POGLED V JUTRIŠNJI DAN
Ko je na zadnji seji zbora združenega dela delegat iz Izolirke pojasnjeval, kako administrativno določene cene podirajo njihova prizadevanja, da bi se iz-kopali iz izgube, je ob koncu dejal priblizno takole: »INaredili smo sanacijski program..., toda nihče se zdaj zanj ne zanima...«
Cloveku se ob prebiranju delegat-skih gradiv in poslušanju razprav ne-hote zbudi vtis, da bomo vse naše te-žave odpravili z dobro pripravljenimi načrti. Te načrte imenujemo pro-grame varčevanja, programe za pre-strukturiranje proizvodnje, pro-grame ukrepov za povečanje akumu-lacije in podobno. Toda videti je, da v organizacijah združenega dela niso ravno navdušeni nad njihovo pripra-vo. Le tako si numreč lahko razla-gamo podatek, da je od 132 ozdov v naši občini pripravilo programe var-čevanja le 27: od teh pa jih je samo 5 natančno ugotovilo rezultate, ki so jih prinesii sprejeti ukrepi.
Nekaj krivde nud prernajhnim navdušenjem. zii j>u>anie nre najb/ž,.
pripisati dejstvu, da se pogoji gospo-darjenja hitro spreminjajo in da de-lovne organizacije ne zvedo pravoča-sno, v kakšnih razmerah bodo mo-rale poslovati jutri. So pa seveda še drugi vzroki, ki zmanjšujejo vnemo; eden je tudi ta, da širša družbena skupnost kaže premalo zanimanja zanje.
Toda konec koncev so vsi ti pro grami namenjeni organizacijam združenega dela, njihovemu nadalj-njemu poslovanju, njihovemu razvo-ju. Medtem ko se zelo radi ukvar-jamo s preteklostjo in pojasnjujemo vzroke sedanjega stanja.pa naša pri-zadevnost nekoliko splahni, ko je treba pogled upreti v prihodnost, v dogajanja jutrišnjega dne. . . T ¦         Nadaljevanje na 3. strani
Pogled v jutrišnji dan
(Nadaljevanje s L strani)
Brez odmeva je namreč mimo delegatov na seji zbora združe-nega dela zdrsnil podatek, da v zadnjih dveh letih naše organiza-cije združenega dela skoraj niso uvozile nobene opreme. To je sicer ta trenutek, ko posledic tega ravnanja še ne občutimo, pohval-no; toda morda že jutri, še bolj pa pojutrišnjem, se nam bo prav to maščevalo. Vzrok za tako ravna-nje je seveda v tem, da nam ostaja vse manj sredstev za razširjeno reprodukcijo, ogrožena je celo enostavna reprodukcija. Zaskr-beti bi nas morala številka, da kar 45 ozdov iz naše občine izkazuje
nižjo stopnjo akumulacije, kot je povprečje posameznega področ-ja.
Bolje delati in čimveč izvažati sta najpombmenjši nalogi vsega slovenskega in torej tudi našega občinskega gospodarstva. Obo-jega pa ne bomo mogli izpolnje-vati, če bodo naši stroji iztrošeni, zastareli. Zato bo seveda še na-prej treba zmanjševati vse vrste porabe in kar največ vlagati v proizvodnjo. Načrti so nam torej še kako potrebni; a biti morajo živijenjski, uresničljivi v praksi. Hkrati pa se ne sme vsa naša pri-pravljenost začeti in končati z njimi.
DARJA JUVAN