St. 45.
V Gorici, 8. novembra 1878.
Tedaj VUi;
„8oHH izhaja tsak jat«k in velja
s poSto prejemana ali r Gorici na dom
poiiljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol lela.......2.30
6etYrt Ieta    ...... L2i'
Pri oznanilih in prav tako pri ,,pc-
tlanieah" se phcuja za uavaduo tristop-
¦«i rrsto:
f kr. it s« tiika ] krat ?    P.    -,   1,     .,   2    „
s r- - .,   ., 3 ;,
T.% \<t<:% crke  po prcbit.:ni-
Poiamezne Stevilke se dobivaj* pa 10 soldov v Gorici v tobakaruici v ga-aposki ul'ci blizo „treh kron". in im atsrom trgu. - v Tistu v tobakarni-ci „Via dolla oa»crma 60".
Doi>isi innavofinina naj se blagovo-Ijjio poSiHajo urednistvu ,,'Sofic" v Gorici Via del Oiardino V Zoratti-jevi liifi II. uodstr.
ftokopisi Be ne raCajo; dopisi naj sa blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim neprfimofcnim 6* narofoina gnfta, akosa oglase pri urednistvu,
(¦'lasilo slovrnskcga politiincga dmslva goriSkcjta m brambo narodnUi pravic.
rretliiKtvo in opmviiKtvo •.$«<¦«•- m» je j 1>rf**>olili>  v   .Via  del  (fiardititr  \ Znrutti-jevo hito (ik iWl. kmi'tijski* Mile.  Tija naj *e tetlaj filatfovoljiio uo*iIjajo d<»|>iM in na- j rWnina.                                                                 I
Dru&tvenikom „Sloge".
0|)i«/nriijt'Uio na t»». da !»•» prilimlnji» lit'do-Ijo  10. t. in. «»l»fm jauii /bur v Konmti.
Ker je med dnjpnn tf<ekaiiu /a Ki.»* jak«» va/ii't vprastjij*' tfiedr p<L"/dettM!ja ua diie\ueiu rcdu. nadejuti >e je, da *e \dele/e t» jm -/Uha posebii<> Lra>ki #e.p»darji, k* r j»r.iv la !».!«•. d.i bi vU. vlada enkrat «-!iNiia w.tip'np* •» p'»;'"/dV-vanji Kr.t-a liifh «»d n.»-p.>darjrv kr.i^ih, A|,»i hi itiv nedeij" /pitru) k;!o -ill*" '-lal»-> \teinr, pa i/ohUuc la •¦'.'i''D» /b«»r /.a let«»s in >**' !»•> lutein duvrail lia S|>ti»ilad.
PrrdwdiiKtio narod. polit druAtva ,Mogaw. V liorifi <», u<»v\ 1*7*.
Tabor v Dolini
dalje.)
Xastopi ^'Spo«J fN?ter rt*r?:c. ttraduik v Ti>!u, ter rAziaga o rirygi tofki si ziwvurr.u bi-s«*do v k-ji!. glailki hrva.W;tji vt-l:kv» k*>n*st id i.;>!rdu nar«4u:h ink Kolikor je kultunah i:aro«lov na svi-ta. j ravi ^uvorrsik, vsi so ^e izobraziti \>ak v tjvuj»m j^iku; a tie ftglo-dtm malo po Istri i prj^am: tnj.i*U na^a I>tta «de? ittianio-li mi Hrvati in ^^.*v»¦IJ^i v I-tri ^-jtrtd-nih na-rodnth sol?--oil|!'tvarJAj«> :sj jasr.o -!»;d**<V >?'%j;ko:
I.jr.di ima 1-tra okolo a»«»».i.i.»; f»d t-h jf po prilici ti-J.yln) Talj.i«"-'V in z \m-iiii. kat«n bi hnMi bitiTaljani uiorda ?'».^^». v.-d *><tati to a>i H"\ati, ali Slovenci in to okoti 1»W.«.»«hj Hn-atov m 4l>.»i,.i0 SIo-Tencev.—Sol pa je imela latra 1^75. kU 143 in to-
LISTEK
Pravopisae opazke.
Visoko dislanim molem, ki se tradijo za duSno in telesno sre€o na§ega naroda na knjiievuein polji, katerim je toraj olika in izobralenje naSoga sloven-skega jeiika gotovo imeoitna in avett ret. hofemo tukaj nekoliko dobrohotoih opj$ek in nasvetov priob-Ctfci, ki se opirajo na mnogoktne Itudije ne Je nasega domaLega jezika po njegovih nareCjih in njegovej zgo-dovini, teinu6 kolikor toliko tudi sorodnih slavcnskih in dragih indoevropskih jezikov.
Jezik, ki ga priprosti narod govori, se deli pov-sod v veS ali manj razlifaih narecij ; knjizevni jezik pa mora biti povzdignjen nad narecja, enak in edin-Btven po celem obsegu eaega naroda. Da je edinost v knjizevnem jeziku nekaj lepega, koristnega in po-trebnega, needinost pa skodljiva, ako na celo sramot-na, tega menimo da ne bode nihee tajil. Ako pa je needinost mej pisatelji enega naroda §kodljim, ali celo sramotna, ne more biti slavna in koristna needinost t. j. nedoslednost v pisavi ravno tistega mo2a, tudi tedaj ne, ako bi taka nedosledna pisava obeno bila aprejeta.
Kedor na8 slovenski knjizevni jezik nekoliko bolj Dft tanko pozsft, teem ne more biti neznaao, koliko
i'.ko po prdifi jib j«» incnda tudi sodaj. Lsfo^a lota >i> ji» p.itr.».-do n\ IjihUki* Soli* v Ihtri hT.000 «ld., i, lsTti pa i».» ••(»!) gld. Lunsko U-to m; ji» potruhilo \ \t.U) s\»li.i »*7 t«»i» iiM. m n\ bodufe jo. odlooil do-/vha /l»»r lir»omi a»I«I. To jo lopa «vota «n i:u jo la/Mmi'j na pitbi\,U-tv.», \iduno, da prido na vsaoe-v* >ivh>\aU\i v I-tn J J iiuvi'(>v, naj jo star ali mlad, m«»z uia h'lui. doiok ah dcklua, bodi lirvaSkcjrn, slo-vniskt!*a .»b taljaiiski'^.1 nxla. Ako bi »lu po pravioi, tiintalu In .-«» .suij'.i /a tirva^ku suit* potro-siti TO.ddO ^|., .m lii\a^bc in ^h^u'n^k'> t,kiip.ij pa pivko Su.uoo gl,~-I-tih.i jo pa, da m« m-ri- potn»>iti uiti polovica tt'ga, da ¦•»• iii-M- | otrusifi mti ¦M.uisci f.'Jd.^ \t. fosar hlcdi, d.i m« iV v bMil>;icm lotu Utvatom in Siovi'in'.iMii V 1 in J'MiH.i »i. ua iiop>i',ti-n naoin v/oli. Da je fount t.iJi-i, psop:uav« to ii:ij liidji! p» torn, kuliko hoI imajo ihniti hi M*ao!joi, a k«diko 'J'aljani.
O.i oiiih Hi Ijihbkili kt), katoro iini I.stra, je '..: taljasi-U;ii. iU bj\ai»ib in >b»v»M^kib, a :„'<> s nir-fia ;.iSj. t>» >* i ikih. kdir :o mi v dvoh jivikili. .^ostdo--jI ti-oi'- piJu\al<vv < I'ai.ajiovi unit tod.ij V;{ fiol, a :.i[jh dvr-to si-iu- (llt'\a(nv in Slovonoov) Kauio 1(>;kIu> b.i t 5it;::a ph-bivalt-ov iiiia.sknro (Im1 livtjiui Sid, mofe-lso   tii   'tttfiho pr.bivaicov pa koiuaj ouo trotjino......
Ali f-r w man' oritno prasati: l»ravica kilo si VI t:t ua kak naf-in si! pro.Mpljejo krvavi ^ulji naScgajad-u«.'t!.a in nei-n iMH'k'a innodal—
Tako razmorjo jo v coli de/o.H v obiie, a cvo jo i? dvh okr.yi-v, da b.»»lc »t\ar, Ae Ircba, Se ja^nejSa. l*i - a ii'ki okiaj lai.sinjski stoje .M'j.ooo prebivalcev. Ce W'-/.tin«M prcli'.NaUo Ki>koga mesta (okolo 1500) ni drjjgih 'Jaljanov ua torn otoku; vsi so sand Hrvati; pri v.M-in K'm pa imajo v tern okraji 12 taljanskih, a santo 3s hnaskih jiol. Pobtk-kt okraj Kuperski, oni, v kati.-rom ,-nio ne daue.s, daj Hug v dobro uaSo zbra-li! una tw.i.mo prebivalccv, od ten je 20.000 Taljanov, 40.UOO Sbrtvnco.v. in Hrvatov, to je cna tretjina Ta-I.ianwv in dve tiotjiui Slovencev in Hrvatov—a ta ena tn-tjina ima 13 sol, Slovenci in Hrvati pa samo 10. Najobe svet m povssod oiividuc zmotujave in nepra-\ice!
Tako so nam priknzujfjo Sole, (m se oziramo na njih stoMlo za pojt'dme narodnosti, ce pa poglodamo, kakuve ^o froie ono in kaknve jdruge narodnosti, za-pa/inio v ui.ico, da ho taljanske Sole dvo-tri-cetvero, da. ce!4 p'tcro in Svstcro ra/redue in da je med vse-jni hrva^kimi in blo\en^kimi samo edna cveterorazred-na, da so druge vuCiuoma samo eduorazredne.—
reci pri nas >c zmirom caka dolocenja in poprave v tetn in oaem oziru. Res je hicer tako dolocevanje in popravljauje tezavno delo, in rado naleti na upor, za to ker se mnogi starej, ce prav slabej navadi ne od-povedo lahko; vendar se ga je Ireba Iotiti, ako no-Cemo, da bi se napake in aedoslednosti <5e dalje bolj razraicale in vkoreninjale. Slovensk' pisatelji, ki svoj narod in jezik v resuici ljubijo, upamo, da bodo z vescljeui po/dravljali vsak uapredek in po svojej mofii radi pripomogli, da se povzdigne na^ knjizevni jezik do tihte dovr^enoasti, ki mu je je v vsakem oziru do-seCi inogoOe. N*-> bojmo se, da bi to literaturo zadr-zevaio; tnaSine in diugo orodje vedno popravljajo, prenarejajo in zbolj^ujejo, pa to obrtnusti ne le ne za-drzuje, to jo ravno povzdiguje viSe iu viSe, in zmirom hitreje naprej poganja v mogofinem razvitku. Knjizevni jezik je orodje literaturi, pisava orodje knji^evnega jezika; kolikor bolje bo orodje, tolikaaj bolje bo delo, ki se bo delalo i njim. Seveda pa ne sme vsaki o-rodja popravljati in prenarejati; to se mora prepustiti tistim, ki imajo za ta posel potrebno znanje. Dragi pa naj fskrbe, da bodo z najboljim orodjera pridno delali vsak svoje delo.
Pisava je pri raznih narodih sieer zelo razlicna; vendar pa ima dan danaSnji veeina izobra^enega sveta tako imenovano glasno pisavo, in je podoba crk, ki sla^ijo za posamezne gloove, v raznih jezikih ali po-polnoaia ali nekoliko drugacna. Crke, ki so posnraez-nim glagovom admenjene^ pa se ne rab^o povsod po
It VHnga tega so vidi, da mi Hrvati in Slovene! v Ihtn imnamo niti od dalec toliko Ijudrtklh Sol, kolikor bi jih morali imeti. lz recenega ho pa mora tudi aklopati, no. samo da >.ii med naSim ljudstvom izo* braJSono.sti, ampak da mi tudi nemamo in ne moretno imeti temolja, na katerem bi mogli svoje poslopje zi-dati, da noinamo, niti no tuoromo imeti, cesar bi potre-bovali kot narrod tc2eLi za prosvefco in blagostan je, ker nemamo vi&ih Sol, niti svojili ljudi v nijednej stroki.
Visoka vlada, katera se je v noveji jdobi zafiela brigati za naie sole, osnovala je ufiiteijilfie, zavod, kder se odgojujejo uCitoIji, a osnovala ga je takojfiu-dno, da se more na njem le z veliko muko odgojitl ucitelj iz Istrc. Pojdite v ufiiteljiSfie, pa Stejte dijake naSo iz one stra»i Ifltro; aefitejeto jih lahko na prate ena roke; mi ne morcnio imeti dovoljno svojih ufiite-Ijov, dokler ue bodo ljudske Sole poprej po dri5avnom zakomi preustrojene, dokler so ne ustanovi ^vsa,| eden pripiuvni tefiaj hrvaski v xapadiiein dolu litre. Kakor so iob» do z<laj in zdaj vradjene, imamo ufiiteljev le pnwed. I'oznam cisto hrvafiko kraje, v katerlh mora-jo uCitelji taljansko podutovati, dasi znajo bolje hr-va&ko ncgo taljaiidko; poznam ufiitelja Hrvata, kateri je moral taljansko uciti v filsto hrvafikem krajl, in za to, ker je za potrebo kateri krat hrva§cino rabfl, bil je proganjan in placa se mu je zmanjSala. Poznam ucJteljc in katehete, kateri so v Soli za potrebo hrvaski jezik rabili, pa so bili zarad tega pokarani pan-slaviMi in kot taki, kateri hote MM utOpiane idoje —in to od svojih poglavarjev, koji so hrvaSke knjige, poslane od vi§e oblasti, v kot bacali; poznam v obea ucitelje, kateri bi radi hrvaSki ueili, ali ne smejo. Pa idimo dalje. Slisal sem, da visoka naSa vlada 2ell iiasc ljudi name§6ati za uradnike, ljudi, kateri bi znali in hoteli v nasem jeziku z nami govoriti, (ali da jih nema. Bodi, ali to ne glede na stromaitvo Hrvata in Slovenca v Istri, niti glede na to, da se dezelui sti* pendiji podelujejo vaakemu Taljanu odeoemu se, aHr-vatom ntti najboljim: jeli niogoce, dainaCe bode?Kde naj se odgoje nali ljudje?
Netnajo niti, kde bi si pridoblli poCetnih znano-sti v svojem jeziku. Kde so srednje Sole, {one Sole, v katerih dobiva clovek svoj 'zuaoaj? Zakon mu ne dopusca na hrvaSke Sole v HrvaSko, donia so mu tuje, doma so mu nemSke in taljanske, doma so mu ipak take, da ga v njih silijo, zatajevati svojo slavno na-rodnost, da ga silijo do uajhujega greha, koji more biti,—do izdajstva svojega naroda.   Poznam primer*
enem naCitm. Nekted narodi ne gledajo pri pisanji na nic druzega, kakor da pravo izreko vsake besede popolnoma na tanko zaznamenjajo; drugi pazijo bolj na korene, in si prizadevajo v svojej pisavi pokazati, od kod katera beseda izvira; naj vec pa jih piSe dan danasnji blizu tako, kakor so pisali stari, ki so prvi zaceli doti6ni jezik v knjigah rabiti, in (so podlago polozili njegovemu slovstvu.
Govori se po tern takem o fenetiinih, etimolo-gicnih in zgodovinskih pravopisih.
Cisto etimologicnega pravopisa vendar ne po* znamo v nobenem jeziku, in za danaSnje se nam tak pravopis tudi nekaj nemogoeega zdi. Vzemimo za primer stavek: „Tvoja h6i je§e mlada 2enaft. Ta stavek bi se moral po etimologiji, kakor dalec dan danaSnji se^e, tako-le pisati: „Tvaja dughtars asti astja mardM gana.a To seveda ne ved slovenski; ali kar bi bilo bolj po nase, so vse le fonetidne spremembe.
Popolnoma foneticen pravopis pa bi bilo pac mogoce imeti. Imela ga je v resnici uze pred veL ti-so6 leti stara indovSeina, r'anskrt. Ali da tak pravopis tudi ne posebno lahak its dejanjsko raben, to ve vsaki, ki je kedaj kako staroindovsko slovnico prebiral. Po nafielu, ki velja v sanskrtu, bi morali mi pisati n.pr. sicer: „Bog daj4, m pa: „Bog ofie, Bog sin", temuc; „Bok oce, Bok sin";. „potyema, pa ne: Bpot delam", temufi: spod delam"; Bzvest je*, pa »«vezd bodi* na-mestu: „zvest bodi"; BceS Sezdesed zvest" nameatu; BCez Sestdeset zves5dK, |td,
tfaj, gospoda in bratje! ko je ravoatejj 'neke srednje Sole v Istri mladence, rodom Hrvate in kateri so se tttdi za Hrvate izjavili, pet, §est krat v svoj urad po-gval in vsakrat zdaj z lepa. zdaj z grtia nagovarjal, da neso Hrvati, da Hrvati v Istri ne morejo biti, da on tega trpeti ne more in da oni ne morejo biti nego Taljani. V takih Solah je naravno ne samo, da se naS mladeneft svojega jezika nauciti ne more, nego da zaboravi, kar ga je mati nautila, da zamrzi na svojo mater, na svoje ime, na svoj jezik, na svoj narod, da ga na tern svetu nic" tako ne mrzi, kakor to, kar je vsakemu Cloveku najmileje in najsveteje. Visokih ved-nosti se nai mladenec zopet ne more in ne sine v svojem jezika uCiti; kajti v Zagreb ne sme, .a drag-dje m v tujih jezikih podufiuje.
Po tern takem je naravno, da ne moremo svojin mtdnikov imeti, in tudno je, da jib vendar Se neko-liko imamo. Ne more jib niti atoga biti, ker se je do najnovejih casov v greb vStevalo, govoriti hrvaski ali slovenski jezik. In se zdaj mnogim ne ugaja, da znajo svoj jezik in ljubijo, ker si morajo zvunaj do-movine kruha iskaii, doma ga ne najdejo se svojim jezikom.
Na vprasanje, kako vsemn temu pomagati, je Odgovor kratek. Naj se nam da, kar nam po zakonu gre, naj se enakopravnost hrvaskega in slovenskega jezika v Istri vresnicJ. Naj se izvrsi §. 19 teraeljnili driavoih, postav! A pred vsem naj se: (tu slede resolutive v originalnem hrvaakera tekstu, kakor jih je g, govornik predlagal.)
1.  ukime zakon, kojim je zabranjeno kod nas onim sluiiti, koji izuce na zagrebackom sveuciliscu,— ono je ustrojeno, kako sva cialitavska.
2.  Neka se gimnazija njemacka u Pazinu pre-tvori a Hrvatsku, Njemaca v Istri neima, zato nje-macka gimnazija nejma mjesta, Talijani imaju svoju V Kopra. Hrvati sa Slovencim imaju tvostruko vece pravo na svoju gimnaziju, negoli Talijani.
3.  NaSim mladicem neka se dopusti polaziti hr-vatske gimnazije, osobito onunaRieci, kamo idusma-njim troskom mladici s kvarnerskih otoka i s iztocne strane Istre.
4.  Na muskem ufiitcljiScu u Kopra nek se pod-ucava sve v materiojeiu jezika, a neka se Hrvati i Slovenci uCe kao drugi jezik talijanski, a Talijani hr-vatski ili sloveuski, ako pedagogi dopuScaju uciti se tri jezika, onda neka se uci i njemacki kao predmct; dok se to neucini Ijudi nevjeruju u riefii PreuzviSeno-ga gospodina ministra za bogostvoje i nastavu, da nas nemisli germanizirati, Ijudi vide, da se temeljoih dr-zavnih zakoni nevrse po onih, koji bi jib morali ne samo sami ovrsivati, nego i paziti, da jih drugi n§e.
5.  To isto neka se ufiini na zenskom uCiteljiScu p Gorki, a k tomu neka se ustroji hrvatski odio ili neka se dade na§im djevojeicam stipendije, da mogu u Zagrebn polaziti nauke i odgojiti se za odgojiteljice Hrvaticam u Istri.
6.  Neka se nstroji gdje u dolnoj Istri bar jedan pripravni tecaj za Hrvate, da se mogti za uclteljisce pripraviti.
7.  PuLke §kole neka se za sad bar toliko preu-jrede, da se Hrvatski poduenje u toliko hrvatskih ob-cma, koliko je hrvatskih ucitelja. Neka se za sad uni-Sti valjanost naSega pokrajinskoga zakona, koji se ob-cmam daje pravo izabirati ucevni jezik, jer se pri zalostnom stanju naSih obcina dogadja, da neodlucuju obcinari, nego volja jednog a dvojice uglednijih i ooga-tijih osoba. Neka se tomu zakonu temeljni drzavni suprot stavi. To je sve stvar vlade. To bi sve vlada uciniti imala."
Na tako razlocevanje paziti, to bi bilo v naglej pisavi naaega casniSkega veka vec ko sitno; brez tega razloeevanja pa bi se pisava oie nemogla popolnoma foneticna imenovati. Kakor na etimoiogicno, tako to-raj tndi na zgolj foneticno pisavo pri nas ne smemo misliti; v kakem dragem jeziku mogoce da bi po-sledDJa tudi dan danasnji dobro sluiila.
Vendar pa je samo ob sebi jasno, da se pravo-pis jezika, ki se Se le pisatl zaCeuja, vselej mnogo bolj bli^a fonetifiaemu, kakor pa etimologiCnemu. Lep Zgled malo da ne disto fonetifinega pravepisa nam je srbski, po prizadevanja slavnega Vuka Stefanovida KaradMca ypeljani in zdaj menim da nze sploh spre-jeti pravopis.
Tak blizn popolnoma fonetiCen pravopis pa to svojo lastuost le tako dolgo ohrani, dokler se ne spre-meni izreka, na katero se opira, kar se zgodi v ne-kterib jezikih prej, v nekterih pozneje. Kedar se po tem izreka v mnogih primerih s pisavo veC ne ajema, pravimo, da ima jezik zgodovinski pravopis. Taki so pravopisi najviSe izobraienih evropskih narodov, in tak je tudi nas slovenski, ali naj mu to v Cast stejemo, ali v grajc.
Tudi tak pravopis ima svoje tezave, tuvece, tu manje; zlasti se rad kvari in paci, zato, ker ima pod-lago v zgodoviui doticnega jezika, ki jo navadno malo kedo na tanko pozna. Nepopolnoma pa so taki pravopisi uie po svojera viru in zacetku, ako prvi pisa-telji, ki so je vpeljali, neso imeli abecednih znaaienj za vse razne glasove svojega jezika, ali pa tudi, ako 9 zavoljo rjfinosti le toliko pisali, kolikor je bilo
Govornik sklepa svoj jedernati govor poudarjaje, da 2ivimo v ustavni drzavi, v kateri mora ljudstvo tudi samo gibati se in delati |iu tirjati, ako hoce kaj doseCi in dognati. Posebno pri volitvah za dezeSni in drzavni zbor mora samozavestno in znaLajno voliti take mole, od katerih more pricakovati, da se bodo zares tradili za Ijndski blagor, za ljudski duievni in gmotni prospeh; kajti ti zbori sklepajo poatave, vlada pa jih izvrSuje.—Priporoia slednjiC naj se ljudstvo deleft javnega iivenja ter poslu§a svoje moie in zago-vornike, kateri za-nje piSejo, /a nje delajo in se z>-tvujejo, po njih naj se ravna in ttrja, kar mu gre. d;t dobi svoje ljudske sole, avoja ufitdjiiea, svoje srednje Sole, t katerih se bodo mlaJen^i pripra-.iUUi za vi.>o naobrazevanje, da postanejo potem sodaiki, zdiavmkt, duhovniki, uraduiki vsake vrste, »onda re U za>jati svetnija buducnost, onda re ti prestati jadi. ouiii ne-ce§ biti tudjinski rob, vec hvoj u hvwjoj kim, oiuIa ces pruziti nadohtnicu rukc »voj»j bra«-i na &j»'Vtk-u x iztoku, onda ceS sdruien na s\o]om brurom b»ti jak i iil proti sviai vragovom naSe dr/ave. ua.->.* pn-j^ur vlauajuce kute i ua^^a pn-ukilo^tvo vUdajuug^ cua i kralja Franje Josipa I."—
Ljudstvo je pogohtoma govorniku pri?ri«vuje v besedo aegalo, a po konLaneiu govoru so w gtomovi-ti a2ivijoklici" razlegali po tabori&t-i.
Ko se je inuozica poiuiriia, mbtopi g. Ljud**vit Vulidevic in govori o Mteut prediui'tu z rahlmi, jako simpaticnim glasom, pa prav ra/toliio, da muo njegovo seibsciuo tudi Sloveuci prav Uhko lazumtdi, tako-le:
Slavjanska j« ova zi'mtjii; svc»rdiio po/dutvtjAin ovu zemlju, ljubim ova ztMulju, .SUvj*n ?k«r s-u <>vt» previsoke gore, ove gu»te luzine, ovr Utvnv d»lt»«: naSe su ove krasue i divotne »t\.:»i; ja ih pu/di.tv-Ijam, i suznijem okoni glfdain. Siavjaii>ko y j>m» divno more, Sto lupa slavjan^ke obalf, i «.-k.t ^Livjui-sku zastavu. Pozdravljam ono mure i na mom muj Dubrovnik.
I vi ste plemenit <lio nas»'ga namda, A to pn*kri-va zemlju od ledna mora do Jadran.'ikoga: mojun r.'n>-vinskim jezikom, slatkim jezikom, ja va.-> po/.tliavijat:i.
Ustanite, uzmite u ruke vaMi hi^totju i v.»ia prava; njima se stitite od zasjeda, i brabn-uo mi^ju*' prcd neprijatclje imenu i naroda va^t^a. I/t^itc u. smrtna mitvila, ne lijenitc m«; IijtMiijfin h«*iii.i wr*-.\ maloduSnijcm noma slave, ci^rniti: ;•«' jako rjti rm-ilt svetih mufieuika, i bicetn jaki; u/mite fclo^u /a ;-.t-ju milu, za drugaricu vjeruu, i bicete htra^m. Pormite raditi za vas i za va^u blobodu, do had ste bo radilt za tugju domovinu, za tudjti slobudu i ^lavu. !>o sad ste jeh tugje ogiiske i ugriske, a ne hljeb od vast-ga ;.ita, Sto se plavi u vafioj zemlji.
Mi smo nesrecni f.... Nesreai je na»a, da nijc sloge mi'gju Slavjanima. Jedni jednu iniale, govoru t cine, a drugi drugu. Zbog toga brat mrzi na brata: tugjin nas gleda, naslagjuje se u svojemu sreu, ruga nam se, i sramotno nas tlaCi. Suho smo Ii*ee: vihar nas vjetarnori, raznosi; nije nam puta. nije cilja, nije nade. Nije sloge v nasemu narodu; nije mira u ua-Semu sreu. Tko je uzrok ovome raspuV Prije nit pa drugi; prije nase zlofiestvo pa tugje; prije nasa lo-tinja pa tugja lukavstii:a.
Pozvase me predsjednici ovoga tabora, da .am Stogod reiem; pozvase me iz Jevrejske Subute, da dogjem ovgjen gje mio vazduh duha, gje mi arte ove divotne krasote milo svoje. Evo me prijatelji, evo me braco; evo me ovgjen nemirna, turobna i jadua; jadno mi je sice, jadne sam duse, jadi bo me 2aloste svojega jadovna naroda.
treba, da je znal brati, kedor je bil jezika vajec, in je uze sam znal zadeti pravo izreko. V poslednjeni oziru je n. pr. celo Vukov pravopis, ako se pi§e brez naglasnih znameoj, temuC, kakor je obfie znano, tudi skoraj vse samoglasnike. Ali za znanstveno in uitio potrebo imajo ti pravopisi znamenja, s katerimi se prava izreka vsakej besedi cudovito ua tanko dolocuje. Nas slovenski pravopis Je, kakor je bilo uie re-fieno, zgodovinski pravopis, in se opira po vecem na kranjsko izreko Sestnajstega stoletja. S pomanjkljivo latinsko abecedo pa seveda u2e od zaCetka ne bilo mogoce nasega jezika na tanko po izreki pisati; pisali so naSi prvi pisatetfi ravno tisto crko za dva, tri ali Se vec razliCnih glasov, in to se je v veC primerih vse do danaSnjega dne ohraailo. Pa do danaSnjega dne se je izreka tudi precej spremenila, in je po tem takem Se dalje odstopila od pisave. Prizadevajo si res nekteri miadi ljudje. „kakor se piSejo", izgovarjati besede; vendar upamo. da bo zdravo jezikoslovje ta-kim poskuSnjam kmalu konec storilo, in se ne bodo dali zapeljati pametni mozje, da bi zavoljo pomanj-kljive pisave pafiili in tujCili izreko. Le kedar bomo imeli popolnoma natandno fonetifino pisavo, bomo smeli refii: ^Govori, kakor ti pisava ka2e." Tako pisavo pa bomo po tem, kar je bilo gori o njej receno, teSko kedaj imeli v vsakdauji rabi; tudi ne bi bilonilahko ni varno naSega zgodovinskega pravopisa zamenjavati s§ sadanjej izreki primernim fonetienim. Ker pa nam ja na vsaki r«6in treba nekaj;ega mosstu od pravopisa do prave izreko, ne bo drugace, kakor da se vpeljejo nekakova posebna, ne le nagtasua, teqiufi tudi nektera
Sinovi se matere moje srame svojim imenom, slavnijem imenom, postenijem imenom. Ne mare za svoju mater, gladua bo je, gola i bosa; tugju mater materoni zovu. Is-tc zivine Jjube i vrijedno brane svoje kotiio, asip.ovi moje domovine ne haju za svoju zemlju, za onu lijepu, divuu, svetu zemlju. Svaktrazi svoju srecu, svak se brine za svojom koristju, a malo je Slavjana Sto se od zbiJje brinu  svojom narodnosti.
Jadni prosjaci I____Odrpani   skoti 1... Cckaju, na tu-
gjijeni vratima, da ih tugji Ijudi pomogu, da im tugje ruke gjecu poviju, da im tugja mati sinove zadoji i odgoji.
Ovo jt* smrfno slijepilo, ovo je gusti mrak, ovo je iAma ^ropaati. gje gine i um i srec. Nijemac ima svoje, takoijjer i Talijanae; a Slavjanski sinovi §to *ine, kakvo 'suobdarje oni primdi'/ Do s>ad su Slavjani bilijrlo topovima. da Avstriju obrane. i ohraniSe je. Sla-vji*ni su brijeg Av>trijau*kijev.j u»-pi'ijat»djiina; mi bra-nitno nuM'gi l'»->ara l Kralja. Ovgj»«n smo doSli da Hit ri-«-i-uio: „H!,iva ti A^trijatii-iki (Vsare, slava ti .-vijetta Kruno! Nr'piijatflji tvoji i naSi hot'u da ti .prervojf Ttat, (fortcu, Iitriju; oni hoce ove zemlje, „»v»j^ «»'!iiSj?', na^*' zemlje. Voj.^titi »'emo na njih, da Btf hU.uttim: na hto neprijatelja irire hiljada Sla-n^jana, ii..» hiljadu nrprijatclja udric*' hto hiijada tvo-.jih vj.-ndh Slavjana. N«b»j m* «ft»k je ti-bi nas t*
Ali Hve ovo nijr do«ta va5ij».'m potrebama; nije do^ta da pj»%ato bvale ('i^aru i govonte, i ponavljate nbfiMvatjjr, da < »te mu biti vj»«ri*i, vjnnost bo je vaSa utita svt-:nti hvijrta. .M«i#<d drugo, bolju i korinnije v» mnafi" it.-t'i Av.it.'ija!i-k«»j Vlad'i.
li«*.ttt' :i.i^nj VLidi, da joj y Slavjannti'o jedina, inn*, mi:*;m t u;\ U; r.«* "ite joj, da jf Slavjaimtvo obra-r.ilo r»-.ir.-tvo, Kinnn ? Kuca Av>btirga, i da (v ih uvij*-k br.stuti i od ii»;prija'«*ijaobrauiti, ali mora dati i vama ono r.ta va-. t,iy. Ja-siio j**j rt-vit*» i govorite, (ia v.itu da Wi> fiu.-t ii;Lik\i, u tniiiiam i o je vu-st1 bo-raviit- i s.^.U >:iu>t\.i. SioS'idno joj i ot-vortMio recite : d.ij nv.n hYybw, tsiiur, Hijjom bo ghidiiji'ino mi i po-rod na'i. Ovo vi n»-»raf.»* govor>ti Av.-.tnj.iu.-koj Vladi, i ovu urka budr st.n<ov:t pri'diui't svijcin va^un skup-Sju.luui. i ovo mm a da u»:»ui Vlada, jer je dt/aul ^Uvjrtfiin.a,
(»»aj jt* tihi.iv j-tu'.i'o i u kiatko rr se su^tti, a tko mii «>¦ bift k<oi-,tau, l.vo im-vM upitivanja. rvo v.\ity goski* Minv.iy t... Mi r.u\t natod {na/Jia z«'pa, a ,'a mt^rt'Mi im.nu'.j i Ijudi pra/ue gjavt* :'ito hotii da uatudomvKidajij. ll.tf uam'boljf! Vui'.u>fr;n<> nadti, Ijubi-uoiatiiiu, i rfi-imojf ptijat'-ljiiiri i:i.-prij-.it<-lji»iana>ini.
V okuiiCi je varoia 'i'rsta Sluvj-vi-tvo potla-t'-eno i p*/Migano od n-A'^h Hfprijat^-lja i iia-?t'ga CV*ara i Kraija. Talijani biH-.i da otsiit.} Tr»t natna, Cor>aru i Kralju na.^'hitK thu fuym:ui>\o ritatno n Tahjansktjem novitiam.'t; Talijani onto o'.o govore. Moumo reck, da ni'prijatelji nasi nijcsu samo u Talijanskuj, out su i u Tistu. Mi smo protivni ove/tjetn Ijitdttna, oni bo su prouvui naui.i, narodnosti ua*oj i C»*siru naiemu.
i'rcgfjL-ta y tama nad Hrvatima u Ir*triji! Nije njima njrodn *ga zivota ; giueu njima duh Slavjanstva; nema iijihoVi>j gjeci ihitona, nema uciteija, niti ucite-Ijovanja: krivu im se ctni. Ongjen se oni naseiise sa tugju korist. da brant- i obrane tugja prava, i zna se da hu ih siavno branili i obrauilt. A sto su sad oni Hrvati? Tahjauska raja, osugjeni su oil Ijudi i od Midbme, dA trape U- huu, da oraju zetulju svojtjem tla-citeljuna ; oau^i'iit »u oni jadut Hrvati, da budu gladni, goli. bo>i, ptcziraiu. Ovo moramo reci Avjitrijanskoj Vladi, ovo nioramo govotiti svijftu, da se zua kakvi su oni Ijudi sto nam govotc o Italiji i o Latinskoj Civiitati.
glasne znamenja, da se bo. kakor n. pr. v hebrejScini iu arabaOiui, vsaj v ut-nih knjigah prava izreka, kar se bo dalo, ua tanko mogla zaznatneujevati.
Taka zuatnt«nja bi se nadevale v slovoicah in besednjakih in podobuih knjigah na besede, kt bi bile razen tega po uavadnej pusivi pisane; od navadnega pravopisa se nararec uOue knjige seveda nikakor ne morejo lofiti, ker ga morajo ravno tako uCiti, kakor pravo izreko.
Ali navadna pisava se mora prej vendar le v mansicem popravitt. Nasi stari namre^ neso le za razhene glasove doatikrat ravuo tisto crko pisali, te-mac tudi nasproti za ravno tisti glas razlifine Crke, zdaj to, zdaj ouo. Marsikaj takega se je do deuaS-njega dne obdrzalo, marsikaj nedoslednega pa se je tudi pozneje po nezrelem etimologiCnem modrovanju vrinilo v pi&avo. Na tako nedosledno ali spaceno pi-sanih besedah pa bi se znamenja prave izreke ni<5 kaj posebno dobro ne^ podajala. Najprej je treba tedaj, da se navadni vsakdanji pravopis v red spravi, kakor tirja doslednost in zgodovina ua§cga jezika in naie pisave.
Kako menimo, da bi se to moglo in morale sto-riti, ft bomo skuSali razloiiti in dokazati v nasledu-jocih odtomkih; to je glavni namen naSega spisa. Mimo grede pa bomo vendar tudi povedali, kako bi se dala na podlagi tako urejeaega vsakdaujega pravo» pisa osnovati natanena pisava, ki bi se rabila v be-sedojakih in slovnieah in drugih za ucenje naSega je-I zika nameujema knjigah, zlasti tudi v ucenih jeziko* alovaih delib,                                        (dalje prttu)
Stacete vi danas ovgje odluCiti i zakljufciti? Ko-
mu cete uporaviti va§e zelje i va§e rijeCi?..... Gluhe
nam je nebo, gluhi su nam ljudi.
Evo §to ja zakljuCivani, i predlagam.
Trst je ognjiSte talijanskijek prijetnja i smut-nja, treba da Vlada krepko ugasi onu vatru i to ce dostignuti ako polozi Ljubljani varoS Trst i ujegovn okolicu.
Sto je Trst? Trst jedan dio slavjanskoga nok-ta na svlayjanskoj ruci i na svlavjanskome tijelu. Sbog Cesa ce Vlada trpieti da onaj dio nokta smeta noktu, ruci i tijelu svemu ? Muogi hocu da od tri Sa-bora, Sto su u Primorjii, bude samo jedan u Trstu. Ja predlagam, da u Trstu nestane Sabora. Neka igju Trijestini u Ljubljanu. kako su u staro doba bjezali u  Ljubljanu od Kimskih kletih navala.
Predlagam da Vlada Avetrijanska da puSaka svijem Siavjantma od Judrija do Kturnara. kako tnlijanska dava Talijanima uckaseuce pucati u hiljegu kako cine i Tirolezi, treba bogledati, i iuvati ove gtanke. Kije vec Turaka na ]irvat>koj i l)aimatin>kuj gruiiki, ali imamo Talijaua na ove/ijem grankama, >Xo nam prljete vteti Gorku, Trst i IstiijuV Na jidnu pusku talijansku mora pucati deset pu'aka jdavjan.-kijidi. na de.**'t itjibovieh sto naMb-h, nu sto njihovijeh hiljada na^ijch i to /a dotnoviun i /a (Vsara.
Mnogo zasjeda krn/i Avstiiju; nema nj»j mgjon prijatelja do Slavjana, iifka dakle Airi Slavjanst\o i sla\janski je/ik. da una na*  obrani a mi uju,
<he stvari ja predlagam Tab-int.
<hv »•« /cuiijt* osfati Awtrtji ako Slavjatiima bude dati ono Ato ih igje. Ovcjru A\»triju ne mo e braniti germ an ski piemen at. V ovoj zemhj ne nit'u driiye trave nego siavjunske; slavjauske lu/.e ovdjek r,!«''u i miriau. *ho u«1h>, <«w vnlro, ovo di\uo who iia<emu je tvije«-u bbiM a ne tu/jemu, na;t»j re rtizi dati n*t» a ne ttigjnj di*\\.
S VfUtLmi) i.itjatcljity> Itngoiii Slavjaui! Hnva vain ne bib lu.-a, a B»»g bSagM.^vio mu llolinu. uve gmv. ove lu/.ifii'V
Ncj ri*t$«*h!jivi „/hij»» in duhro" tiki so pozdr.ix-liali, (HMfpivM'^a gr»v<>i itiku.
Na to >e je t!!ii--o\ab» or.a^etovanih ivruhu-ijuh, ki «<> se z  t;avdu>ei;j»-m potidile,
____              tKomv pi ih.')
Dopisi.
V Gorici  *;. m.-vnubra.   (Na grobji;   -»  nnvo
pokopalKtV: ..... tta*!t-dki  ital. rovai'lva;    - rev-Onia
in iwkwuio-it;— .sodnuike pteiskave; - - apo^telj Ituhje irtvdt-ute.j Na vs-.-h svvtih i-opoliidne i/\al»ilo je kia-iio \reme ogromtio nnt'^ifo ljudi na na>e po-kopA!i*ft*. I.epa navala na ta dan grube zaiurlim so-rodnikom in prijateljem okinfati ni 5e i-tara v <Jorki, a razvila k« jv v /adfijib letih vendar uie do neka-cega tc:kmov»:.;i posebno nu*j bogatimi druzinansi — in letos J>mo zapazovali vef zare^j jako bogato oven-lauih grobov, mej katerimi se je poscboo odlikovala rakev ne davno omrlega uia gosposke zbornice, ba-rota Hitter ja. ki je lili v pravi cksotiten vrt sprcmenjena in z dragoccnimi venoi in trakovi vsa preprezena : numamc'n'ta Se ni na nj*j, ker nameravajo posvetiic ostanke r.tjiikrga prenesti na novo pfkopa-fiWe. katero ima biti v nekateiib iu*>ecih dovrieno in pc»vi tS-no. WViiA miljonarja Ritterja — pociva na^s nepozaldjivi dr. Lavii(, katni je idealtso born.o iivel, vse za narod 2rtova1. pa je !iil vendar, dasi nam ni dru/ega v opT^ki zipusttl. mgo iskreno Iju-bezen do svej^ga narcda in vjrgJed pravega rodoljubja in neomabljive zna5ajno>ti.— sijajnejse pokopan od vsa-W^a ntltjonarja. Tudi letos jo se psijatelji spotnnili nje-gove rakvi ter jo tako okusuo okinfaii, da sejomno-iica ves ias okolo nje gnjrtila.—Na vcrnih du§ vefer nagrubnice peti, ni pri nas Se navada.—Ljodstvo je do trde nof i obiskovalo grobove: koliko grenkih solzi je ta dan tiha gotnila popih, koliko milih zdibljejev, koliko iskrenih molitvf ss jj 5z tuznega kraja dvignilo prot! nebu, to sam Bog nebe-ki ve, kateri ae z enako milostnim oc-esom o?ira r.a p!akajoLe bogatine okrog krasuo okineanih grobov, kakor na revne sirote, ka-tere niso mogle pokloniti svojim dra<?im ranjcim razen morda bornega venca nif. nego najgorkejse Cute liva-lelnosti in ljubezni. CloveSka raogofnost na grobji je pad grcnka irenija!
Novo pokopaliSfe bi se bilo moralo koncati vie V letoSnjem poletji% — a delo gre le kosno izpodrok; menda ni denara zadosti v mestnih blagajnicah, da bi se mogli znameniti strcski sproti zalagati in ne bilo bi se Cuditi, ako morda tudi kredit pojema.
Letosnje rovarije, katere so spravile v Gorici uie 12. Ce ne veC. ptifikov v sodnijsko kletko, so na-Semu mestu v javnem menjenji zelo Skodovale, po-sebno ker se v obCe sumi, da je tudi v uekih raero-dajnih krogih zrak v protiavstrijskem zroislu okuzen. Tako zvani magistrate organ gode navadno v enakem tonu, kakor glasilo tr2a§kih Hcrmetovcev „L' Imper-tinente*4; a silno bi se motil, kdor bi menil, da so Gori&tni s tako godbo zadovoljni. Hiini gospodatji posebno in obrtniki, kateri hudo obfiutijo, da sc §te-Tilo bogatih zimskib gostov vsako leto krCi, slutijo, od, kod to prihaja in kdo ?e, ali ne okusi sedaj "vlada«
jo5a svojat u2e o prihodnjih mestnih volitvah sad te, kakor se nam zdi,  zadosta opravicone slutnje.
Do zdaj je prislo zares prav malo tujcev na pre-zimeuje v avstrijsko Nizzo; mnogo stanovanj je praz-nih in dosleduo so jim morali tudi gospodarji cene znizati. Rokodelccm se tudi v obce prav trda godi; malo dela, malo zasMka in za to mnogo stradanja v tukajsujih nizih Ijudskih vrstah. To je izpodbudilo tudi tukajSnje milosrcue dame, katere u^e veC let preskr-bujejo mcstnim revezem o zimskem casti opoldansko hrano, da so se zopet z hvalevredno po^rtovalnostjo lotile dobrodelnega poCetja. Naj bi izdatuo podporo naSle pri vseh premoimih Clovekoljubih v mestu in zvunaj me.>ta!
C. k. okrozua sodnija ncutrudljivo nadaljuje pre-itikovanje zarad italijatiskih zastav, revolucijonarnih plakatov, iiustavljenih petard in vseh onih zauiCljivih, duavi .sovraziiih deiuonstracij, ki so se vrSilc v mi-noltMii poletji na tJotiskom in posebno tu, v na^i ka-pitali. Preihkovalui sodiiik, g. Teod. Doljak je vsuk dan vpre/.en od jutra do noci in je nekda zasliSal v tej zadevi uze blizo 10(10 priC. Ali in kedaj bode stvar duzorela /a porotnike, se Se niC ne ve, a najbr2e ima praviea zam-sljive indieije, ce ne tudi uLe dokaze v tokali, da di^.i lepo stevilo preiskovancev, mej njimi tudi drtizu^ke otete, tako dolgo podkljucem. I'ravbi bilo po vsakem naCinu, da se resnki jasno na duo pogleda in veeniiu lunnatijain, zaradi katerih je pri&Io eelii mesto na slab jilas, da nioraju tudi nedolzui me* htani inuogo skode trprti, za vselej v okom pride.
Te dtii ji- razkazaval neki ^professore/ Nigra v pro>tonh tukaJMije „< iinnastii,hc,u tri prav zauimive /.uajdbe: udefon, mikrofon, in fonograf, ter je nabiral od obiskovaleev, katerih je liotli vedo^.eljuost, boili ra-ilovedno.>t vsak dan prav obilno Stesilo privabila, lepe novee; tudi dij.iki srednjili sol in oilgojeuke didiliS-kt-^a tieitt'lji.>i\i so >i prisli o dolocenih urah ogleda-Miti naM'-lene aparate, dasi so razlagunje uc:encga(V) piok^orja iv?) le obi.-kovaki in obiskovalke ital. na-iodi<os!i lazuuieli. Hlisimo, da ga je nekdo praSal, ah pojdv1. >i> kaui vise zauimive znajdhe kazati, a u-tcuj.ik tuu je lidvriiil. da je bil v ilenelkah, v Trstu in ,-l.ij v (loriti in da je spioh le za Italijo od-lon'u, v Av.^trijo pa da pojde kdo drugi. Ted'aj Trst in tiuiieo, smatiajo italijanski klatiiieenjaki u^e za nreib'iiti".   Nu, ninof'o taeih aposteljev, pa pojdel
Iz Kanala :i. nnvembra. (I/.v. dop.) Vreme se ietos tako Omino sprcmiiija. da hi Oiovek skoro mislii, da t»e je v naiaviueiu oiganizmu kaj potrgalo ali pie-maki:tb> in d.i se svet ne iiremiOe vec po istih pravi-lih, !,akor nckdaj. i'o veiHluevnem de^evauji smo itiKii na vsUbveMh prav krasen dan, vedro nelio in goiko soinciee sta s;.. nam ves dan prijazno smehljala in nam tuztia srca bozula, ko smo na grobji obzalo-vali zgubo hvojih dragih.—A kako je bilo drugi dan? Verne duSiee v vicah je moralo pretresati, tako je vihar neusmiljeno tulil, drevje majal in lomil, po po-lji ostanke jesenskih pridelkov pometal, po vrhih pa ceie ziiezL'iie oblake, kakor cunje razmetaval in tupa tarn v vclikanske zamete kopieil. Gorje; kogar je vreme na potu vjelo, ta je gotovo bojevaje se z vetrovi i dezjem i snrgom zadosta pretrpel, da bi bil lahko v svojej vdanosti katero hrepencCo duSico resil iz neu-smiljviu'ga plamena.
NaSe gorjane je sneg nenadoma zajel. Mnogo repe, koreiija in zelja je oblicalo pod teSko odejo, ka-tera je nekda na mestih po ve6 cevljev debela. Kaj bodo f iceli reve2i, to jim bodi jug ah gorko soluce polj skoro ne odgrneta? Revscme je na Kanalskem povsod uze tako zadosti, tudi gorjani ob bcneskime* ji iu na Banjski planoti jo hudo obCutijo; zraven toga pa be ogromni davki, doklade in druge davScine— za katere se neprenehoma rubi in sekvestruje in ljud-stvo v naj vcfie stiske pripravlja. Vrh vseh sekve-stracij za boInisniCni dolg, za ekvivaleut itd. — je na vse zadnje pa Se Bog zaduje poljske pridelke 86 zne-gom sekvestroval. Nebo in zemlja sta se zarotila zo-per ubozega kmetai
Nasa citalnica je zopet zgubila krepko podporo.
Josip Gerbec, v obce poznan pod imenom Klaus, umrl je v Kanalu preskrbljen s tolazilnimi sv. sakra-menti dne 31. oktobra zjutraj v 34. letu svoje staro-sti. Ilaujki bil je izvrsten in pasijoniran pevec, pel je bas drugi, tako da ga je redko kdo prckosfl, posebno do cerkvenega petja imel je veliko veseije, in je Se meseca avgusta na praznik kronanja device Ma-rije na sv. Gori s kanalskiaii pevci pri slovesni masi pel. Rajuki bil je krojaC in tudi godec; godel je bombardon, kteri ga je 2alibog prerano v mrzli grob spravil; pogrebli smo ga na praznik vseh svetih po-poldne na prav dostojen nacm. Ker je bil rajnki Se neo^enjen sprejelo ga je tudi k zadnjemu potttku veliko Stevilo v belo obleCenih in ovenCanih deklet; Ka-nalski pevski zbor mu je pod vodstvom g. Zego nad-grobnico zapel.   Bodi mu zemljica lahkal—
|Z Bovca, 3. novb, (Izv. dop.) Po stari gegi so se tudi ietos na veCer vseh svetih BovCanje spo-mlnjali svojih Ijubib rajnkih,   Zftdojo jmmU even's
okinCalo je gomilo, pod katero poCivajo na§i dragi za-mrli, na veCer pa.je^gorelo na stotine lufiic haoven-canem grobovji. Ob enem so se razlegali oto2nr gla-sovi verlega BovSkega zbora, ki je na mestu mira prepeval globoko v srca segajoCo nagrobuico: Jainica tiha. — Otrokom, ki obzalujejo prezgodiyczgubo syo«v jih roditeljev, starSem, kojim je neusmiljena" smrtaa kosa v rosui starosti pokosila njih najlepSe nade,r pri-jateljem, ki se oto2no spominjajo svojih nekdanjih paj-daSev, zakonskim, ki so prerano osatneli in vseiii drm gim, kojejespominnasvbjo predrage rajnke nagrobje pnvabil — bilo je petje v milo tola2bo, in zagptovilo^ da se unstrau groba zopel vidimo. Lepa hvata torej blagofiutnim naSim pevcem,— Narod nag pa MboJie. nema na naScm grobji kaj ob^alovati, noben sporab-nek, nobena govorica ne nucdeva blagih mog, ki bi si bili mej nami v narodnem oziru prisMili ^udstwuo hvalejiiioat. Mari se je po tern takem Cuditi, da smo tako daleC zaostali? So pafi posebne ragmen na Bov-ftkeni; kdor jih pozna in zna c<>niti, ta poreiSe brez premisleka: Kdor hoCe na BovSkem za narod kaj sto-riti, mora inrtvo k iivenji obuditi.
Iz V0l5, 2. nov. (Izv. dop.) Tridnevni kmqtijsia poduk o sadjereji in kmetijstvu sploh imol jo profosor Vt. PovSe dne 28. 21). in 30. oktobra v Volfiah. Zbralo se je vsak dan obilo poslusalcev. Veliko koriBtnega za praktiCno kmetijstvo nam je blagi gospod v flvojern triduevuein poduku povedal, veliko lepih naukov in na-svetov v serca posluSalcev ulil. Brati je bilo sleher-neiuu slusatelju na obrazu, da ima trdno voljo po da-nih podukih in nasvetih svojo kmctijo vravnati; kajtf iz pieprifievalne bese<lc gospoda prdfesorja joranvldel, da le srt zboljSaujem kmetijatvo mu bo mogofio na-l>redovati iu vedi uftitek dobivati in torej luzej iuha-jati. A njegovo besede nam no smejo ostati lo od dnnes do jutri r naftih sercih zapisane, ampak nuulc, ki smo ga slisali, nam more biti veduo pred oCmi, in pri vsakteri prilo^nosti gamoramo praktiftno porablti; le na tak uuftu nam bode neomahljivi trud gospoda profesoija v koriat.
t'lidno je vendar le, da mi Blovenci se no mo-romo stare pregrehe izuebiti. Bodi «i fie ta)io ko-rifitna refi, uasprotiiikov more biti. NaSi gospodjo so-sedje Tojminei poluzali ho zopet, da jih vse mrzi, kar sc ne godi v Toiminu. Jezili ho bo, da ta poduk ni bil v Toliniiiu. Tega pa niso premiBlili, da ravno Voice je srediStie, kar se tico sadje- in iivinoivje. V Toiminu ni ne toga, ne onega. Ol^alovuii ae .more, da je iz tolminskc obcinu tako malo kmetov k ppduku prislo, mail tern ko so drugi iz daljuega Broginja, is Dn^uicc, potem iz Polubiua i. t. d. v velikem stevilu prisli. Njih ni ustavil straSen de«, kakor morda Tol-mincevpogled ali besede mogotnega Schmerlinga.
Stejemo si v-dollnoBt,' goap. prof. PovSetu za izversten poduk srCno zahvalo izreCi, in si 2elimo, da bi ga kmalo zopet v nasih krajih slisali tako poduC-Ijivo iu navduficno o kmetijstvu govoriti. Bog galivH
Politiani pregled,
V  dunajski in peStanski driavni zbornici se je vrsila te dni adresna razprava. Ubozega grofa Andrassy-ja obsipajo tu in tarn z nemi-lostnim obdolievanjem in De Pretis in Tisza imata kaj opravifci, da zagovarjata njegovo poli-tiko, katera bo siednjic" v delegacijah vendar zmagala. Ministra zvunanjih zadev politika mora biti pac druga, nego specifiCno nem^tka ali ma-djarska, kateri dve narodnosti sti le kriviCno v dri^avnih zbornicah po veCini zastopar.i; An* drassy mora misliti (ali bi moral vsaj) tudi na ogromno stevilo Slovanov v Avstriji in na .cast in interese celokupne dr^ave. Strail pTed Slovani pa zaduSuje v nasih vladajocih Nem-cih in Madjarih celo avstrijsko 5ustvo; strah pred Slovani vzbuja ono brezkoncno upitje, ka.* tero tirja, naj avstrijska zmagovalna vojskja za-pusti Bosno in naj se ta z najplemenitejSo krvjo nasih sinov napojena dezela zopet vrne TurCinu, najhujemu sovragu Slovanstva; strah pred Slovani je dosledno tudi zapopadek ustavoverne a* drese, katero je posebno grof IIohen^art iz^ vrstno pobijal. Sicer je govorilo pa za adresp in proti njej mnogo govornikov in slednjifi se je, kakor ni bilo drugaCe pr^akovati, sprejela s 163 glasovi proti 73.
V  sejah dne 31. oktobra ste volili gospo* ska in poslanska zbornica ude avstrijske dele-gacije. Zadnja je volila za Gori§ko grofa G o-ronini-ja, za Istro Stradi-ja, za Kranjsko Lan-ger-ja, za Trst Teuschel-a. Delegacije zafinejo danes svoje zborovanje in sicer letos v PeSti. #rof An4rftBsy je uze tarn,
Mnogo sc je prorokovale, da cesar ne bo hotel sprejeti hrvaske ad res e, katera raz-kriva teznje avstrijskih Slovanov; slednjifc so pa Yendar oni Madjari na sramoti ostali, ki so to T svojih listih tirjali in se uze dolzega nosafre-selili, 8 katerim so menili, da bodo Hmtje na najvisem mestu odpravljeni. Danes izroci pred-sednik hrvatskega zbora cesarju idreso.
Zopet raznasajo fiasniki govorfco, da bode general FilipoviS „na svojo proSnjo* iz Bosne v Prago premesfien. MogoSe je v sedanjem polo-iaji vse, a vendar se nadejamo, da najvisl voj-skovodja ne privoli v tako prosnjo, tudi ako bi jo bil FilipoYit neprostovoljno podal.
Bolgari so mejnarodni komisiji ta nrav-navo vzhodne Romelije v Filipopolji izro&li pe-ticrjo za zdruienje Bolgarije.
Srbski knez Milan se je ˇ lastnoroCnem plsmu zahvalil ministerskemu predsedniku Ris-tic-u za njegove odlicne zasluge za neodvisnost in poveksanje srbske knjeievine; ob enem gaje odlikoval in mn narofiil sestaviti novo mini-sterstvo.
Grecija se Se vedno pripravlja na vojno zoper Tnrka. |Vprasanje zastran sklicanja reservist©^ je vzbudilo ministersko krizo, ki je kon-cala z razpustom ministerstva. Zdaj je uzenovo pod predsedstvom Trikupis-a.
Strune med Angleiko in Afganistanskim emirom so ie vedno napete in lahko vsak dan pocijo; emir nekda AngleZem prav ostro odgo-tarja in ni$ ne kale, da bi se bal vojske.
Postave zoper socijaliste so na Nemskem y pravl razcvit pripravile toliko hvalisano nem-Sko SYobodo. Casniki, ki Ie kolikaj diSijo po demokraciji, se ne samo konfiskujejo, ampak kar naravnost prepovedujejo in policija uze v pri-vatnih hisah zasledoje znanstvene knjige Las-salle-ja. Kranjskim Tagblattovcera in stajerskim velikonemskim kriCaSem privoScimo saj par let take svobode, po tern jih morda mine veselje zoper Slovence zabavljati in zatirati jih — ter ikiliti proti nemikenia rajhn.
Razne vesti.
O taborji v Doiini je tudi tukajSnji konser-vativni list "L'Eco del LitoraIeB svojo spregovoril. V obfie je njegova sodba dobrohotna, le toSka, katera sahteva zdrazenje vseh Slovencev v en dezelni zbor, mu ni nic kaj po volji. Eer se je ta resolucija spre-jela, meai *Eco„ da je vzbndil tabor neko posast, katera bi se lahko imenovala "imperial regio panslo-venisnio litorale.„ Naj bo pa tako, da nam Ie v vsem dmgem dobrohotni ostanete1
Dr2avna deSka sola v Gorici je uravnaoa. ftosedanji uCitelji so v svojih sluzbah potrjeni, gosp. Val. En mar-j a pa je izrofeno zatasno vodstvo.
Vabilo k besedi, katero napravi goriska ii-talnica dne 9* novembra na korist ianjeneem in re-Bervistom. Program: 1. Danici, samospev s6 zborom, Uglasbil dr» G. Ipavec. 2. Popotnik, samospev, uglas-bil Fr. Schubert. 3. Vojak v boji, potpourri. 4 Stabat Mater Rossinijev, za glasovir uglasbil Sydney Smith. 5. Fedoknica, samospev, uglasbil Fr. Schubert. 6. Ne-zakonska mati, uglasbil Earn. MaSek. 7. Kern gradi, dvospev se zborom iz Ant. KlodiCeve igre „Materin blagoslov". 8. Vinska bratca, burka v enem dejanji. Po „besedi° pies. Zacetek tocno ob 71/2 zvecer. Vstopni-na sicer nij predpisana, vendar se bodo prostovoljni doneski pred „besedo* pri vhodu nabirali in vsa svota na ta nafln nabrana se bo obrnila v zgoraj omenje-ni namen.
Odbor.
Pretenje ministro Andrassyju. Pred krat-kim je 22 letni komi Steinhof na Banaji pisal pismo grofu Andrassyju, v katerem mu je zugal, da ga hoSe nnifiiti, ako minister ne poklicc nazaj armade izBosne. Grof. Andrassy oddal je pismo sodniji, in Steinhof, to izvedSi, naznanil se je sam. Eer je pa pri obravnavi minister dejal, da ga pismo nijniC ustraSilo, inker je tadejal, da je htel grofa le moralmo uniCiti, spoznala je sodnija Steinhofa za nekrivega.
Turfikih njetnikov, mej njimi 138 Castnikov s 70 zenami in 425 vojakov, se je sinoCi po Rudol-fovej ieleznici s posebnim vlakom pripeljalo iz Linca in potem odpeljalo proti Trstu, od koder se po morju frnejo v Carigrad.                                   Si, N.
Loterija. V preteklem Ietu se je v celej Av-striji v malo loterijo nabrato Sl.708.628 gld., dobitki pa so znasali 11.624.508 gll. V teh §tevilkab tiai lep poduk; laiibog, da zatelebanemn igralcu oi6 ne pomaga/
Na Zagrebskem vseudili§6i je bilo vpisanih v zimskeni semestru Solskega leta 1877—1878 vseh skapaj 348 sluSateljev in sicer 59 bogoslovcev, 241 pravoslovcev in 48 modroalovcev. Po domovji se raz-vrScajo sluSatelji tako: 243 je bilo Hrvatov, 62 Sla-voncev, 5 Dalmatiocev, ISOgrov, 1 vCeh, 1 Poljak, 6 Istranov, l^Eranjec, I Moravec, 0 Stajercev, 3 Bol-gari to I Crnogorec.
Knjiievnost. Pesni Pavline Pajkove, na-le vrle domorodkinje, prisleso te dni v liCoi knjizici na svitlo. Dobivajo se pri zaloznistvu v Pajkovi tie-karni v Marburgu na prodaj. Enjizica stane 40 nov; s poStnino vred pa 45 nov.
Straina nevihta na suhem in na morji je bila na vernih du§ dan povsod na Primorskem. Y avstrijski Nizzi nismo uze kta i leta doziveli tako strahovitega vremeua. Clovek si ni upal izpod stridie; tako je burja razsajala, da je na Kastanjevtci bli/o cerkve vlomila eno najlepiih in najkrepktjSih drevcs. Vse gore okrog Gorice so se pobeiile in po BanjSicah lezi nekda tu pa tarn sneg seienj visoko ter pokrtva Se mnogo jesenskihpridelkov. — Na isteiskizelczniti, koj od Pazina uaprej, je moral v saboto popoludae vlak zaradi poledice pri neki stralarski hi.sici postati in tarn celih 24 ur cakati. Pasaierji^ mej njimi tudi mali otroci, so morali lakoto terpeti, ker ni bilo pri strazarji nicesar dobiti in nobene vasi blizo. Neki oficir je v nedeljo na vse rano konja, ki se je z via* kom peljal, zasedlal in se v najve^em diru do naj-bhzje vasi spustil, od koder je po preteku 2 ur s kruhom, mlekom in drugimi jedmi oblolen nazaj pri-jabal ter laCne potoMil. Se le ob 4. popoludne §e je zacel vlak naprej pomikati.
Javna zahvala.
Lepo se zahvaljujem vsem onim, ki so blagovo-lili sprejmiti do tihe jamice ljubljeuo inojn sopro-go ANO.
Hvala lepa tudi 6ital. pevcem solkasskim za nagrobnico.
Stefan Kleraenei^.
Dunajska borza.		
	8 nov.	
Enotni drz. dolg v bankovcih  .   .   .   • 1^0 dr2. poaojilo   ........	60 gl. 85 62 ,, -71 „  15 112 ,, 30 788 „ — 2-4 „ 50 116 „ 80 100 „ -9 „ 38 5 „ 60	kr.
		ii
		n
Driavne marke   .........		
¦ •••••#•••¦•#### #
Jako znainenito! Antiepilepticum,
pripomofiekjkatcregaso zdravniski reljaki preskulali ! ter spoznali, da je izviren in da zdravi najatraSnejio Tseh bolezni
, pa tudi tse bolezni na tutnicah ali nerrih. Ta pripomoCek je jako pomenljiv za vse bolnike, in je u2e na tisoJe oaeb ozdravil, kar je nedotakljiva res-nica. Skoro vai ^asopiai inostranski in domaSi so to zdravilo priporoCali. — V zabojih po 6 ateklenie z navodom za rabo odposlano stane 25 frank, ali 20 mark. Uspeh je garantiran. — V izvanrednih  slucajih naj
se jemlje dvojna doza. JSarocila in ponudbe  naj se posiljajo glavnej zalogi
C. F. KIRCHNER, BerliD, SW. Jerusalemerstrasse X. 9.
Broj 367.
Razpis licit, sluzbe.
V tem §olskem okraju se razpisuje uSitey-ska sMba enorazrednice HI. plafcilne vrste v Povirji.
Dohodki te sluzbe so dolofieni v deielnih §olskih postavah od 10. su§ea 1870 i 16. vino-toka 1875, razen tega dolocena je tudi osebna doklada od letnih 100 forintov.
Prosilcl naj vloze* svoje pro§nje previdene z dokazom uSiteljske sposobnosti naj dalje do 20. gmdna 1878-^ri krajnem §olskem svetu v Poviiji.
Prosilci, ki ne slu&jo v tem okraju, naj prosijo po njem predstav'jenih Solskih oblastih.
C. K. OKRAJNI §OLSKI SVET Y SE^ANI v Seiani, 5. Ustopada 187$,
	•— .....-•   -        --.........--       -  -  ........-	
	':'¦::'"-••.¦-': -altBettW iid PreUwDrdigitM:	
|!	Die Regenraantel. Wagondeckcil (Plafhei). Bfltfinligen, Wlstoffe	1 I
i Ii I1 |	.  .^......    •       ile.t k. k. pi   Kalirik t; J voiTw. JTlEisinger & Stthne 1   in Wi*n, N«ubauf Z(»llfrjcftR«« 2,'	1 1
|!	Licferantcn <Je» k   und k   Kr:tg( min;at«numt, Sr. M») Kiiec«m«rinc, vieler Husw«!snJt!a«r.ju;r#-n t«c «c	1
		
Oznanilo.
Ravnatcljstvo zastavljavntce (Monte di pMk) ustanovljene po grofu Titurnu v Gorici naznanja, da bode due 9. deccmbra 1878 znfielajavim dral-ba (kant) ncrcSenih zastnv 111. Cetrt leta 1877 t. j. tiste, ki so bile zastavljcnc mcscca julijo, avgusta in soptembra 1877.
F Gorici 6. novembra 1S78.
Ravnatelj: 0. Lovisoni.
najboljsega  domberikega
poSteni cenf na prodaj.                              j
Hatanfineje se pozve pri firmi  Kavfcic et Ferfila na Korenji ? Gorici.
Vazno oznanilo.
S pomocjo slavnoznanega prahu Iwells zamore  si vsakdo v nekaterib rainutih,   in ne da bi se motil z umetno zlo^enimi stroji, j! napravljati PIVO, odlifino po svojem okusu in po zdravstvenih Iastnostih   in  nie  niie od onih piv, ki se narejajo v Caveni, na Dunaji, na Bavarskem. in sicer prav po ceni,   kajti liter stane,   te se  vsi stro§ki vraCunijo, samo 14 ceniezimov. Navadna cena zaboja za 125 litrov   6 gld. »        *      »    60    „       8    n
mn         »        n        »      30     „       2     ,
(Prosto poStniae v vsej Italiji in Avstriji.) V vsakem zaboju je  prav  razumljiv poduk,   kako se ima ravnati,   kar je tako lahko, da se ni mogoCe zmotiti. NaroSuje se pri G. Perino in Ooggiola (Italia).
ladavatelj in odgoTorni urediuk: ANTON VABUWl. — tiskap; MAILJ^a t Gorici^