz oeil onih vrlo redkih lepih dne >'ov na ("arevem vrhu. Preseda š« samo < stra- in hladna sapa, ki si •uti tu stalno.
Naš poik. p ► uspešni ;n krvav borbi pri zavzetju "Rietkih Ru kova", je od včeraj in danes v rezervi. Medtem pa neprestano tra ja b.»rba s Carevega vrha prot Rujnu. < M vseh strani grme topovi in o<{ sovražne strani padajc -rapne'i in granate, k sreči i ma
lim uspehom.
Od zgoraj, od položaja pel j«
vtezi«-a. ki se malo nižje razcep v dva <r«-la : «m1.'h k }>i"evijališču drnsri — k grobu. Nekoliko sve žili grobov se vrsti drug poleg drugega, a novoizkopani grobov hladno pričakujejo novih žrtev..
Z najvišji- tof-ke i'arevega vrli; se id časa do časa pojavi ranjenec: gre počasi, trudno, ali pa no >i roko obvezano — gre po stezic prot i previjališču.
Malo, malo, pa se pojavijo nosila: nosijo jih štirje bolničarj (strežniki-. Eni nosijo težko ra njene, drugi mrtve... Prvi kre-nejo k previjališču, drugi k gro bovom.
* *
*
Tik pred poldnem se pojaviji še enkrat nosila... Polahko ii pazljivo korakajo bolničarji. Vs smo vprli oči v nje: Bože, na ka tero stran bodo zavili? Nemo snu pričakovali, da gredo mimo nas ali — obrnili so se na levo k gro bovom.
—	Gospod svečenik, prosim vas da pridete... Eden je, da ga shra nimo, reče bolničar polkovnemu duhovniku.
—	Ali ga je zdravnik pregledal ?
—	Da. tudi doktor je tam.
Svečenik pride k odprtemu srro
bu, poleg katerega so bila nosila ki so jili obkolili vojaki ter se raz-govarjajo o padlem:
—	Bedna njegova mati. ko izve!
—	Ali je stari vojak ali novinec ?
—	Novinec, topničar.
—	Novinec! Komaj pride, pa pogine. Siromak!
—	F sod a, brate!
—	A odkod je?
—	Iz Selev.ea.
—	Iz Selevea ? Pa to je moj rojak!... Kako se zove, pri Bogu?
—	Vojislav Živanovie.
j — Vojislav! Uli, bedni njego-jvi... Ali veste, da je tu njegov ibrat? Včeraj seni ga videl.
—	In kdo je njegov brat?
j — Čedomir. Evo ga v 18. polku. Sedaj je v rovu. V borbi je. j Evo, takoj tu. preko te grede.
—	Potem ga moramo obvestiti. Greh bi bil. da bi ne videl zadnjikrat svojega brata.
—	Pa ga obvestimo, ako še bo mogoče.
—	Mogoče, reče zdravnik. — rdi. podnarednik, k poveljniku čete in ga odvesti, ali bratu pad-
I lega ne povej, zakaj smo ga poklicali.
Brat je bil v resnici v boju. Počakali so s pogrebnimi molitvami.
Ni prešlo niti četi*t ure, kar se! pojavita zgoraj dva vojaka.
—	To bo on, reče eden.
hi v resnici. Bil je 0'edoiuir in podnarednik. ki je šel ponj.
—	Čedomir. reče duhovnik. — Poklicali smo te. Bodi hraber, ka-( kor je bil hraber tvoj brat. Vojak'
in veš. kaj pomeni, umreti za' svojo domovino. Poklicali smo tej ker tvoj brat je padel kot junak,1 in ker si tukaj, je treba, da prisostvuješ njegoveoiu pogrebu.
l edomir je stal. Sliši vse to, a -e ne razume. Vznemirjen je. Ma- j io prej še je bil v rovu, poslušal ivižganje puškinih krogelj, gledal: oustošenje šrapnelov in granat, »ričakujoč vsak frenutek, da za-lene tudi njega katera kroglja in .ra uniči. Odvedli so ga iz rova. a i:>i» mu rekli, zakaj. Sedaj mu tu lekaj govore, ali on jih ne sliši' »rav. Ni se še zavedel, še mu je v -ia »i in pred očmi borba in ušesa j »oliia peklenskega groma umo-
zi kotel, v katerem je bila mena/a za telegrafiste. Ni kazalo drugega. nego si naložiti inenažo na ramo in nest i dalje. Se Bog. da sva z vojakom ohranila zdrave ude. Tudi drugi dan so nam Srbi zagodli. ko smo nesli menažo telegrafistom v strelske jarke. A glej sreče. Krogle so švigale mimo glav ko toča. a ena je zadela vojaka poleg mene. ki je vodil žival, v tlesni hlačni žep. kjer je imel denarnico. se zapičila v denarnico, prevrtala dva dvovinarska novca ter popolnoma prikovala na krono, kjer je obtičala. Sreča njegova je bila, da je imel par grošev v žepu. V spomin, da mu je ljubi Bog ohranil življenje, še danes zvesto hrani ta dva krajcarja in kronco. ki so popolnoma razmesarjeni ter drže v sebi srbsko kroglo.
Poincare na fronti.
Iz Pariza poročajo: O zopetnem obisku Poincarčja ob fronti poročajo listi:
Predsednik je obiskal v spremstvu ministra Millerauda čete ob Aisni. Obiskal je tudi pozicije severno od Aigle in pozicije artile-rije .pri čemer je »»govoril mnogo častnikov in vojakov. Mnogim bojevnikom je prinesel odi i kova-
lnih mesecih lanskega leta je h^l splošen položaj neugoden, ker je 1 bil slab blagoven trg in ker so si družbe glede na tarifne boje v potniški kupčiji konkurirale. Odkar j«- izbruhnila vojska, je obrat popolnoma ustavljen, a družba smatra za svojo dolžnost, da obdrži v službi večino pisarniškega j in ladjinega osobja. Ladje so še spravili na varno, ko je izbruliiii-jla vojska.
Spomenik junakom.
Splitsko poglavarstvo je razpisalo natečaj za umetniški spomenik junaškim Dalmatiuccm. padlim na bojišču. Za to umetnino so določili t;«;.om K nagrade, podelil jo bo posebni jury.
Rad bi zvedel za svojejja prijatelja SIMONA TFŠEK. Doma je iz Prezida. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za njegov naslov-. da ira mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Alois Mihelič,
14:s K. 4-1. #t.. Cleveland. O.
____ d
NAZNANILO.	^
Cenjenim naročnikom v Penn-sylvaniji sporočamo, da jih bo v | kratkem obiskal naš potovalni za-: stopnik
nja. Obenem >o dobili nanovo p >-: stavljeni polki svoje zastave. Pri, slavnostni predaji zastav je bil navzoč tudi vrhovni poveljnik Joffre. Poincare je ob tej priliki ogovoril čete: "Častniki, podčast-j niki in vojaki! Prinašam vam v vaši novi formaciji pozdrave vaše domovine, nedeljive in nesmrtne Francije, ki jo že skozi mesece z največjo hrabrostjo branite. Oddajam vam te zastave, da pod njimi vzdržite in se nadalje bojujete do skorajšne popolne zmage. S ponosom glejte na t«' tri barve države; to so znamenja časti, neodvisnosti naroda in-predstavljajo simbol vsega tega. kar branite -svojim življenjem. Odlična armada, ki ima nalogo, priboriti svobodo Francije, svobodo svetu. To je častna naloga, ki jo bo leti' izvršili vi. Pojdite sedaj k svojim tovarišem in govorite jim o mojih besedah ter sporočite jim najboljše čestitke vlade za vaša dela hrabrosti!"
'' Austro-Americana''
je izdala poročilo o poslovanju lani. Kupčija ni ugodna. Po rednih odpisih izkaže bilanca pet milijonov kron izgube. V prvih sed-
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Sedaj se mudi v Pittsburgh, Pa., in okolici.
Upravništvo "Glas Naroda".
Iernega" orožja. V obrazu je'_ »led. izmučen, blaten, obleka je' [jj .* neredu, torbica za patrone že nlprta, ena je prazna. V rokah K lrži puško, nabito, treba je, da so S vovrne. Čaka ira — domovina...! JK Svečenik odpre knjigo. Vojaki ® uiamejo kape. Mehanično jo sna-jig m- tudi Čedomir. Pogleda na no-; Hi sila in — jel je pojmovati... i ||j
Tiho. monotono, s tresočim gla-;om jame citati svečenik molitve. W Tolikokrat st4m poslušal te mono- S one, pogrebne molitve, ali nikdar' W loseiiaj mi >e niso zdele tako tuž-J ^ »e. uiistei-ijozne. Veter se ijrra z Iolgimt lasmi svečenik »v i ti i i. a »riprosti vojaki se od časa do ča-
vi prekrižajo.
("cdomirovo mračno čelo se Se ijolj zmrači. Cstne mu poilrhtava-J ® jo, a iz oči se vlijejo solze po blat-lem licu. padajoč na pnišnate, o- S •rnele rokave, s katerimi jih je, S
Končano je. Kraj groba stoje ( if; •losila, čakajoč. <la se spusti | Sfi skromni junak v grob. Kraj nosili® vleči Čedomir. vrgel se je na mr-[ tvega brata in tiho plaka.
— Vojislav«'! Kaj poreče mati .n kaj tvoja Draga?... Vojislave. j ili si to ti.' Tukaj se morava najti... tukaj?... Nekoliko vojakov ga dvigne in
olaži. Odpeljejo ga oil grobu. . .
In poslednja gruda zemlje je že pokrila žrtvo, a zgoraj po stezici :>roti rovom se počasi pomika vojak. Z rokavom leve roke si briše >či, z desnico dene puško na ra-aio in odhaja — da osveti kri svojega brata...
Sreča v nesreči.
Telefonske postaje mojega od-lelka so se nahajale v prvih strel-•kili jarkih. Hrano je bilo mogoče dostavljati službujočim telegrafistom le po podzemeljskih rovih. Ker imam pri oddelku večje število tirolskih oslov in mul. sem na te živali naložil potrebno ter v spremstvu enega moža poslal do strelskih jarkov. Večkrat pa nas je srečala tudi smola. Tako sem šel nekega dne sam z enim vojakom. ki je vodil žival. Prišli smo vsi trije samo za treiiotek vrh jarka, a že je pripiskala srbska kro-, gla, ubila ubogo žival ter šla sko-
Preberite to natančno!
Razlika med obrestmi in dobičkom.
Veliko ljudi je med nami. kateri imajo denar in kateri hočejo napraviti še več denarja. Ako ste med temi, tedaj vpoštevajte sledeče:
DOBIČEK, to je, kjer se zamore v resnici velik denar napraviti; denar naložen v bankah ne bode nikogar
pripeljal k bogastvu. Spoznati razliko meti OBRESTMI in DOBIČKOM, je prva pot k bogastvu, in je velikanskega pomena, posebno za one. ki nimajo toliko denarja na razpolago.
OBRESTI in DIVIDEND j. t a kor« koč majhna pri-klaila denarja, katerega vložite v banko. Steni se ne za more nič naprej priti.
DOBIČEK to je veliko več. Dobiček napravi ljudi bogate, jim <laje vse, kar si požeb*.
ali 4.rc obresti, kat«-rc dobite na V;iše hranilne vloge v banki, ni DOBIČEK; to je samo uboga priklada.
4"r ali 6Tc obresti, katere dobite ako vložite Vaš denar v različne bonde ali v Building Loan Assocation, to ni DOBIČEK. To j2 samo priklada denarja, k«»j»-ga vlagate 11a te bomle.
Nobena oseba resnih misli ne zamore priti naprej od DENARJA TO JE PRIKLADE, katero dobivate od bank; pač pa zamorete priti k denarju, ako ga tako naložite, da prinaša DOBIČEK 111 OBRESTI, in to je eilina pot k boljšim in premožnejšim razmeram.
Vi bodete gotovo vedeli, da, ako hočete napraviti DOBIČEK, tedaj morate položiti denar v obliki in vestments, eegar cena ZAMORE in MORA višje priti; Vi morate kupiti Stoeke po nizki ceni 111 PREJ, kakor njh ccna poskoči. T11 napravite «lenar na dvojni način.
1'. Boljše obresti kakor v banki.
2. Dobite razliko, DOBIČEK na Stocku. to je. kadar se cena povzdvigne in če ga hočete zopet prodati ali nam nazaj ali pa komu drugemu.
Denar naložen v BANKI Vam <lonaša samo ubogih 395: ali 41 obresti. ISTI DENAR, naložen v dobrih RAILROAD ali INDUSTRIJSKIH Stockih. Vam donaša od 6% do 12^ obresti. Vi lahko kupite Stock ali za CASH ali pa na LAHKE MESEČNE OBROKE. Cena teh Stock-ov je se«laj še jako nizka, in vsi, kateri sedaj kupijo, bodo gotovo napravili velik denar.
Ako imate denar in hočete napraviti še več. tedaj nam pišite v slovenskem ali angleškem jeziku po knjižico. katero Vam pošljemo brezplačno. Ta knjižica Vam bode natančno razložila, kako kupiti DOBRE STOCKE po nizki ceni. za Cash, ali pa na lahka mesečna plačila.
Pišite za knjižico G 3.
JOHN L. MOORE & CO.
INVESTMENT DEALERS 242 Fourth Avenue,	Pittsburgh, Pa.
liaiMifgfgfBfi^
isiaianydfiS
f
OI.A.S NARODA, 21. JLMuA, 11)15.
0 Rezijanih.
Ni mi glavni namen v tem spisu priobčiti popis Rezije samo, saj so je o njej že mnogo pisalo. Pač pa hočem spregovoriti nekoliko o njenih prebivalcih, ki so na skrajnem zapa<lu slovenskega ozemlja in si* si dobro ohranili svoje narečji* in deloma tudi šege in navade. kakor skoro nobeno drugo slovensko prebivalstvo.
/a prebivalce doline, ki tiči ob zapadnem vznožju Kanina (2592 m , mogočnega velikana Julijskih alp, so s«* zanimali prej drugi slovanski narodoslovci in jezikoslov-ci ter inorodni, kakor slovenski.
Ze pred 70 leti je jmtoval ruski učenjak Srezne vsk i j jm> Reziji in priobčeval razprave o njihovem jeziku t narečju . Pred njim se je zanimal za to deželo češki vojaški kiirat A. Pišelv.
Tudi nemški iu italijanski naro-dopisi-i so jeli objavljati zanimivosti iz Rezije, n. pr. Bergmanu. Va lent inell i in dr.
Leta 1*72. in v nadaljnih letih j»* bival ruski učenjak, prof. pe-terburške univerze Baudouiu de 4'ourtenay v Reziji, študiral on dot no nan-eje in obelodanil svoje razprave. On je najbolj temeljito proučil njihovo narečje; zato je bival več časa med njimi.
Revija "Slov. Pre h leti'' je pri-o bee vala spise: V udoli Resic.
Od naše strani je pisal prvi «» Rezijanih .1. Kopitar in sioer po francoskih zapiskih poljskega po-t o vaba PotiM-kejra.
Prof. S. Rutar v svoji knjigi Beneška Slovenija" piše dokaj zanimivega o Rezijanih.
Slovenija.
Ko so se prvič spoprijeli Slovani iu Germani, zgodovina pravi, da v 7. stol. po Kr., je bila naša za pa d na graniea tam, kjer jo danes središče m-inštva. Celo porečje Labe, Donave do Pasove. Travne. A niže. Mure, Drave. Soče in -še črez je bilo naše. Imeli smo most od Severnega do Jadranskega morja, katerega so nam z našim sodelovanjem uničili Nemci in Madjari. Severni del je odnesla nemška povoden j. srednjega pa nemška in madjarska. Pride li še
ct nvruiJA
SLOVZ7L33A.	W If iilii^^^^M
Stvtre-zapadncL 5ug«lov^fj||	jlj'ifl'^!?''
WKKKSKKf^tM
- JVTr^t	1'inijii: od x-xix.stoi. |f
r^SSffll/ C pc : x, V.	* * x^l /	; v xix.^td. g ®
jt	O .'*	"	^^	"*"	^ paitaljanien® 1
......S f	- -
-..j, f* "v'	Ifj l' iiiii i I	--- irnvčurtki (dmt^K^rfnndtick) Jcr«ji
\	S. f(i)| ..'j ■ ' 11 F i j ^ ' 1	. |
/\ J ^'II'WM	V T* —2— lakotuki(taljanaiki)kraji
i	---"*•*	f	V —	...........alowtniko-Krvatska. g ranica
CtJ o <£
v t
Kezijane sem si prvotno pred-stavljal videč jih po naših krajih, ko so popravljali razne kuhinjske predmete in posodje. vse drugače kot se in dobil v tiske o njih bivajoč v njihovi domovini. Da so tako gostoljubni. prijazni, zgovorni iu <b. jim je red in snaga v hiši prvo, tega bi si nikdar ne bil mislil.
Pot k njim me je privedla iz avstrijskega Breginja skozi 1'eejo čez goro K lino ^ 14l!l m). Ustavil sem m* s svojim vodnikom, prist tlim Rezijanoiu iu s prijaznimi to \ ariši, ki *>o bili namenjeni drugega dne na Kanin, o katerih pa mi n išc znano, so li bili na vrhu — na režija tisk i planini illivac (lile-vee i, kjer je več hiš in koč. v katerih stanujejo čez poletje lastniki obširnih pašnikov in gozdov. I u imajo živino, ki se pase po šir-liill obronkih planin. (Živina je dobre pasme in tudi dobro rojena; prija jej pač dobra sočna gorska trava in tuili iut<llcžui mrčes je ne nadleguj«* tolikej.
le poletne naselbine, ako jih moremo tako imetnovati, obstoje i/ pritličnih hiš. pokritih z meres-novimi deščicami in iz hlevov in skednje v. Ves pob-tui čas biva tukaj vsa družina. — Moški kosijo travo iu spravljajo v skednje, dooa iu staro ženske pasejo govedo, ovce ali koze. Poslednjih je vedno manj. jih ne smejo preveč imeti radi škode, storjene ua mladih nasadih.
Ženice niso nikdar brezposelne, celo na paši uporabljajo čas, da predejo iz ovčje volne niti, iz ka-t«*rib pletejo trpežne in deb<*b* nogavice. To delajo vse na roke stoji'. V nprtnjaku jim je predivo. v rokah pa drže motovilce, okoli katerega ovijajo nit.
Doma pripravljajo obed. V koči je ognjišče kar prosto na tleh. Ker ni dimnikov, so vali dim skozi vrata. Kadi se pač v hiši. toda navadno le v višjih plaMeh. (V prideš notri, se moraš skloniti, da te ne objame gost dim. Dasi je vse prostor okajen od dima, ali kuhinjska posoda in drugi predmeti so snažni iu v redu postavljeni po policah in drugod. Tudi spalnice imajo jako snažne.
Da so zgovorni sem že omenil. Tujce vidijo kaj radi in so jim privajeni. pozdravljajo jih z laškim "l.u. >n giomo , tako se tudi med seboj pozdravljajo. Postrežejo jim. s čimer morejo, in branijo se sprejeti ponujani denar. Mladeniči niso sramežljivi iu boječi, lepo odgovarjajo na vprašanje. Postave so krepke, stasne in imajo črne oči. Iz obraza jim gleda resnost. Delavni so jako. lenuhi in postopači se redkokdaj dobe med njimi. Po nepotrebnem ne zametavajo denarja. Prizadevajo si kaj prište-diti od onega pičlega zaslužka, ki g adobe s tem. da hodijo k nam "lonce vezat, marele flikat, škarje in nože brusit", da si v domačiji opomorejo, ker po večini manj rodovitna zemlja ne more prehra-niti po številu vedno naraščajočega prebivalstva.
Tožarijo se Rezijani jako neradi, živijo rajši s sosedi v miru. ako se tudi malo skregajo in dajo izra-
kdaj čas, da nam bo zopet prosta pot od Adrije do — '' Nemškega " morja ?
Dočirn so na severu Nemei. prodira je od Polabja. vedno bolj proti vzhodu, z ognjem in mečem izstrebili naše brate, ji* bila na jugu njim in Madjaroui pot začrtana po Donavi in njenih pritokih, flore so jim š»*l»* zastavile pot. žal za premalo časa. Ob mejah Karantanije s«* je zlomila nemška sila. in kar ni šlo več zgrda. je šlo zlepa. Za pomoč, ki so jo poslali Bavarci karantenskemu knezu Borutu proti Obrom. so
'prodali Slovenci svojo neodvisnost tujcu, ki jim že cela stoletja kol %.uora le/i na prsih in sesa srčno kri. Velika je bila takrat Karanta-^iija. na severu je bila njena dolina Aniže (Kiins) in meja se je skladala z današnjo severno štajersko mejo, samo tla je segala še
•	rez Semmering proti Nižiderskemu jezeru. Xa vzhodu je obsegala 'povodje Mure tja do Slovenih Goric, ki so spadale k panonski Sloveniji. Južna Štajerska, Kranjska in Primorje še črez Tilment so 1-ile južne pokrajine Karantanije, na zapadu so pa varovale Visoke Ture vhod v dolino Drave. Vsa ta lepa zemlja je prišla na mah i.- oblast sovraga. ki je tekom stoletij več kot polovico te zemlje .naredil iz bele črno. iz slovenske nemško.
varovale Visoke Ture vhod v dolino Drave. Vsa ta lepa zemlja je •■rišla na mah v oblast sovraga. ki je tekom stoletij več kot polovi-
•	> te /.i-uilje naredil i/, bele črno. iz slovenske nemško.
Sin Borutov. Gorazd. je bil prvi slovenski knez — kristjan. Nemško krščanstvo, surovo in nasilno, se je prikradlo med Slovele in zanetilo dolgotrajno bratomorno vojno, v kateri je izkrva-ela odporna sila karantanskih Slovencev. Nemška cerkvena oblast. . no in isto s posvetno, je stezala vedno dalje in dalje svoje grabežljive roke po naši zemlji in ne zastonj. Do Drave je segala moč olnograškega nadškofa, tako je določil Karel Veliki, dočim je bila pokrajina južno od Drave pod oglejskimi (Aquileja) patrijarhi, iu do Drave je ponenuVita Slovenija. Ni to samo slučaj! Dobro ste opravili svoje delo. vi nemški nadškofje in škofje, in nemški narod le prav zares nehvaležen, da vam še ni postavil spomenikov. Nemški samostani so se množili iu z njimi nemški priseljenci iu v nji-j1' liovo obrambo nemški vitezi in plemenitaši. Nemška beseda se je r1 ■ idomai'-ila med Slovenci in potiskala dan za dnem našo govorico ozadje, da j«* ostala končno le še priprostemu ljudstvu. In še to ♦se ji- žarelo s časom sramovati pred gospodarjem. — Nemcem svo-'ega maternega jezika in dajati prednost nemščini. In naša gra--.ica se je pomikala proti jugu. selo za seloin je pogoltnilo nemštvo. < »stala so nani samo imena voda. gora. vasi. mest. ki priT-ajo. da je bilo prebivalstvo onih krajev včasih slovensko. Danes nam je nje-"ova duša tuja. sovražna. Brez odpora od slovenske strani se je .vršilo poiieinčovanje nekdanje karautauskc zemlje, razkosane sedaj več samostojnih provineij, da. še celo podpirano po naši neslož ,
* .»sti. neodločnosti in občudovanju vs«*ga tujega.
Na vzlu hlu se je vršil isti proees potujčevanja panonskih Slo-venei-v od strani Madjarov. vendar ne s tolikim uspehom kot pri Nemcih, ker tnadjarski jezik je bil preharbarski in preveč tuj duhu - ovi-iiskega jezika, da bi mogel dobiti ugled med našimi rojaki onkraj Mure. Na zapadu smo si- umaknili iz rodovitne beneške ravni-,oe na obronki- slovenskih pogorij in naša polja s<» posedli Furlani.
pa niso nikoli silili predabn* či«z gore. Primorska mesta, od nekdaj romanska, so nam škodovala v toliko, da se je bližnje slovansko prebivalstvo po večini poitaljančilo.
Ko sta hotela v drugi polovici 2CV111. stol. cesariea Marija Te-zija in cesar .ložef II. naredbenim potom p<memeiti svoje c«'s;ir-i'tvo. Je Že Več im| polovice llekdaj slovenske alpske zemlje celotno oneiiiči-ne. poleg tega so pa tudi vsa mesta in trgi v rokah tujcev.
bodisi nemških ali italijanskih. Niti Mariji Tereziji, niti Jožefu II se ni posrečila njih namera, vendar začrtana je smer, v kateri se je gibalo do danes vse ravnanje avstrijske vlade z neneinškimi narodi v monarhiji. Iu žal. da jo imela vlada ravno pri Slovencih s svojo germamzacijo največ uspeha in samo njej naj se zahvalijo Nemci da so dobili zadnjih sto let toliko slovenske zemlje v svojo pest Tudi mi Jugosloveni ji ne bodemo ostali dolžni te prijazne uslu-e s katero nas še danes, kadar le more, prav po očetovsko obdarja'
Koncem XVIII. in v začetku XLX. stoletja, ko se začenja slovenski narodni preporod, je slovenska narodna posest še precej •zadovoljiva. (Glej zemljevid!) V Primorju gospodujejo sicer Italijani iz svojih mest nad deželo, toda ker jih jo premalo in ker manj-
italijanskega kmetskega stanu, je njihova ekspanzivnost enaka nich. Trst je se malo mesto s svojimi 30 tisoči prebivalcev. V Furlani ji izgubljamo poslednja sela v nižini ob Idriji in Tem. Gorica je italijansko-nemška-slovenska in daje celi Goriški italijansko lice JSlovensko-nemška meja na Koroškem in Štajerskem sieer ni popolnoma jasna in trdna, no vendar imamo v rokah še celo beljaško ■celovško m mariborsko okolico. Tudi mesta sama so v istini še slovenska. vsaj je štel še leta 1857. Celovec 6000 Slovencev in 3419 •Nemcev, ali na zunaj so nemška. Na Štajerskem je slovenska še Sobota. Ivntk. Arvež. Lučane. segamo še črez Muro in na severo-izapad eni Radgone. Na Ogrskem so na levem bregu Rabe gotovo še slovenska sola Ženavei in Modlinci. Madjari so nam asimilirali slovenski otok Sv. Martin in okolico v Šomodski županiji. na kompaktno slovensko posest pa nimajo pogiibonosuega upliva. Ozadje "mamo zavarovano po bratih Hrvatih. V notranjosti imamo večjo maso Nemcev na Kočevskem, mesta in trgi so napolnjeni z nemškimi priseljenimi trgovci in uradniki. Tako pred sto leti.
Danes je naša graniea proti Nemcem grobišče, ki pokriva sto-►tisoče slovenskih duš. Ihihovska in državna oblast roko v roki sistematično in z največjim cinizmom teptata čuda, da imata uspeli. IKo bi se to godilo samo po uradih, bi še ne bilo največje zlo. ali fogubno je za nas germaniziranjc cerkve in šole. S pomočjo cerkve ■>o ponemčili odraščene. mladino, pa potom šole.
Na Kranjskem smo sieer zavojevali mesta in trge. razven Ko-Vevja; na drugi strani pa je vlada z zanemarjanjem našega gospodarskega razvoja prisilila naše ljudstvo k izseljevanju predvsem v Ameriko .pa tudi v industrijska mesta na Štajerskem Grade- in v troniji murski dolini, kjer so se ponemčili. in v Trst. kjer se je cel slovenski pritok v letih od lS00— lSf,0 popolnoma poitaljančil. od ■1850—1900 pa velika večina slovenskih priseljencev. V najnovejšem času sicer napredujemo proti Italijanom v Trstu, Goriški in jlstri z ostalimi Jugosloveni. iu tudi proti Madjarom v okolici Dol-•jje Lendave, umikamo se pa še vedno pr»*d Nemci na Koroškem in ■Štajerskem. Poleg tega nam grozi Nemštvo s svojo industrijo, da .•se za vedno vsadi v Trstu.
Obrana cele severo-zapadue fronte Jugoslovanov leži na ramah Slovencev in razmeroma, to moramo priznati, ni slaba. Pomisliste. narod, ki šteje v Avstriji po uradni statistiki iz 1. 1910. 1.252.940 duš in na Ogrskem 164.000. ta narod je na poti velikemu nemškemu
'narodu, ki hoče imeti prosto pot do Adrije. ki hoče imeti Trst _
|Mn< igo so žrtvovali Slovenci, a v brezkončno tudi žrtve ne smejo iti., ker več škodujejo, kot koristijo. Prepričan som. da bode ostali del našega naroda onstran Kolpe, ob morju Jadranskem in tja doli do Belega morja, z veseljem se pridružil naši obrani, ki se mora fizpreineiiiti v najkrajšem času v napad, inaee propademo mi vsi. .Premislimo, kako naj se sklenejo naše vrste, da bode pohoda naša!
V. Z.
ze svoji jezi s par "malednnaim". pa so si kmalu zopet dobri. Med njimi se opaža nekak demokratičen ihih. V g* »št 111 ih b m pri rnzgo-vonh po cestah in trdili se družijo ncoziriin: posestnik, trgovec, krošnjar. ali navaden brusač. To napravi ua čoveka. ki živi v drugačni okolici, jako prijeten vtisk. Ko se vrnejo domov s svojih pohodov " s trebuhom----" iz raznih
delov Evrope, si imajo pač mnogo povedati.
Oni Rezijani. ki prihajajo k nam popravljat kuhinjsko posodje. ne ostajajo stalno pri nas; od časa do časa obiščejo svoj dom, ker marsikdo ima kaj zemljišča in tu mora opraviti delo. ki mora biti v onem času opravljeno; 11. pr. o košnji se jih mnogo vrača domov. Kdor pa nima sveta, ima sorodnike in prijatelje, katere tudi rad vidi. Največ se jih zbere v svoji domačiji o praznikih, posebno 11a njihov največji praznik "Šmarna miša" dne 15. vel. srpana. Takrat se shajajo Rezijani iz vse doline na Ravnici (Ravenei), kjer je glavna cerkev in sploh središče vse Rezije. Tudi mnogo tujcev prihaja tega dne na Ravnico.
Rezijani se pozdravljajo med seboj prav iskreno, tudi poljubljajo se s sorodniki. To kaže. da so dobrega srca in da so tudi iskreni, nikakor pa. da bi bili hudobni in pon igla v i. Da so si pridobili dosti lepih lastnosti, so pripomogle pač njihove obilne skušnje po svetu in zato tudi vedo. kako je ravnati, tla se bolje izhaja.
V družbi so jako veseli in živalmi in oh takih prilikah zapoje-jo tudi kako rezijansko. Pojo 11a vadno dvo ali troglasno pa tako. da držijo basi v gotovih pesmih vedno isti glas in sicer kviuto in ob koncu vsake kitice prideva jo refren le-li-le-la-Ia. ali kaj podobnega. Kadar nehajo peti. pa vsakokrat za vriskajo. Tudi otroci tako. ako pojejo na planini 11a paši.
Ruska dama Ella Sohoultz-Adaiewska, ki je bila svoječasno s prof. <le Courtnavem v Reziji, je nabrala te napeve in jih postavila enoglasno. Priobčeni so v ime.10-vanem zborniku. Vseli napevov je 19.
Kakor omenjeno, pojo tudi o-troei. Ko sem šel. prenoči vsi 11a planini Illivac. drugega dne niz-dol v Osojane. sem slišal visoko gori otročji glas pevajoč o "Ilori ti ( aninovi.... ". in odmevajoč ob skalnatih obronkih strmih pobočij. Mladeniči pojo navadno, ako so na planini, posebno zvečer, pred-110 gredo k počitku. Odrasli pa pojo ob nedeljah in praznikih, ko pridejo k maši na Ravnico. Tu je več gostilen — skoro vsaka hiša — in po opravljenem cerkvenem opravilu zasedejo gostilniške prostore. rujno italijansko vino jih nekoliko razvname in kmalu dajo duška svojemu dobremu nastro-ju. da zapojo kako rezijansko. — I)va ali eden primeta naprej, drugi pa "golčijo od zadaj"', kakor se prnstonarodno izraža. Ob koncu pesiui dodani refren pojo uni-
sono in kadar sploh jenjajo peti. pa zaukajo.
Napevi njihovih narodnih pesmi so povečini živahni in krepki in se morajo peti s poudarkom. Pestilo so ljubavne vsebine razen dveh. kojih vsebina se nanaša na domovino. Da bi imele kake posebnosti njihove pesmi, o tem ni govora. Stari so peli tako in mladina jih posnema. To je nekaj tradi-cijonalnega. Rezijani pojo radi svoje pesmi, v tem se vidi, da imajo domoljubni čut dobro razvit. Naše jK*smi se v Reziji ne pojo.
Rezijani imajo tudi svoj poseben narodni ples "rezijanko". — Pleše se o velikih praznikih rezi-janskih 11. pr. 1. dne vel. travna. Na plesu se tudi pojo posebne pesmi radi takta. Drugod se navadno taki lepi stari običaji izgubljajo, čim se novo upeljuje ali, da rečemo drugače, čim se civilizacija širi. toda pri Rezijanih so vse te navade dobro ohranjene. Ker ne more biti pri njih govora o kakem potujčevauju. uspevajo njihovi lepi običaji še vedno. Pleše se narodni ples z isto vnemo kot nekdaj in narodne rezijanske pesmi se še pojo, tlasi znajo tudi laško, ki jim dajo časih mesto poleg svojih. Laških pesmi se nauče navadno pri vojakih.
•
Rezijani so vobče živahnega temperamenta in so zelo domoljubni, dasi jim narava v njihovi domovini ne nudi mnogo rodovitne zemlje, da bi sep ovzpeli do blago-
stanja in si zagotovili prijetno bodočnost. Vajeni so potrpeti in mirno prenašajo tudi nepriličnosti; v veseli družbi iu v prijaznem občevanju z rojaki pozabijo 11a vse svoje težave, ako jim je nekaj trenutkov naklonjenih za veselje in razvedrilo. Srečne se štejejo, da imajo domovino, dasi ubogo, ki jih ne more radi pičle radovitno-sti prerod it i.
O njihovi prošlosii se no more nič določenega povedati. Prof. de Oourtenav meni .da se no morejo prištevati Rezijani Srbo-Hrvatom, kakor drugi beneški Slovenci, ampak da so postali iz raznih slovanskih panog 11a podlagi nekega tujega etniškega življa, čegar jezikovne infiltracije. posebno tako-zvana vokalična harmonija, se o-paznjejo še sedaj.
Verjetno je tudi. da so se Rezijani naselili v Reziji istodobno z drugimi beneškimi Slovenci, ki so prodrli najdalje pro*i zapadu. V rezijanščini opažamo nekaj podrobnosti z narečjem terskih Slo vencev, posebno končnice na ae. Toda. ker so Rezijani zemljepisno ločeni od ostalih Slovencev, ustvarilo se je med njimi tekom stoletij popolnoma svoje posebno narečje. ki je ohranilo svoje prvot-nosti da danes. Da je temu narečju primešanih toliko laških besed, je vzrok v tem. ker so bili Rezijani v skoro vednem stiku s prebivalci rezijanske doline, z onimi "železnega kanala*' (Venzone. Re-siutta. fhiusaforte i. dr.) in gotovo celo s furlanskimi Kamjeli.
S Slovenci iz soške doline so j malo ali nič občevali, kakor tudi ne s terskimi Slovenci. Visoko gorovje jih loči od obojih. Par hiš v Učeji je smatrati le kot nekako rezijansko naselbino.
Nekateri italijanski pisatelji so mnenja, da so prišli Rezijanci iz Retije. Neki nemški pozna vatel j ljudstev trdi. tla so možniški (Mož-nica. Moggio v žel. kanalu) menihi naselili Rezijo. Da so prišli Rezijani iz Rusije, kakor nekateri sami pravijo in da so se z Rusi za časa Napoleonovih koalicijskih vojen dobro razumeli s svojim narečjem. je pač le navadna bajka.
Rezijani, katerih je dandanašnji nad 4500 duš. govore vsi, brez razlike stanu rezijansko v družini in v medsebojnem občevanju. Z Italijani in z drugimi tujci govore italijansko, kateri jezik znajo tudi dobro. Imajo le laške šole iu tudi v cerkvi je vse laško, ker ni dobiti dušebrižnikov, ki bi znali rezijansko narečje. Rezijani. ki hodijo po naših krajih, govore prav dobro naš jezik iu naša narečja. Z otroci govore Rezijani tudi izključno v svojem narečju.
Rezijanščina se v marsičem razlikuje od slovenščine, ima pa tudi nekaj analagnega s hrvaščino (s kajkavščino. kakor tersko in šeni-petersko narečje). Kot nekaj posebnega in drugim jezikom tujega. kaže harmonično izpremembo samoglasnikov.
V Reziji sami se govori več domačih narečij, skoro v vsaki vasi drugače. Najboljše narečje je 0110 iz Njive (Gniva). Vas leži nekako vsredi doline 11a levem bregu rezijansko Bele.
Po navedenih primerah so vidi, da je pač nekaj majhne podobnosti med tema narečjema. Rezijansko se razlikuje od terskega v glavnem izgovarjanju zamolklih glasov. Da so si ohranili Rezijani svoje narečje v obče različno od drugih narečij, je pač umevno, ker so nekako ločeni, zaprti v svoji dolini in izhod imajo edino na I furlansko stran, ako se ne štejejo gorske steze in pota. po katerih prihajajo na Avstrijsko na Žago ali v Bovec.
Da ima rezijanščina toliko laško primesi, se razume samo po sobi. Za višje poj me namreč niso imeli izprva svojih izrazov; rabili so jim tuji. furlanski ali italijanski. Pomniti treba, da so že več stoletij pod laško vlado: oblastva so jim dopisovala vedno le v laškem jeziku in tako so se oprijemali laških izrazov in tuje primesi je bilo vedno več. Saj se še celo pri nas na Goriškem dobi v narečjih kaka laška beseda, upliv takratnega uradovanja 111 soseščine italijanske. V novejšem času so pripomogle k odpravi takih tujih 11a via k šole. Pri Rezijanih to ni mogoče, ker imajo le laške šole in tudi v cerkvi se ne prepoveduje v rezijanščini. Drugače pa se njihovo narečje vsekakor drži na gotovi višini in ni mogoče, da bi upadlo število onih, ki govorijo rezijansko. zakaj, kakor sem omenil iz početka. se goji pridno re/.i-jaiiščina že pri deei, najsi bodo starši ubožiii ali imoviti. Oni ne dajo prednosti pred svojim narečjem kakemu tujemu jeziku, kakor se pri nas nekod uveljavlja nemščina. ker je bolj "nobel". Na Goriškem pa se italijanščina od Slovencev ne preilupošteva domačemu jeziku. Kajti če so pri prost i in boljši Rezijani samozavestni na svoje narečje, smemo biti tudi mi na svojo lepo književno slovenščino.
•
Kaj naj reečm o Rezijanih v narodnem oziru. So li zavedni? Se li zavedajo, da so majhna vejica mogočnega slovanskega debla 1'
Ta vprašanja moram v glavnem žal zanikati. Rezijani. kakor sem že omenil, zelo uvažujejo svoje narečje iu ljubijo svojo domovino, toda da bi se zavedali, da so Slovenci. Slovani tega ne. Izjeme so nekateri Rezijani. ki prihajajo v naše kraje in če bivajo dalje časa med nami, in da so količkaj dovzetni. spoznajo, da so tudi oni Slovenci; premnogo pa ni takih slučajev.
Ali vpliva šola razna rod oval no na Rezija ne ? V Reziji je pet večjih vasi: Bilo (San Džorč). Ravnica. kjer je tudi fara in uradi, in Stolbica na desnem bregu razijan-ske Bele in Njiva, na ne daleč od nje največja vas Osjani na levem bregu reke. V vsaki teh vasi je šola. Poleti je obisk bolj nereden, ker gredo otroci s starši na planine. V manjši vasi v Koritih pod Kaninom imajo pouk le pozimi. Za šolo je torej razmeroma dovolj preskrbljeno in ustanovitev šol ne datira v zadnje desetletje; toda da bi šole poitalijančile Rozijane. o tem se ne more misliti. Rezijani pač rabijo italijanščino in jo go-
vore, toda edino takrat, kadar hočejo kaj važnega povedati, bodisi da navajajo kako postavo, kak nauk ali red.
Kar se je potitalijančilo vasi pri terskih Slovencih, ni pripisovati šoli. pač pa vodnemu stiku, občevanju s Furlani. ki so v premoči in. kar je popolnoma naravno, poitalijančile so se najhitreje vasi ležeče v ravnini v bližini furlanskih sel. V hribovskih vaseh so terski Slovenci svoje narečje prav dobro ohranili.
Morda se bode po več desetletjih. ako se razmere ne izpremene, čulo o poitalijančevanju beneških Slovencev, v prvi vrsti terskih. toda Rezijani ostanejo zvesti svojim tradicijam in njihovo narečje ostane kot spomenik in svedok ljubezni ljudstva do svojega jezika.
R. O.
Razne zanimivosti.
'i
Velik požar v pariški tovarni.
Iz Ženeve poročajo : Te dni je izbruhnil v Parizu v filijalki tovarne Kontinental-Kautschuk Co. obsežen požar. Filipalka se nahaja začasno pod sckvestroin. Proti poldrugi uri ponoči je zagledal hišnik tovarne iz zgornjih prostorov tvornice so valiti dim. Poklical je požarno brambo. ki je kmalu dospela na lice mesta. Ogenj pa se je tako hitro širil da so se morale poklicati še drugo pariške iu okoličanske požarne hrambe. — , Vzrok požara še ni znan, vendar se J domneva, da je hudobna roka za-j netila požar. Škoda so ceni na nad en miljoii frankov.
Hroščev regiment.
I Prvi regiment nemških gardnih fizilirjev je dobil te dni čudno po-šiljatev. Iz glavnega stana je prispel zavojček, v katerem se je nahajalo posebno darilo nemškega cesarja — lep rjavi hrošč. To čudno darilo ni častniškega zbora prav nič presenetilo; že mnogo let pošilja namreč nemški cesar svojemu prvemu garduemu polku pr-J ve ga rjavega hrošča, ki ga najde, kot spomladanski pozdrav. Letošnjega hrošča je našel cesar v vrtu svoje vile v nemškem glavnem stanu. Gardni polk shranjuje te 'cesarske spomladanske pozdrave v dragocenih škatljieah v svojem ar-J h i vii. Pri kateri priliki je prišel cesar Viljem na to originalno idejo, I "i znano. Prvi gardni polk imenu-> jejo Berlinčani "hroščev regiment* zaradi tega. ker je svoje ease prihajal v berlinsko okolico 11a ina-'t novre v mesecu maju — torej istočasno z rjavimi hrošči.
Starost 75 let
je dosegel knjigotržec Ivan Re-clam v Lipskeui. Reelamova rodo-I vina izvira iz Savo je. se je leta '1532 naselila v Ženevi v Švici, iu se v 17. stoletju priselila v Lips ko , na Nemškem. Od leta 1 ima ta rodoviua v Lipskem knjigotržni-eo iu sedanji juhilar Ivan Henrik J Reelam je leta 1*69 ustanovil znano Reclamovo univerzalno knjiž-! nico, ki jo poznajo povsod po sve-jtu, koder žive nemškega jezika [zmožni ljudje. Ta univerzalna , knjižnica je eden najvažnješih j faktorjev v vsem nemškem duševnem življenju in je v najmogočnejši meri pripomogla, tla je pov-l prečna izobrazba med Nemci 11a .tako visoki stopnji. Nemci ne bo-Ido mogli Reclamu nikoli dosti
hvaležnosti izkazati, da jim je u-stanovil to knjižnico. Nobe narod ua svetu nima kaj takega. Zaradi zanimivosti naj omenimo še to. da spada Zagreb med tista mesta, v katerih se proda največ univerzalne knjižnice.
Poslanec in vojni liferant.
Ogrski državni poslanec Konstantin Burdia, član vladne stranke, je prav na tiho odložil svoj mandat in je izstopil iz stranke. Gospod Burdia je rodom Romun, 'a je že v mladih letih krepko de-' lal za politiko madžarizacije. Že 'v nežni starosti 24 let je postal v Karansebesu načelnik policije, dve loti potem magistratni svetnik in hitro na to župan. Narava mu je podelila poseben dar za pridobivanje denarja in tako je tudi že v mladih letih prav izdatno oho-' ga tel. Leta 1906. je bil kot kan-jdidat madžarske stranke v popolnoma romunskem okraju " izvo-lljen'' za državnega poslanca in je ' zvesto stal v vrstah vladne stranke. Odkar jo vojna, je posvetil svoje talente posebno vojnim dajatvam. Ker se zdaj ogrski državni zbor bavi z zakonom, kako se , kaznujejo goljufije pri vojnih dajatvah. je smatral gospod Konstantin Burdia za potrebno, da odloži svoj mandat in izstopi iz stranke. Pravijo pa tudi. tla ga je stranka prisilila, da je to storil.
1
OTiAS NARODA. 21. JT'XIJA, lfll.1.
EE
Jugoslovanska
EE
a
Katol. Jedneta
El
Inkorporirar.a dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. J	»LAVNI URADNIH:
Predsednik: J. A. GERM, 607 Cherrj .Vij or bo* »7,Brad-
dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Are., Bar-berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZTCH, Box 424, Ely, Min*. Blagajnik: JOHN* GOUZE, Box 105, Elv, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mick.
PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana.
JOHN YOGRICII, 411 6th St., La Sail?, 111.
JOHN AI "SEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
JOHN KRZlŽNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JTSTTN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSErn ItERTEL, od društva rr. Cirila in Metoda, Itv. 1,
Ely, Minn.
LOUIS* CHAMPA, od društva §v. Srca Jezusa, «tv. 1, Ely Minn.
JOHN GRAHEK, «t., od društva llovene«, »tv. 114, Ely. Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zade\ kakor tudi denarne poli-jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe »a na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov te ne bode .tiralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne it vari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
Golobje.
Spiral Franc Bregar.
(Nadaljevanje.)
\ JTiMGulIJii K Si Ji' ZO|H.*l !aUZ~
živil. V tem temnem, vročem pod-Ktrešiju j«* žuborel večni vrelec živili se namree golobje porajajo. *;i se ljubijo tnkai iiin<»"i umirai<> Kakor majhen »vet je moj golob-lijak. Komaj tri korake o.i mene je }rne/do. V njem je tiakljuvano
na ,nervozno razdražena krog nje-ga; tam no začudene golobje oei prvikrat pogledale v svet. kmalu, kmalu bo prešinila 1«» mlado golobje telo čudna moč. ki bo nape la kite v |»erotili, perje bo raslo in se našopirilo kot belo cvetje spomladi na jablani, vrat bo dobil ognjeni b'sk kaljenega jekla. rep s.« In, razvil v zaokroženo, mehko pahljaeo iu tedaj pride dan. topli solnem dan. ko bo jata stal ili in mladih poletela iz golobnjaka na bližnjo streho, se ra/.prstrla po njej. da bo streha kakor cveten travnik, iu tedaj se bodo mladi o-zrli v širni svet. ozrli se proti jasnemu nebu iu toplemu solncu in razširili perutniee, polni začudenj* in lene. sladke omame, s katero opaja solnee golobe iu vso zemljo in vsako stvar na njej, tudi človeka; ko so se krila že utr tlila ili navadila naširoko zajemali gos.i zrak. tedaj se zbere vnovič podjetna, vesela jata — vodi jo izurjen golob-plovee, ki se nik-da ne upeha, ker se ne žene po ne potrebnem kakor neizkušeni, vihravi mladiči, in se igra z vetrom ter ga vedno premoti — da se napotijo prvikrat daleč po deželi: tako plovejo po zraku i>luri se mir-iio gibljejo in vedno pazijo z enim očesom na mlade, ki uganjajo po poti norčije preko vasi in slamnatih streh, iz katerih se dviga v jutro kodrast ditu. kajti gospodi-
nje prel
kovali poi<
lajo lačni družini zajtrk. Milja tu travnika in pašni jih je tiezaupna roka vse ogradila, tla postavi nu jo emu očesu skopega soseda, preko mesta, zastrtega s smrd Ijivim dimom, preko visokih mest nih hiš. polnih delavnih ljudi, ki se more med seboj s skritimi že ljarui strnjenega srca, z očitnimi pogledi zavistnih oči, z besedo iu
( roku tedaj, kadar močnejši in | varni, golobje lete preko široke vode in njihove sence se kopljejo v njej. pit ne prelete poti, kjer je I raztrgana vreča razsula mastno i i-co. temuč se spuste na tla. se nazobljejo. odpočijejo in zopet dvignejo proti domu. kajti preko '_"»ra veje veter in mladi >o nevest"-i v viharju, lete preko vode in va*d in preko gozda, ki že močno a za ie-lklo šumi s košatimi krosi1 .ihti -darili bukev, lete proti vetru, ki jih zanaša sedaj proti nebu, sedaj proti zemlji, lete pred dežjem, ki jih dohiteva, dtt mladi-ni plaho vztrepetava boječe sr-ee. beže dotuov. domov, domov — ko se prerinejo v golobnjak ter »dtavajo boječim materam v topi;! gnezda, tedaj razkolje pred golobnjakom " -tii blisk debele o-blake na dvoje, vlije se ploha, po strehi bobne težke kaplje, v go-lobnjaku pa pripovedujejo ndadi-• i povest o svojem prvem popotovanju. obilno zasoljeno z domišljijo irt neverjetnimi lažmi, do-im golobje šaljivo namigujejo materam, kot hi hoteli reči: "Pusti jih. naj se bahajo, uegodniki !** Tako sem gledal golobov rojstvo. življenje in smrt. Tudi smrt. Kako so umirale mnogih potom-•ev roditeljiee in stari golobje. o-hranjevavci plemena, zapuščajoč otrokom vse premoženje, ki so ga prejeli od svojih starih: bistro o-ko. krotkost srea in silno moč pe-rntnie, tla z njo kljubujejo viharju. Kako so umirali tudi mladi go-■obje in mlade golobiee — prezgodaj. prezgodaj! — Zadete od hudobne roke ali ostrega orlovega kljuna! — Pa pravite, da nečete ► smrti nič slišati? Kakor želite; toda prav vendarle ni. da sitnarite, zlasti sedaj ne. ko mi sili morala v pero! A če se tudi estetika iz obupa obesi, jaz vam povem moralo: Golobje so boljši kot vi n jaz in boljši tudi kot na primer moj deti. Življenje njihovega ro-lu teče po mirni strugi, vode ne naraščajo in ne poplavljajo tujih travnikov, temuč tečejo, tečejo, in ne upadajo in ne usihajo, temuč tečejo preko rojstva in preko smrti, in kdaj ste slišali, tla je njihov vrelec bušil na dan, kot bi hotel napojiti vso zemljo, in se potem izgubi v tankih curkih med peskom* Kdaj ste slišali, da so iz gostoljubnosti vabili v hišo vsak dan nove prijatelje, ki so jim kakor drobnozobe, ostrozobe miši razgrizli vse sode v kleti, po-
)
kradli zadnjo drobtinico v shrambi. oglodali ves tlom do zadnje o-peke in s temeljem vred ?
Bojim se .da ne boste razumeli morale, a to nazadnje ni tolika nesreča. Toda čudim se. da je ni razumel naš ded. ki je poleg bučeče 'družbe iu glasne pesmi najbolj ljubil golobe, ki jih je krmil vsako jutro s tako obilnim zrnjem, da se je babica jezila nad potrato, ki je klel, zmerjal, se sladkal, o-pominjal. svaril, jim nadeval najlepša imena, se igral z njimi in 'smejal, kakor z otroki, ko je stal | sredi dvorišča, meti veselo, razposajeno množico golobov, lesketa-jočo se in žuborečo v solium kakor nemirna srebrna gladina jezera N am vnukom je pripovedoval ne-skončne bajke t, njih in včasih j smo jih gledali po cele ure. ko so | se izprehajali in ljubkovali na strehi, tied pa nam je znal prelepo razložiti vsak onjihovo besedo hi vsako kretnjo. Konča val pa se je pogovor navadno nekako takole:
"Iu kaj sedaj pravi tisti, ki stoji prav na koncu strehe V smo vprašali.
"Kateri? Tisti, ki je ravnokar od letel v golobnjak? Ta nič ne pravi.'*
**Ne, glejte, oni sivee. ki stoji prav na kom-n strehe in nekaj pripoveduje sem dol : "
"Ilog ve, katerega misliš. Tistega rdečega, ki vtika glavo pod peruti? Ta j.- tih", se jedelalded nevednega.
"Ah ne. ne! Glejte, sedaj je od-letel na drugo stran! Kaj pravi?"
"A tako! Tega meniš? Prav. prav."
"Ampak, kaj je rekel?*'
"Ali nisi sam ^lišai .' Vidiš, ravnokar je rekel, da ti ni treba vsega vedeti."
"Saj ni res! Tega že ni rekel", smo se ujezili, nasmejali in razšli.
Močno je ljubil naš ded golobe. in ko je prišel tisti..., ko je prišla tisia nesreča.... lies, rutino se je zgodilo takrat! Nekega dne popoldne so se naenkrat zaprla vrata dedove trgovine, na njih se je prikazal pečat.... ta |K'čat. ki žge. kakor bi gorel na eelu.... in potem je zaropotal pred lepo hišo boben.... ki si ga ni mogel bolj sirovega instrumenta izmisliti divjak v človeku.... m nato so za-Vli trgati njive, kos za kosom, kakor staro, preperelo j dat no. vse obširno posestvo, ki so ga v drobtinah zbirali praočetje, m deti se je znašel na cesti, kakor bi vrgel ribo na suho. Oni. ki bi liil nekdaj z vinom iz svoje kleti le h ko upijanil ves trg. s»* je preselil k nam, ki sami nismo metali skorij v pomije, pobit kot ozmerjan berač, in je ves tisti večer prejoka! — kadar Ne spomnim na one solze, in na ono staro, sklonjeno telo. mi zagomezi po hrbtu — v kotu kakor cmerava baba. Starost ki j.i je s silo odganjal več let. je prišla črt-z noč nadenj. Ohromel mu je togi korak, ohromel spomin. ohromel dovtip. ki smo se ga sedaj bali. ker je bil oster kot bri-rrenak kot pelin. Dedovo hišo je bil kupil naš župan — o njem so pripovedovali, tla je kot vojak v okupaciji na skrivnosten način silno obogatel, a vedelo se je le tO. tla je premožen — iu jo je nagla prezidal v lepo gostilno; od onega časa ni naš tied več stopil mimo nje. Ce ga je znanec iz dobrih let pozdravil na cesti, se je jezil nad hiuavščino in lieemer-stvom : če ga je hote prezrl, se je tri tlni grizcl zaradi nehvalcžno-sii in nezvestobe.
Menim, da ga je še bolj boleh) srce za golobnjakom. Doma smo sicer imeli pod vegasto streho golobje vojske, ki jim ni štel zrn na perišee. Tako je stopil neko dopoldne župan v našo hišo iu vprašal detla, ki je sedel z očali pri stari knjigi, s čimer se je zadnji čas rad ukvarjal, tlasi očividno ni ničesar razumel, ker je od strani do strani vse sproti pozabljal:
"Ali je res. da ste stikali danes navsezgodaj na mojem podstrešju?"
Ded je odložil očala in nemiren vstal.
"Kaj hočete s tem reči?"
"Ne. jaz Vas samo vprašani, če je res. da ste stikali danes navse zgodaj na mojem podstrešju?"
"Tristo razcapanih zlodjev! Človek, kam meriš?"
"IUapec Vas je videl, da ste lezli po lestvi iz golobnjaka. ko je v hiši vse spalo."
"Župan, jaz Vas zadavim, Vas
iu Vašega hlapca .Kaj, kaj hočete?"
"Samo to mi še prej povejte, ali ste bili danes pri meni. in potem bomo videli, kdo koga zadavi. Ali ste bili?"
"Da. bil sem", je ded vztrepe-tal iu udaril ob mizo, "in radite-
1
ga se ne bojim Vas. ne Vašega
županstva."
"Moje županstvo ni Vam nič
mar. Povejte mi, kaj ste delali v
mojem golobujaku ?"
"Ali hočeš, kanalja. s tem reči,
da sem kradel?" je zakričal ded i. .
m se je tresel po vsem životu. "Ti j— ti —, ki si bil neštetokrat pijan od mojega vina...."
"Čujte. mož. ne zmerjajte!" se je vznemiril sedaj tudi župan in je zardel. "Če bi bil vedel, čigavo vino pijem
"l*h. da bi te — ti — ti —" tu mu je tied dal zelo nedostojen priimek in se je ozrl po palici.
Manjši otroci so zajokali in preplašeni strmeli v prebledelega detla. oče iu mati sta ga prijela in mirila, župan pa se je obrnil proti vratom, a preden je odšel, je še rekel:
"Te reči ne bom gnal naprej, ker mi je več do Vašega dobrega imena, kot Vam. Tudi mi je nazadnje vseeno, kaj ste delali v mojem golobu jaku. ker imam od te zalege samo škodo. Ampak to \ aiu povem: da ste poneuumem prišli na beraško palico, sem votle!. da se pa plazite ponoči po tujih podstrešjih, tega nisem vedel."
Tedaj je tleti pograbil knjigo z očali vred in jo vrgel za njim. toda vrata so se ta hip zaprla, knjiga je za frfotala po tleh in očala so se razbila.
Deti je divjal. Tolkel se je po visokem, golem čelu, stiskal pesti. klel in razgrajal.
"Jaz, tla bi ne smel iti pogledat svojih golobov! Kdo pa je on. da mi bo prepovedal, kdo? Skrbel naj bi rajši zalije, da bi mu jih ne davili mački in kradli ot ročaj i.. " Od tistega dneva je polzela iz njega ruoč. kakor polzi obrezana trta. Mračen, temen, zmeden je vedno računal v velikih številkah. — Včasih je sredi med kosilom vzkliknil :
'' Tristot i^. »č !' *
Mi smo se žalostni pogledali in obmolknili. Se zvečer, kadar je pravljal podrtino svojega orjaškega telesa v posteljo iu polglasno nudil, se mu je molitev nenadoma zamedla:
"Ceščena Marija, milosti polna.... petstt»štiridesettisoč goldinarjev----sveta Marija...."
Bog ve, kaj se mu je bledlo v
stari, trudni glavi____Preden je
preteklo i m »1 leta. smo ga našli ob zgodnji jutranji uri na dvorišču, le napol oblečenega, ležečega na hrbtu, izleknjenega v vsej dolžini. Okrog njega so pobirali štirje go-'obje suhe krušne drobtine, ki si jih je bil nemara prihranil od ve-čerje, iu jutranja svetloba .napol se zarja, napol že soljice, je miniti razsvetljevala to dolgo telo. lepi. ostro začrtani obraz, visoko čelo in rjave, koščene prsi. ki so se odgrinjale izza odpete siromašne
srajce.
Pa pustimo te stare spomine! Nič ni koristi od njih. Človek si samo s sladko krutostjo reže lastno srce na kose. Tudi vas vidim, prijatelji moji. ki žalostni odma-jujete z glavami in pravite: Tehnika. dragi, tehnika! O profesorju si začel govoriti, povedati si nam hotel njegovo povest, in sedaj.... P.og vedi. kaj sedaj pripoveduješ. lied a se uči. fant, in logike !
Priznavam: vse priznavam. Pozabljen sem. kritik se me usmili, skoro takt*, kakor tisti Jeromov junak, ki j«- bil iz zgolj pozabljivosti zaročen na treh krajih obenem. A izkuša! bom v naglici popraviti in ne bom tratil časa ne vam, ne sebi: in se ne boni obotavljal z izgovori, ko kliče dolžnost.
Nekako teden pozneje, ko sem vdrl v profesorjevo vilo, smo sedeli po kosilu v hladni obednici. Kazen profesorja, njegove gospe in mene je bil že dva dni v hiši tudi profesorjev kolega Naglic, miren človek, postrežljiv do nad-ležnosti. vesel iu izgovoren. brez velikih ciljev — skratka: človek, ki je v lenih počitniških dneh povsod dobro došel.
Mi trije smo sedeli pri črni kavi, gospa pa je pobrala z mize . drobtine. jih vrgla skozi okno iu naenkrat zaklicala na dvorišče:
"No. mir. otroka! Kaj se bosta prepirala!"
Mi smo se ozrli, in profesor je vprašal:
"Kdo pa je?"
"Ah. Tristan in Isolda: Tristan se zopet nekaj jezi", je odgovorila gospa z lahnim nasmehom.
"Kdo?"' sem vprašal začuti en.
"Tristan in Isolda vendar!" se je za smejala gospa, očividno vesela mojega začudenja. , Jaz sem vpraševanje pogledal profesorja, Naglic pa je mislil, da
gre za bistroumen dovtip. ki ga ni mogel razumeti, in je pohitel s svojim služil i m "lie-he-he! Tristan in Isolda! He-lie-he!" j Stopili sum k oknu in zagledali na dvorišču goloba in golobico, ki ista — sedaj že v slogi — molče pobirala drobtine po tleh. Bil je res krasen, nenavaden par. On širok. resen, dostojanstven in tako sijajen, da že skoro ni več bilo stanu primerno; ona vitka, gibčna in kar je bilo na prvi pogled spoznati, precej lehkomiselna. Posebno lep je bil na obeli širok pernat ovratnik, v katerem se je ti robna gjava skoro izgubljala. Te vrste golobje nehote spominjajo na stare slike Marije Stuart.
"Ali sta to Tristan in Isolda?" sva vprašala z Nagličcm skoro hkrati.
"I — seveda!" je dejala gospa, kot bi se to razumelo samo po sebi. "In kaj se Vam zdi na njiju najbolj zanimivo ?"
"Mene zanima vprašanje, ali bo Isolda popoldne zahtevala ločitev zakona, ker ji Tristan ne dela med kosilom komplimentov", sem se jaz nerodno pregrešil zoper vljudno družabno miroljubnost, kakoi vedno, kadar v svojo nesrečo poizkušam biti dovtipen.
Toda Naglič je hitro poudaril zanimivo dejstvo, tla "opaža tudi na Tristanu in Isoldi, kako je žr narava sama dala vsem ženskam
neke posebne---- (beseda mu ni
hotela hitro na jezik)____ posebne splošne lastnosti, ki jih moški nimajo, da jih je obdala z nekin: prav posebnim čarom, z neko.... kako bi najbolje rekel?.... z ne kim idealnim leskom kraljnjočt
slabosti----tla. kraljujoče slabo
Sti. to je beseda !"" — S tem spretnim poklonom je popravil svoji neumnost, za kar mu tukaj izra žam liajodkritosrčnejšo zahvalo.
"Ne previsoko, ne previsoko' Hotela sem Vas opozoriti samo na tf». tla ima Tristan desno oko rdeč kasto. . . . poglejte, sedaj se je o zrl gor!.... in levo temnorjavo."
Mi smo bili malo razočarani profesor pa je zamahnil z iv>kt in rekel:
"T«, nas moške nič ne briga. Za r-imalo pa bo vaju morebiti, da st; Tristan in Isolda kriva moje se danje nesreče."
"Kake nesreče neki. he-lie-he?* je vprašal Naglič.
"M«-je žen it ve. seve", je odgovori! profesor resno.
Naglič in jaz sva se zasmejala gospa pa je hinavsko pogledala \ strop iu deklamirala:
"Nehvaležnost je plačilo sveta .... Toda radovedna sem vendar kako to misli gospod profesor."
"Tebi je ta povest po večini že znana, ampak gostom jo vendarh leliko povem. Dajte, sedite! Al bomo dobili še eno kavo? No.
»rav."
Mi sino zopet sedli, gospa v spustila rulete iu profesor je za
VI:
"Ko sem pred poltretjim letom voiieal izpite, so mi živei omagali.
kakor počene strune. V šoli je bi 'o vse narobe. Nikdar nisem bil tako vnet kakor tisti profesor, e kateremu pripoveduje Gogol, tla je iz zgolj navdušenja za zgodovino lomil stole med predavanjem; 'oda takrat so mi odpovedale vse moči. Govoril sem. in nisem vedel kaj. izpraševal sem in sproti po '.ubijal, o čem. iu učenci so se mi v obraz smejali. Trudil sem se -azbite misli, a komaj sem menil la držim nit v rokah, se mi j" iz muznila. in bati sem se jel, tla zno-• im. Tedaj pa sem si rekel lepega Ine: "Nt\ znorel ne bom, temuč pojdem in se oženim !"
"A-a-a! S tem nas boš dolgočasil!" ga je preknila gospa.
"Da. Toda stvar je bila težavni. Vidite, prav tukaj, v tej vili se mi je bilo ujelo srce. kakor vi-torogi oven med trnje____"
"O. prosim! Izbirajte primere, gospod profesor!" je zahtevala gospa. Naglič pa se je zasmejal z veselim: Ile-he-he!
"Dobro, bom izbiral. Torej rav-•io tukaj se mi je ujelo srce, kakor mesečina med liste razvcele vrtnice, in bojim se, da je ravno zato rpela metodika v šoli. A stvar je bila težavna, kakor sem dejal. O meni je bilo splošno znano, tla sem dliio boječ in neroden človek, tukaj okoli Turjaške Rozamunde na se je sukalo nebroj baronov. Kako je že rečeno? Troje iz dežele laške, troje iz dežele nemške, n jaz res nisem čutil v sebi Ostro-vrharjevega poklica. Toda tedaj sem sklenil, da se je bolje blami-i rati kot še eno leto se ukvarjati s j sentimentalnostmi. Pozneje se je ' izkazalo, da sem pravilno sklepal in niti blamirati se mi ni bilo treba. ker je tudi Turjaška Rozamun-da slonela in sanjala ponoči ob oknu iu mislila na Ostrovrharja."
(Konec prihodnjič.)
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T.
MOLITVENIH;
Duhovni boj	:—.60
Evangeljska zakladnica —.50 j Gospod usliši mojo molitev
z posebno velikimi črkami $1.00 j Kljue nebeških vrat	;—.50
Jezus in Marija	:—.40 j
Marija Varhinja	,—.60 :
Marija Kraljica	-—.60
Marija Kraljica, elegantno
vezana	$1.201
Pot k Bogu, v šagrin vezano $1.1*0, Rajski Glasovi	—.50 [
Rajski Glasovi, elegantno vezano	—.90
Rajski Glasovi, v slonovo
kost vezano	$1.20
Sv. Ura, elegantno vezano $1.20 Sv. Cra, v slonovo kost vezano	$.1.20'; Skrbi za dušo —.60 Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 \Tebesa naš dom, elegantno
vezano	$1.20
Vrtec nebeški	—.40
Jeruzalemski romar	r—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	,_.20
Križana umiljenost	i_.40
Kaj se je Makaru sanjalo! —.50
Lažnjivi Kljukec	_,2f
Leban, 100 beril	__.28
Maksimilijan L	1_.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman.	$1.00
Malomestne tradicije	_.25
Mir Božji	__J§
Miklova Zala	_.35
Mirko Poštenjakov«	—.29 Na divjem zapadu, vel. Na indijskih otokih
Najdenček	_Jf
Na jutrovem	—.3a
Na krivih potih	.—.30
Na različnih potih	—.28
Narodne pripovesti, L, S. in 3. zvezek po	—.20
Naseljenci	_.2§
Na valovih južnega merja —.IS Nezgodan a Palavanu	—.20
Nikolaj Zrinski	,_.26
O jetiki	—
Odkritje Amerike, vos. —.80 Pasjeglavci	$1.00
Prihajae
Pregovori, prilike, reki .—.2S ri Vrbeevem Grogi	—.20
Prst božji	—,29
Randevouz	_,2§
Revolucija na Portugalskem —.20 Senila	—.13
Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki	.—.at
Sherlock Holmes,
3„ 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč	—.29
Srečolovec	■—,2f
^trah na Sokolskrm gradu,
100 zvezkov	$5.09
Strelec	—.20
Sanjska knjiga, velika •— Štiri povesti	—
_____Tegetthof	— J28
$1.00 J Turki pred Dunajem	—.30
—.50 j Trije rodovi	—.89
j Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 $1.00 Zlate jagode, vez.	—.99
Življenjepis Simon Gregorčiča	—.59 Življenja trnjeva pot —.38 Znamenje štirih ■—.30 $1.20 Za kruh cm —.28 Življenje na avstr. dveru ali
Smrt cesarjeviča Rudolfa —.79
8PELMANOVE POVESTI i
1.	zx. Ljubite bvoje sovražnike	—.28
2.	zv. Karon, knščanski deeek	.—.M
4. zv. Praški judek	—.28
6.	zv. Arumugan, sin Indijskega kneza	—.2*
7.	zv. Sultanovi sužnji —.21
3.	zv. Tri indijanske povesti	i—.38
9. zv. Kraljičin nečak —.38
10.	zv. Zvesti sin	—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.38 ^
12.	z v. Korejska brata —.30 3 3. zv. Boj in zmaga	—.38
14.	z v. Prisega huronskega glavarja	—.38
15.	zv. Angel j sužnjev	—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.38
17.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.38
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.21 19. zr. Mlada mornarja t—.38
talija;
Zbirka gredaliških iger.
Brat sokol	(—.28
Cigani	—.48
Dobro došli	h—.28
Doktor Hribar	—J8
Dve tašči	—.28
Pri pušcavnik«	—.28
Putifarka	(—.28
Raztresenca	1—.38
Starinarica	,—J28
V medenih dneh	,—J8
Zupanova Micka	1—.99
RAZGLEDNIC*:
.Sewyorske, a cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.83
dncat po	;—.39 '
Z slikami mesta New Yorka	'
po	—33
Album mest New Yorka a krasnimi slikami, mali —.39 veliki	s—.71
—.25 —.50
POUČNE K»JI»E:
abecednik »lovenski, 7*ian vhnov nemško-angleški tolmač, vezan uigleško-siovenski in slo-
vensko-angteški slovar berilo prvo, vezano ierilo drugo, vezano Jerilo tretje, vezano "erkvena zgodovina 3obra kuharica, vezano Domači zdravnik, vezan >omaei živinozdravnik Evangelij 'izika 1. in 2. del Litri računar, vezano enotna brez učitelja. 1. m 2. del po
emščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano )bčna zgodovina 'esmariea, nagrobnice \)ljedelstvo
'opolni nauk o čebelarstvu, vezan *ostrežba bolnikom 'rva nemška vadniea adjereja v pogovorih ;chimpffov nemško-sloven-
ski slovar ;chimpffov slovensko-nem-
Ski Blovar Slovenski pravnik -dovar nemško-slovenski (JanežiČ-Bartel), vez. •lovenska kuharica, vez. slovenska Slovnica, vez. •lovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.80
slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 ^pisovnik Ijubavnih pispm —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja •—.40 Tmna živinoreja —.50 'Tmni kmetovalec —.50 ^iromik. narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50
—.40 —.30 —.40 —.10
—.70 $3.00 —.75 —.50 —.50 —.45 —.40
—.50
$1.20 $4.00
.20 —.35 —.25
$1.20
$2.00
$2.50 $3.00 $1.25
5ABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
iaron Trenk	—.20
3elgrajski biser	—.20
beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	;—.30
Bodi svoje sreče kovač —.30 3oj za pravico	•—.40
Boj s prirodo	—.15
Božični darovi	—.15
Burska vojska	—.25
Cerkvica na skali	>—.15
Cesar Jožef II.	?—.20
Ciganova osveta	—.20
Ciganska sirota. 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke	—.20
Don Kižot	—.20
Dobrota in hvaležnost	—.60
Evstahija dobra hči	—.20
Pabiola	—.35
George Stephenson, oče železnic	■—.20 Grizelda ■—.10 Grof Radeckj —.20 Sedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, ■—.20 Hlapec Jernej <—.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	•—.20
Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 [zlet v Carigrad —.20 [van Resnicoljub —.20 [zanami, mala Japonka —.20 [zidor, pobožni kmet «—.20 lama nad Dob rušo —.20 Jaromil 1—.20
Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi v gotovini. poštni nakaznici, ali poitn ih znamkah. Poštnina je pri vaetf •nah le vračunana. . ______-—s---- ir.;
_ ftj., -i....... - Miii^af iisa
GLAS NARODA, 21. JUNIJA, 1915.
\LOV€NSKA 1i(ffl
^la'KiiiMia'iiVijjiia'i^iiA'viH'ia:^;^!!!^!!«^^«^
IZTBSEVALM ODBOB: Sakser, predsednik. 82 Cortlandt St., New Xork. N. X.
Tajniki:
Edward Kalish, «119 St. Clair Ave„ Cleveland, Ohio.
Budolf Tro»t, 3U3 W. Central Park, New York. N. X.
Mm J afer, blagajnik, 0241 Upton Are. So., Minneapolis. Minn.
Denar, kolikor ra podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslatl Mr. John Jagm. Vsaka vplačana svota bode potrjena po blagajniku ln razglašena po slovenskih listih.
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom laliko vedno izkažemo natančen račun iu stanje Slov. Lige.
Za vsa liadaljna pojasnila tieoea se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
' EDWARD KALISH, glavni tajnik.
6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo G. N.
NOVTČE IZ STARE DOMOVINE.
la
aaANJSEO.
Žrtev vcjne. Mil.. > j>«-li zvonu, vi y (»h»-li n.iVoincikili cerkvah t«*r naznanjali, da se je eden izmed vojakov Novomr>eanov prest']il v
]»'[»>.! him r;t :i-. \o domovino. Stil ri*»-in K '/."trlav na l»rvgu št. j.- «1 >»;»e!o iz e. ili ki ga rn i/i j-ke bohiišniee v Koiieah na Slovaškem uradno naznanilo, da je oii-* i i \*»lc.| tuberkulo/.e umrl infan-ti rist Kran K<>z«>glav 27. domobr. p.-^i« lka in da je bil pokopan na et-ntralioni pokopali^ u. Hojen j«-bil l:t. avgusta ls'l-4 ter obiskoval nu-t ne šole. Ko je tiovrši! cel rt i gimnazijski razntl, ✓.•■b i j.* vs»»>-|>'Si \ ••■d <». 1'iaiii-iškatiov. Sprejet j.- bil v novici jat v Brežice. Mla.lenieu pa \\**g ni bil podelil po*» liip-ga talenta, a toliko bolj \ ■ b i i o sprejemljivo njegovo srce. < o! i! je nekak kal bolezni v seri*i; opa/iti je bilo pri njem, da kljub čvrstemu telesnemu razvoju vendar manjka liste živahnosti, ki jo navadno razodevajo mladeniči v teh let ili. Zato je po nasvetu zapusti! ^unostan in v bodočem šolskem letu zop.-t vstopil \ gimnazijski 5. ra '.red. Medtem je bila vojna že izbruhnila. Med dijaki njcgovejja nabomepa letnika j<
bil potrjen tudi Ko/oglav dne -i. oktobra in odrinil okt. v Ljub lj....... Tam je bil prideljen '2. nadomestni stotniji kot sanitejec. <»b \e/banju je parkrat opešal in so ga morali poslati v bolnišnico A ker je bil navidezno čvrst ii rd. Četie. n. je bil določen. z re zervami 27. dom. pp. odide na severno bojišče. Obiskal je še enkrat svoje domače. |*red odhodom tia boj išče je pisal svojcem zelo minljivo pismo. \ katerem jim naznanja, da euti, da se u,. bodo vi-de|i na tem svetu nikoli \ eč. Pismo je bilo oddano pustni dan. ko se j • 17. febr. njegov polk odpeljal proti Karpatom. Ali je Pran-celj prišel v bojno črto. ni znano. Znano pa je i/, njegovih dopisnic, da .j-- k"t sanitejec sel tik za bojno črto in da je dobro videl molilni ples granat in slišal vojno p« s''»ii šra.pnelov ter strašno gro-menje topov. Tam se je prehladil in jetika je pobrala mladeniča.
V ruskem ujetništvu -.e nahaja enolični prostovoljec Maksimilijan Uliha. >in trgovca Maksa <Jli-be i/ I rica pri Rakeku. Nahaja se v mestu Svsram. gubernija Sim-
Iz Adlešič poročajo: (>d naših vojakov se je vrnil domov Ivan A.II šič iz Adl(*ir št. IS. BD je ranjen in ležal potepi v bolnišnici na !>un:iju. V vojaški izpustniei ima zapisano: *' Invalid, nezmožen nositi orožje, naj se odpusti. Pred-laga se za pokojnino za invalide," Kakor pripoveduje, je bil ranjen na malo mašo pri (Jrodeku v ii-aliciji. Po padcu je ležal celi dan iu celo noč do drugega dne zjutraj, ko so gn pobrali sanitejei iu odpeljali na obvezovališče, oil tam pa v Orodck. od koder se je odpeljal še isti dan na Dunaj iti tam je ležal v bolnišnici skoro se-* tlvitt	Oadr&vil je toUko,
okoli pokopališča, kojega kropi prior z blagoslovljeno vodo. Kon-vent gre nato v cerkev, kjer zmoli še eno molitev. V samostanski dvorani prior še v nagovoru priporoča rajnega v molitev in vzpodbuja redovnike, da posnemajo čednosti rajnega. Dan pogreba celi samostan obhaja kakor praznik; vesele se namreč smrti svojih redovnikov v prepričanju, da rajni pripravljajo živim pot v nebesa.
Nevarno se je opekel. V kurilnici ljubljanskega južnega kolodvora je odletel zamašek parnega kotla in je vrela voda pljusknila kotlarju Ivanu Rabnikn proti trebuhu in spodnjemu delu života, kar mu je prizadelo težke opekline.
Smrtno ponesrečil. Xa Vinici se je 15. maja ponesrečil farni mež-nar. Padel je v stolpu od ure na dolenji obok; ko so ga našli, je bil že mrtev.
Ponesrečil se je 441etni železničar Matevž Rozman na železniški postaji Javornik na Gorenjskem. P»i! je doma z I »leda.
ŠTAJERSKO.
Štajerska namestnija javlja:
Pregledovanje za črnovojnike
drugega poziva (lTletne in 4o- do ."VOh-tiic se lx» vršilo v mesecih juniju in avgustu. 'Aa sposobne spoznani bodo poklicani pod orožje koncem avgusta, oziroma začetkom septembra. Starejši letniki se bodo uporabljali za lokalne službe. v nadomeščenje onih čet. ki odidejo na fronto. — Vojno mini-strstvo je odredilo. da veljajo določila odloka o podeljevanju dopustov za obdelovanje tudi za vse črnovojnike. ki bivajo v zaledju in za vse po postavi o vojnih dajatvah uporabljene delavce.
Žetvene komisije. Glasom na-redbe od e. kr. štajerske namest-liije se morajo poslati žetvenim komisarjem seznami čla:K>v za žetvene komisije, ki se imajo sesta-, viti v vsaki vasi. t', kr. vinarski nadzornik Fran MatjaŠie kot žetveni komisar še « <1 mnogih občin
svojega delokroga takih seznamov ni dobil
Skrivnostna najdba denarja. Iz
Mozirja poroča jo: Občinski urad | v Mozirju je dne 20. inarca 1915 preje* nepodpisano pismo, v katerem se prosi, nai se razglasi, da je pred več leti na mozirskcin trgu našla večja svota denarja in , naj se lastnik oglasi. Oblasti so poizvedovale po piscu in ga našle i v osebi nekega duhovnika, ki pa vsled spovedne tajnosti ne sme povedati, kdo je našel denar. — Kdor je tedaj izgubil denar, bo moral oglasiti se pri orožniški postaji v Mozirju.
| Odvetniška vest. V pisarno dr.
Renkoviča v Celju je vstopil kot namestnik dr. Ivan Mazek.
i Hctel "Avstrija" v Šoštanju je
kupil Zdravko Vasle, gostilničar v Narodnem domu v Konjicah.
KOROŠKO.
Vcjne poroke. V Hrcžali, kjer je zdaj šola enoletnih prostovoljcev, sta s<k pred odhodom na bojišče poročila dva enoletna prostovoljca: Jurij Giureo z učiteljico Emilijo Gorzo iz Trsta in Krnil Tomšič z učiteljico Ano Krašo-vic s Kranjskega.
Pobegla ruska ujetnika prijeta.
V Rutah pri Beljaku so prijeli dva ruska ujetnika, ki sta pobegnila iz ujetniškega taborišča v Knit tel fcldu. Z glasil a sta se pri nekem kmetu, ga prosila za kruh in vprašala, kje je pot v Italijo.
PRIMORSKO.
Umrl je v Opatiji e. in kr. avstro-ogrski generalni konzul Remi Beyeneovich pl. Szillas v 84. letu svoje starosti.
Poroka. V Rihembergu se je poročil Fran Valenčič, poslovodja hranilnice, z gdč. Tončko Stego-vec od Sv. Martina.
V srbskem ujetništvu. Vojno-informacijski urad v Gorici izkazuje: Anton Drozgič iz Gorice. 27. domobr. polka, se naaja bolan v rezervni bolnišnici v Skopljem.— Anton Devetak. 30 let star, iz O-patjega sela, vojak prve obmejne stotnije. bolan v rezervni bolnišnici v C'acku.
Pogreša se Valentin Lan gro, poddesetnik 16. stotnije 27. dom. polka, Ovšje št. 53, pošta Avče. Od septembra meseca ni dal nobenega znamenja življenja.
Za nadperočnika povišan je čr-novojniški poročnik in vojaški poveljnik na postaji državne železnice v Gorici dr. Anton Sapla. O-stane na svojem sedanjem mestu.
DALMACIJA.
Silno mnogo rib vseli vrst se je v zadnjem času pojavilo okrog Dubrovnika. Ribiči jih pridno lo-
Inxli zdaj -.amo po eni paliei. — Med pogrešanci naše župnije je bilo omenjeno tudi ime Jureta Cvitkoviča iz Tribuč št. O njem izpred male maše nadalje ni bilo i. »beiie-ga glasil. Mislilo >e je. tla je padel na bojiš-u. Sedaj pa je d< biLi njegova žena od njega d<>-]»isuico. v kateri ji naznanja, da je v ruskem ujetništvu in da biva v	Klabuga. gubernija Vj.it-
ka. kjer >•■ nahaja že mnogo Slovene, v. posebno onih štajerskih
polkov. "Poč t o vaja kartočka" dopisnica nima nobenega datu-nia in se torej ne ve, kdaj jo je pisal in kdaj je bila dana na po-j št o. Skoraj S mesecev ni bilo o njem nobenega poročila. — Iz naše župnije je bil ranjen tudi Jo-j žef Kadunc, učiteljev sin iz Tri-bu<". — Mi-^i delajo pri nas letos precej škode, zlasti po vrt ili, kjer'
izpodjedajo korenine različnih sa-de/ev ; posebno grah so močno u-ničile, ker so mu korenine izpod-jtxile. da se suši. Trave kažejo pri. tido/daj slabo in so nizke. Kakor kaže. bo let<>s malo krme. Pa saj j<* ne bo imel tudi kdo kositi,) I;<t so moški odšli skoraj vsi na bojišče, kar jih ni v Ameriki, o-' stali -,o doma samo bolniki, stari ljudje iu otroci.
Iz Št. Jerneja. Sporočiti hočem, :-%ako ginljiv |>ogreb sem videl Iti. maja. ko so zagrebli brata Bene-iikta iz Pleterjev. ki je v holniš-, lici v Kandiji umrl. odkoder so. za 15. maja pripeljali v samostan; patrov Kartuzijanov. Ranjki brat Benedikt je ležal v glavni cerkvi, kjep bratje molijo. Molila iu varovala sta ga vedno dva menjajoča se brata, prišli so seveda tudi dni-j gi molit in kropit. Ob 8. uri je bila pa pri lopo ozalšanem velikem oltarju slovesna peta sv. maša, ki, jo je opravil prior, llrat Benedikt je bil rodom Francoz, star 52 let. Bil je zelo nadarjen umetuik-de-korater. nič manj v slika-stvu kakor v kiparstvu. To pričajo nje-gova dela v kapelici sv. Frančiška in v kapelici blažene Device Or-j leanske in v zadnjem času delo lurška votlina, koje splošno občudujejo kot izborno delo. Bil je tudi izvrsten poznavalec rastlin iu je poznal zdravilno moč vsakoja- J kili zelišč ter je razumel to znanje j tudi dejansko porabiti. Ubogi bolniki v bližnji okolici so pogosto dobili pri njem zaželjeno pomoč in s > ga tudi imenovali brat-dok-| tor. Zelo zanimivi in ginljivi so( tudi obredi, ki se vrše pri pogrebu kakega Kartuzijanca. Po maši-zadušnici obstopi eel konvent kr-sto rajnega redovnika in zapoje tri responzorije: Vem, da moj Iz-veličar živi itd.. Nikar ne zakrij svojega obraza, o Gospod, itd. Na- J to zapojejo psalm 4<in exitu Israel" in sprevod se pomika na po-] kopališče. Tam se poje še več psal-mov in med petjem blagoslov i ( prior grob. Med petjem zadnjega psalma se spusti krsta v grob, katerega takoj brat-lajik zasuje in postavi nanj križ. Križ je črno pobarvan, kakor je že drugih deset, brez vsakega napisa. Po tem obredu gre celi konvent okoli in
ugodno odločbo apelaeijskega sodišča. "Zal mi je, Charlie, da ti moram prinesti neugodne novice!" je rekel duhovnik. Becker je novico mirno sprejel ter rekel, da je kaj takega pričakoval.
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi društvo 'Borite!j* št. 1 S. D. P. Z. v L'onemau'gh, Pa., v nedeljo dne 27. junija 1.1.
na Wood vale Heights, to je 10 minut hoda izven Cone-maugh, ali pa vzeti Southern Cambria cestno karo. katera vozi ob	ob 1 in ^7. uri popol-
dne i/, Conemaugh.
Na piknik vabimo najvljudneje vse Slovence in Slovenke iz Conemaugh in okolice, da nas posetijo na gori omenjeni dan v največjem številu.
Vstopnina za moške $1. dame so proste vstopnine. Za izvrstno postrežbo in sveži prigrizek bode skrbel v to odbrani odbor.
Kakor je že znano, bi se moral piknik vršiti že dne 30. maja, ker je bilo pa slabo vreme, se ni mogel vršiti.
Tudi se je na redni mesečni seji dne G. junija sklenilo, da se ostane pri sklepu društvene seje dne 2. maja. to je, da bo moral vsaki član gori omenjenega društva
plačati r»0c v društveno blagajno, ki se ne udeleži piknika, bodisi že
v krogu društva, oddaljen ali pa bolnik, to zato, ker se gre le za v korist društvene blagajne. (1S&21—G)	Ivan Zgonc.
Farme v Wisconsinu.
vi jo iu jih prinašajo na trd. Vsled tega so padle cene rib in znašajo sedaj toliko, kakor v mirnem času. Najfinejše ribe stane sedaj kilogram dve kroni.
HRVATSKO.
Kolera. Uradne "Narodne No-vine" javljajo, da se je v času od 3. do 10. maja prigodilo v Osijeku v Slavoniji 14 novih slučajev a-zijske kolere. Vsi na koleri oboleli so vojaki.
Hrvatski saber. ' Hrvatski Po-kret*' javlja, da se sestane sabor koncem meseca junija. Z ozirom na to so imele posamne saborske stranke že prve konference.
Nov župan. Občinski odbor na Sušaku pri Reki je 9. maja soglasno izvolil za župana Antona Sabliča. za prvega tajnika Vinka Miletiča, za drugega tajnika pa Andreja Kneza.
Jubilej železniške proge Za-greb-Karlovec. Dne 10. maja je poteklo 40 let. odkar je bila izročena prometu železniška proga Zagreb-Karlovee. Dne 10. maja 1 ST^i se je odpeljal iz Zagreba prvi vlak v Karlovee. Dne 7. novembra istega leta so poslali Rečani vladarju prošnjo, naj se železniška proga podaljša do Reke. Prošnja je bila uslišana in skoro nato so pričeli z zgradbo proge Karlo-vec-Reka.
Iz Avstrije.
"Wiener Zeitung*' priobčuje poljedelskega ministrstva o zagotovitvi krme in paše. ki naj omogoči popolno izrabo pašnikov. Vrhovni princip te odredbe je, da so vsi posestniki dolžni vse travnike,
pašnike in planine uporabljati v
to svrho. Kakor pri poljih, bo tudi tu vsled vpoklice v treba pomoči. Zato je dolžna skrbeti žetvena komisija, in če posestnik ob določenem času ne skrbi za tako izrabo.
smejo oblasti za to skrbeti, posestnik pa mora zemljišče brezplačno prepustiti. Zemljišče izrabi
potem občina sama. ali pa skrbi za to. da se odda interesentom. Čim bolj se bo vsak zavedal svoje dolžnosti napram splošnosti, čim bolj z veseljem vrši v tem velikem letu vse, kar se bo zahtevalo, da se ne izgubi nobena bilka, ki služi zn vzdržanje živine, tem bolj se bo dosegel namen te odredbe.
<kr. korespondenčni urad poroča: Ker se je pokazalo, da v prometu se nahajajoči nikelnasti drobiž ne zadošča in ker se kaže osobito v industrijskih okrajih močna potreba po njem. je vlada sporazumno z ogrsko vlado sklenila. da s pridržkom naknadne postavne potrditve te odredbe pusti kovati in izdajati drobiž po 10 vin., za vsak slučaj tudi po v. :z novega srebra (zmes jO odst. nikeljna). Izdajati prične ta denar po neobhodni potrebi in kolikor ga potrebuje promet, do najvišje svote 20 milijonov kron. Denar bo po velikosti in teži nikel-nastemu denarju popolnoma enak in se bo razločeval le po kovinski barvi in po kovanju reverzne strani.
Vihar v Missouri.
Kansas City, Mo., 18. junija. — Včeraj zvečer se je pojavil v ju-gozapadnein delu države Missouri velik vihar. Kolikor je dosedaj znano, je zahteval dvanajst človeških žrtev, 25 oseb je bilo pa težko poškodovanih. V Onagi je razdejal vihar hišo nekega far-merja; št iri osebe so našle smrt pod razvalinami.
Ponesrečeni avijatiki.
Boston, Mass., 18. junija. — Neki biplan s tremi potniki je priletel danes proti večeru iz višine 125 črevljev na tla aerodroma v Squantum in dva avijatika sta bila takoj ubita, dočim je bil tretji težko poškodovan.
Prošnja Becker-j a odklonjena.
Albany, N. V., 18. junija. — A-pelaeijsko sodišče je danes zavrglo predlog zagovornikov prejšne-ga ne\vyorškega policijskega poročnika Beeker-ja. da bi se še nadalje razpravljalo o odločbi, s katero se potrjuje smrtno kazen. Becker, ki je bil spoznan krivim, da je zasnoval umor igralca Rosenthal, se nahaja sedaj v smrt ni hiši jetnišnice Sing Sing ter j< obsojen, da bo moral umreti v e lektriene-m stoleu v tednu, ki s< prične z 12. julijem. Smrtno ob sodbo se bo izvršilo, ee ne bo go verner Whitman pomilostil Be eker*ja, ali če ne bo posredovale zvezno nadsodišče. Niti Becker niti njegovi prijatelji nimajo no benega upanja več, da bi obe in stanci posredovali v prid olwoje nega.
Katoliški jetniški kaplan, P Cashing, je sporočil Becker-ju ne
Št. fil. — Farma (Jo akrov; S akrov je obdelane zemlje, ostalo je les. Mesto s TtMHJ prebivalci je samo 3 milje stran. Vsa potrebna poslopja. Šola stoji na tej farmi. Pošta prihaja vsak dan. Lepa pri lika. Cena ^24<»0; takoj $700, ostanek na lahke pogoje. Lastnik je star 70 let in zato želi prodati. To je samo ena izmed mnogih deloma obdelanih farm, ki jih imam na prodaj. — Na prodaj imam tudi nad It M m 'O akrov rodovitne farmske zemlje blizu žel.-znice, mlekarn in drugih naprav po	in >20 a ker. Lahki plačilni pogoji.— Pišite po moj cenik ali pn pridite.
Naslov:
L KO ZAKRA.TŠEK, 300 First Ave., Milwaukee, Wis
Izvanredna ponudba za bolne.
En msjser, — od 1. junija do 1. julija — hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00 vredno preiskavo z
X-ZARKI VSE ZA $2.00.
Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj Be je poslužijo, tudi jako žive 200 milj od tu. Izplačalo se bo priti.
j Pridite takoj. — Odlašanja je nevarne.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 Pmiat RIJf. 746 Eaclid Arene, Clevelud, Ohi».
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik
NA PRODAJ
kovačija z dvema hišama: vse kovaško orodje t.stane v kovačiji /a eno leto. Cena -^1200. takoj je treba plačati £500 iti drugo na lahke »»broke. Poslopje je v lepem kraju ob železniški postaji, poleg tega in naokrog več slovenskih farmarjev. Dam tudi pojasnilo glede kake lepe farme.
Paul Pušljar. OaksviHe, Ot-sego Co.. N. Y.
_(21-22—6)_
fšcem svojega sina FRANKA SMUK. Svoječasno je bival v Barberton, Ohio, in sedaj ne vem. kje je. Prosim cenjene rojake. če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Šmuk. Box 15:1, Lowber, Pa.
Kje je moj bratranec V INC EN C Si M * Doma je iz Krašnje, pošta Lukoviea pri Brdu na <Jo-renjskem. Pred !>. leti je dospel v Ameriko in se nastanil v Vale. Kansas. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se sam javi. — Marie Šum, 15714 Waterloo Rd., Collimvood Sta.. Cleveland. O.	(19-22—6)
HAKMOMKfe
MM fekk»«tik*H mta M«l«jM trn pm»rm,vtt^m 90 aaf—ga mua, n tryafaa La aaaMlitvo. T »o»r»ve oaaa-
■l|tv* vttUo »oilj*, kar ■«■ '.t	U
1«« tikaj ▼ tea »oel« (r Mlaj v mrm-
tmm iMtam loaa. V poprm-r«K thmb
kraafak« kaksr v«« 4rus« hiraulki w nluia ««h kakorlae Uf ea-iMrt krm MlalJnJh T*rUtU
JOHN WENZEL
1®1T M. 01. IL Cleveland. Ohio.
Kje je moja hči TEREZIJA JENC. sedaj omožena Hiti.' Dt>-ma je iz Coričič. občina Stari trg. Sedaj biva nekje v Penn-svlvaniji. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za nje naslov, tla ga mi javi, ali naj se sama oglasi svojemu očetu: John Jene, Camp 7, Yelk. \V. Va. 21-23—6)
PRVA HRVAŠ<0-SL0YENSM TOVARNA TAMBURiC V AMERIKI
priporoča, se vtem Slovenskim tam-buraSkim zborom, kakor tuli posameznikom, ki ljubijo tambuie. V tej tavirni »e udu-lujejo tam bur© po najnorejiem siate-aa ln aajp«p«lnej-Sik umetnlikifa načrtih.
Okrašene bo t biseri in vsakovrstnim i roiaml.
Velika zaloga vsakovrstnih godal in najboljših gramofonov ter finih
eloreuskih p!o5č i. t. d.
Veliki ilaotrova-ni cenik ■ slikami
polljem Tiakema
zaeton}.
Ivan Bencic
4954 St. CW Am., Cleveland. Ohio.	I
13,000! — Vse os obje
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. ' GLAS NaRODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v ^šjgl mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. c=^šES lista je organizirano in spada v strokovne unije.

Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'.
Varujte svoje zdravje.
Kadar ste bolni id potrebujete pomoči, takrat se zaupno obrnite do nas, da vam poma-gano z dobrimi evropskimi ptd. zdravili. Ako vam niso druga zdravila pomagala, zato ne obnpajte, evropska zdravila rojaki hvalijo kot izvrstna za vse bolezni. Na sto in sto zahval nih pisem smo prejeli, ko se ljnd je ozdraveli od dolgoletnih bolezni. Zdravnik specialist za spolne in kronične bolezni nra-dnje od 4—6 pop. v M. Manufacture Bid g 31. ZdravniSki svet vsakemu zastonj
DOM. I.EKARNA.
P O. Bom 919. Milwaukee. Wis
Xadar je kaka druitvo namenjeno kupiti bandero, zastave, ivgalja go J bane inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, varičico, pri prjtan itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene sacene vprašate Uprilanje Vas Btane le 2c. pa si bode te prihranili dolarje.
Cenike, več vrat pošiljam brezplačno. Pilite ponj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte pL Snttner
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na človeka in obsega neb roj lepih misli....
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla mudama Stael nI bUo na svetu tako slavne pisateljice kot je Sutfnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "I>oli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ae bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Kosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglaeh in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral____
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jib ipl-
■ali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1SJM) v Berllnn) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje aitostolje, ki bi čil injo križemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajetvski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornfci: Saj je bila preti kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal nol«n voja-iki strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Snttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV.
Naročajte J« pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
$
Senca mečai
i	KOMAH IZ ČASOV NAPOLEONA L	J * <
Angleški spisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda ! jj!
42
(Nadaljevanje.)
—	Pogh jtf s»*ni! ()1» plimi napolni voda luknjo kolikor visoko more see i roka! Na stenah pa je vsako skrivališče nemogoče, kajti spolzke so kot mokra trava. Prokleto! Pojdimo! Tukaj ni ubežnika. Marš! —
—	Čakajte! — je rekel Mikel Grallon.
Pipriae se je obrnil proti njemu, ves razburjen.
—	Prokl eto ! Zakaj pa t!
—	Niste še povsod iskali.
Pipriae je zaklel in zabliskal s svojim edinim očesom.
Vi ste popoleu osel! Kje pa naj še iščemo? Morda v tvojem grlu? —
—	Ne, — je rekel Mikel Grallon z zauieljivim smehom. — Tam zgoraj! — in pokazal je z roko navzgor.
—	Kje?
—	Gori v "Luknji . . .
* * j. *
Veliki "Altar"' katedrale, katerega smo že opisali, je blestel v nešteviluib barvah, katere so prozivajale brezštevilne kapljice rose. Prav uad "Altarjem ' pa je bila črna duplina, na katero je zrla Marcela z grozo, ko se je nahajala z Rohanom na tem mestu. Bila je "Luknja", iz katere je vrel skrivni studenec in vsem se je zdelo, da je dostop do tega mesta- nemogoč.
Ko se je ozrl Pipriae navzgor, je ravno priletel v katedralo trop golobov ter izginil v "Luknji". Skoro v istem trenutku pa se je zopet pojavil ter izginil v višini, preko sten katedrale.
—	Ali ste zapazili? — je rekel Mikel Grallon s čudnim glasom.
—	Kaj. ribič?
—	Golobe. — Prileteli so v "Luknjo", a takoj zopet prišli iz nje. —
—	Iti potem?
—	"Luknja" ni prazna! — To je vse!
Pipriae je vskliknil iu možje so se spogledali, dočim se je Mikel Grallon zadovoljno smejal.
—	To je vendar nemogoče! — je konečno rekel scržant. — Poglejte! Stene so tako ravne kot moja roka; mah pa je tako spolzek, da je nemogoče plezati. Od zgoraj pa je tudi nemogoče priti tja! Ali ne vidite, kako vise skale preko? Prokleto! Ako je tam. je vrag v lastni podobi! Ce pa je vrag. ne bomo nikdar položili roke nanj! Stotisoč vragov!
V	resnici je bilo na prvi pogled videti nemogoče, da bi moglo kako človeško bitje priti do "Luknje", vsaj brez vrvi iu lestvice ne. Mikel Grallon pa je dobro poznal prostor ter pokazal dohod, ki je bil sicer izvauredito nevaren, a ne popolnoma nemogoč.
—	Rečem vam. — je šepetal Mikel, — da ji' lahko to storiti kajti sam sem videl moža, ki je plezal navzgor. Treba se je le oprijeti z nogami in prsti. — takole — in pokazal je ter plezal par črevljev visoko — in lahko pridete gor.
—	Dobro! — je rekel Pipriae z jeznim glasom: — vidim, da ste premeten dečko! Vodite nas in pri duši Cesarja, sledili vam bomo!
Mikel Grallon je obledel in rekel:
—	Rečem vam. da je notri!
—	In jaz vam rečem, da vam bomo sledili, plezati. Prokleto! Morda mislite, da je stari Naprej! — Kaj. vi nočete? Dobro, jaz vam ne očitam, k.ijti saiu vrag more plezati tam!
Obrnil si' je k svojim možem ter nadaljeval z močnejšim glasom :
—	Dobro, pa bomo prestrašili vsaj ptice! Pierre, nameri na "Luknjo" gori! Ogenj!
Orožnik je nameril puško na "Luknjo" ter sprožil. Zagrmelo in zadonelo. zbudilo se je hh tisoče odmevov in naenkrat je zakrilo nebo nad katedralo na tisoče morskih ptic, ki so begale sem-intja, prestrašene v sled strela. Za trenutek bi človek mislil, da se bodo podrle stene katedrale.
—	Se enkrat! — je rekel Pipriae ter dal povelje drugemu možu. —
Ponovilo se je grmenje in še več ptic je begalo v zraku, a drugega znaka ni bilo nobenega.
V	tem trenutku so orožniki, ki so gledali v "Luknjo", presenečeni zakriknili. Iz "Luknje" se prikazala glava in dvoje oči Je zrlo radovedno ua prizor spodaj.
Izrazom začudenja pa so kmalu sledili oni razočaranja iu jeze. Glava ni bila človeška, temveč ona koze. Nikdo drugi ni bil krt naša stara znanka dannedik. ki se je najbrž zelo čudila velikanskemu ropotu v tako zgodnjem jutru.
Mikel Gralon je stisnil zobe ter pričel prokliujati nesrečno vival. dočim je hotel eden orožnikov napraviti kratek proces ter ustreliti kozo.
Pipriae pa je zamahnil z roko ter rekel svojim ljudem, naj puste kozo pri miru. Nato se j«> obrnil proti Mikel Grallonu ter rekel napol zaničljivo. napol ironično:
To je torej tvoj ubežnik, ribič? — Uboga kožica, z brado in rogovi! Ali nisem rekel, da ste osel? Prokleto! Celo žival se vam smeje!
—	Ge je koza tam. — je rekel Grallon jezno. — tudi njen mojster ne more biti daleč! Ko bi le imeli lestvico! Vi bi videli bi yideli!
—	Bali!
In Pipriae je obrnil Mikel Grallonu hrbet ter dal svojim ljudem znamenje za odhod.
—	Ako uide. ne recite, da sem jaz kriv, — je nadaljeval ribič, >:e vedno s pritajenim glasom. — Stavil bi svoj čoln. svoje mreže! vse, kar imam. da se skriva tam zgoraj in da se boji pokazati svoj obraz. Ali ni koza tam in kako je prišla koza v "Luknjo?" Rečem vam, da nimate prav. scržant Pipriae! Opazoval in zasledoval sem ga noč za nočjo in dobro vera. kje se skriva. Nisem preje prišel k vam. dokler nisem bil gotov! Tako gotovo kot živim, tako gotovo
kot imam dušo. ki bo zveličana. — 011 je tam zgoraj, on jtT v _
"Luknji!"
Kljub tej strastni izjavi ni hotel Pipriae več odgovoriti. On iu njegovi možje so se obrnili proti "Vratom", ko so naenkrat začuli neki glas visoko nad njimi. Vsi so se namah obrnili, prestrašeni do mozga in slišali so besede:
—	Da, Mikel Grallon, jaz sem tukaj!
(j1a»\<J	..j .t, u i . .t_/_ii .
no obleko ter bolestnim izrazom v obrazu, je kazal razločno vse znake duševne agonije in velikanskih fizičnih bolesti. Kljub vsemu temu pa je razodeval njegov pogled voljo in oči so izzivalno počivale na obrazu Mikel Grallona. Sprva je bilo videti kot da se hoče kot razjarjena žival vreči na špijona. Tako dejanje pa bi bilo gotova in neposredna smrt. — taka je bila visočina. na kateri je stal. Ostal je torej ob ustih "Luknje", opazujoč, kako se bodo razvile stvari. Kar se tiče Mikela, je bil prestrašen do duu svoje umazane duše. Pipriae in orožniki pa so zijali na postavo, preveč presenečeni, da bi mogli izreči kako besedo.
—	Sveta Devica! — je konečno vskliknil Pipriae. — On je! — Nato pa je pristavil - Torej ti si vendar tam. 111 o 11 gar z !
Rohan ni ničesar rekel ter imel svoje oči uprte v Mikel Grallona. Pipriae pa je nadaljeval z govorom kot človek, ki čuti. kako mučna je situacija:
—	Dolgo smo čakali in sedaj smo veseli, da smo te dobili doma ! Kaj pa delaš tam zgoraj, tako visoko v zraku? No. pa naj bo! Nobenega časa ne smemo izgubiti sedaj, ko smo te našli, je boljše, tla prideš takoj doli! lila j se! V imenu Cesarja!
Ob teh besedah so prijeli orožniki za puške, se postavili v vrsto ter bili pripravljeni, da ustrele na prvo povelje. Situacija je bila zelo razburljiva, a Roban si je le pogladil lase iz čela, se nasmehnil in čakal.
—	Pridi, ali ne slišiš? — je nadaljeval Pipriae. — Ne bom izgubljal besed, zapomni si to in ne odlašaj predolgo. Igra je končana! Izigral si zadnjo karto in malo boš pridobil, če čepiš zgoraj kot ptica v gnezdu. Rohan Gwenfern, pridi dol iu se udaj. da ne bomo gubili časa!
(Nadaljuje se).
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni niofik«, ženske In otroCje. •41 East Okie St., [Allegheny] N 3. Fittabarg, P« '«MBrotl 'Hotslc Psvlfnra - Kar *tav. 1. t. t to * ▼oslic naravno do moie hiS«
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(IZREŽITE TA KUPON)
nas naučite, kako Pipriae bojazljivec ?
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več red nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na-Bih HASSAN PREMUSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO„ Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. X. (Ta ponudba agasne 31. decembra 1915.)-
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri palcih. Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.

Trideseto poglavje.
POGOVOR.
Vsi so se ozrli kvišku. In tam. visoko nad njimi, pri ustih "Luknje z zrarčenimi lasmi in dolgo brado, je stal mož. katera-1 fa so iskali. — tako zdelan in suh. tako divji in strgan, da ga je bilo spoznati le po njegovi mogočni postavi. Koza je izginila: _
morila v duplino, ali p« po skalah navzgor. Rohan pa je bil sam__
.< r j,- celo svoje telo izpostavljal pogledom zasledovalcev. Stoječ. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "C1LAS tam v jutranjem svitu, z nagim vratom in rokama, razoglav, strga- YECJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Najmodernejša
TISKARNA
"GLAS NARODA"
Urrioje vsakovrstne tiskovine po niikUi wniji.
Deb ekvaa tarrfcq« »nudi ? 4r»fi jMfct UnQako organizirana, Posebnost asdnitnaa prsnU, sMuot^paafefi, cbsUM,
Vsa naročila poiljitt ug
Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N Y-
j m ■upwg-aw
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Michi-ganu, "Wiseonsinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik.

■a
Veliki vojni atlas

Mr. OTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije
priseljencem
"Thl Bureau of Industrie a*4 Immigration" srn državo New York varuje iu pomaga pri»elj«» jem, ki bo bili oeleparjeni, oropa ni ali s katerimi se je slabo rav-aalo.
Brezplačno se daje nasvete pri »eljeneem, kateri so bili oslepar-ieni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostila.
Daje se informaeije v aatnrali-'.aeijakih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti sa državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali ■ priseljenci na Ellis Islandu ali pri rtarge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor?
BUREAU OF INDUSTRIE!
AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorkui Sf Bast 29th St., odprt vsaki daa od 9. nrs e jutra j do 5. popoldae la ▼ crsdo »večer od 8. 4o 10. «1«.
vojskujočih se evropskih dižav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesi?.
Obsega 11 raznih zeimljevidov, sa ZGtih straneh in vsaka stran je 10s pri 134 palca velika.
Cena samo 25 ceniov.
Manjši vojni atlas
Ohacga devet raznih zemljevidov
aa 8 straneh, vnaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo IS centov* ▼si zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre* bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne drsava.
Pošljite 25c. ali pa 16c. ▼ znamkah in natančen naslov la mi vam takoj odpošljemo zazeljeni atlas Tri večjtM odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
©> ® <SJ
NAJBOLJŠA
® o <S) ® t.
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA)
Prirejena za slovenski narod, a sodelovanjem več strokovnjakov, je ?{ založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platnu vezani $1.00. Rojaki ? Cleveland, 0. dobe i ji isto v podružnici Fr. Sakaer, 1604 St. Clair Ave., N. E.|j

POZOR ROJAKI!
Niitolj u-■pr&no mazilo za žtn-*ke in rm*ške» lan«, kakor tudi	moi^e brke in hrarin, Ako he rabi to mazilo. ira-»trio v fi tednih krasni. * iro«ti in do!—i lapie. kal or tudi moškim krasne brke .n bra^a in neho-do odpadali in ne osiveli. Uevmatizem. kostibol ali trjranje v rokah. r.f«ah m križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in nnnle. potne notre. kurje oči. bradovine. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za S5.09. Piši t« takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHflČ, 1092 B. 64th St„ Cleveland. Ohio
KOJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" MAJVRT-P SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR ITR2AVAH.
gqmpagnle pneiaie fraosailaollpe
^Francoska parobrodna družba.)
Olrsktsa trii do Hitn, Pulzi, Švice, taesta Id llubljiM
»AIPKOVmcS«
Paitat »M* NI	"ZZ^ J?
"CJkSfcVOft«'	"U&OIIUIRI	"UPKASCC
vijaka	aa+ravLafca	i ilf 1 'I '	i
MHBR^^HjMBBBnSMa^BHiHfi^fcepMN^SSS^
"Ckfcue", "La Towane", "ftoefeaiifceai" b "ffiagara"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
somsr F«arl Vhesebronffk Bafldiai. y*4tal parallel odplujejo reda* ob srsdak ta prlstaalifc
IT. M. M.
NAHODANAJ
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobregalsem se prepričal, daj dospejo denarne pošiljatve t odi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za^ pošiljanje denarjev (sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.