SLOVENSKI GALSNIK
Izhaja 1. in 15. dne v mescu.
Lepoznansko-podučen list.
Velja za celo leto 3 gold.
Vreduje   in   na   svillo   daje:   Anton Janežič.
Št. 23.
V Celovcu 1. novembra 1861.
VII zv.
Resnica in laž.
(A. Okiški.) 
Prikazni dve, in stariša je ena., Redi v osereji svojem casje celo. Pogosto lice bo ti prebledelo, ^
Če gledaš, kak divja poznej rojena.
Po njenem plesu zemlja je vhajena, Za njenim vriskom bode vse letelo ; Premagano je perve skor kerdelo, In ona sama tesno ograjena. —
Tako se laž, peklenska lai bojuje, Ter mami svet, verige terde kuje. Bi mislil kdo, da večno bo kraljica.
Al': „Meč Gospodov, Gedeonov !" pravi In zmagovito v bran se vedno stavi Z nebeško slavo vencana resnica!
Kralj Dečanski.
(Poleg Suboticeve junaške pesmi „Kralj Decanski.") (Dalje.)    ¦
Dušan ni bil dolgo v ječi, ko [ride straža k njemu in mu prinese ključe od ječe govore: ,Svelle krona, dobro vidimo, da je tebe sem poslala huda namera in meržnja kraljičina, ali mi bi neradi dočakali, «ia se še enkrat dogodi, kar bi se no bilo imelo nikoli dogoditi. Vsak Serb iz serca tebi vse dobro želi in vsak bi rad za te poginil. Odpusti, kar smo zadolžili, da smo te sem privedli. Tu imaš ključe od ječe, pa beži, kamor se ti zdi, reši sebe gerde osode in Ser-bijo sramote". To izrekši pusti ključe in nemareč za to, kar bi ga iz zanemarjenja svoje dolžnosti lehko doletelo, izide iz ječe
Dušan ostane sam, skali se mu duša. Poderla se mu je terdna vera, da ga oče ne zapusti za nobeno ceno na tem svetu, poterlo se mu je krepko upanje v sebe, da popred življenje zgubi kakor pa upanje v očeta. Na serce se mu vleže kamen, vročina mu glavo razgreva. Soince zajde, zvezde zasijejo na vedrem nebu : vse se je izročilo miru in tihoti. Tudi Dušana sprejme mir pod svoje peroli. Zaspi in pridejo mu zlate sanje. Neka jasnost mu oblije dušo in kakor kaka čistejša stvar mu stopi pred oči Angelija. Blaga ljubeznjivost, čista nedolžnost, pečat mira na angelj-skem obrazu, brezkončna ljubezen v očeh, vse to ga navda z neizmerno slastjo, vzdigne ga s te blalne zemlje, premesti ga pod čisteje soince. Pred njim stoji
ta rajska podoba in se mu sladko nasmehljava. Z vso želja goreče ljubezni stegne k njemu bele roke. On poskoči, da jo objame, ali odleti mu krasna prikazen. Ozira se, kakor bi je iskal, ali ječa mu vse razjasni. Zdihne iz vsega serca, da bi se rešil kamena, ki se mu je na serce vlegel Zdaj se mu pervikrat misel vsili, da bi mogel Angelijo zgubiti in mu porine v serce britek meč. Toliko da ne omedli in omedlel bi bil, ako bi mu ne bila na pomoč pritekla tista lepa prekanljivka, ki se nam stokrat zlaže, pa jej stokrat spet verjamemo, ako bi ne bila prišla nada in mu s priljubnim glasom pošepfala: vse bode dobro, in mu tako dolgo prikaza-vala milejše podobe srečnih prihodnih dni, da utrujenemu trepavnice oči ne zatisnejo.
Sin je zaspal, ali oče ni mogel. Napadle so ga težke skerbi in nepovoljne misli. Od dveh strani ga ogenj speka, greh zija od spredaj, grob zija od zadej. Ne ve, na klero stran bi se ganil. Misli in premišlja, pa sklene tega se deržati, kar bode za pravo našel, in ne gledati ne na sebe ne na druge.
Poglejmo nekoliko h kraljici. Kakor je bila sama, sklikne veselega serca: hvala Bogu, dobro se je počelo, naprej mora, kar nazaj ne more. Ogenj je zanečen, jaz mu bodem reje dodajala, osoda bode pa veter na-pravljala, ki bode podpihaval. Zdaj gre k sinu, detetu Simeonu, poljubi ga v lice in na čelo, pa beseduje: sladko čelo za krono rojeno ! krono bode tebi zadobila mati na vsak način. Če je bode treba izlagali, mati bode premelena lesica; če je bo treba ugrabili, mati bode ljuta volkulja. Za svojega sina pojde v ogenj in vodo in v sam pekel, ako bode treba. Potem ga prekriža, gre v posteljo in kmal zasp/.
Stepan pa ne stisne celo noč oči. Težko pričakuje belega dné. Ali kakor zadani, zasliši šum in hrum. Ustane in hiti k sinu v ječo. Pred ječo se je narod zbrul. Ves Prizren je bil na negah, nikdo ni hotel doma ostatir Sošlo se je mlado in staro, vsi imajo čela namerdane, vsem šviga grožnja iz oči. Nikdo ne ve, kaj in kako: kje je pravica, kje je krivica. Vsi se boje, da bi se kaj ne zgodilo, česar ne bi radi dočakali. Vsató^iti in bliže k ječi sili. Eden praša straže na vratih, vsi poslušajo, ali ne morejo nič zvedili, ker stražarji so kakor onemeli, le eden glasu od sebe ne daje. Hrum in šum narašča in tu in tam se pomalja že kako kopje in meč. Zdaj pride Stepan; pred njim stopa vse na stran, vseh oči so v njega obernjene, vsi prašajo, kaj bode zdaj. Ko pride do ječe, zapove mu vrata odpreti. Straža mu ponižno reče, 'da ječa ni zaklenjena. Na to hitro popraša : „A kje je Dušan?'' yV ječi", odgovori straža. Stepan glavo skloni in skozi
— 124 -
narod se razlegiiejo besede: »vrata od ječe so odperte in kralj ni hotel pobegniti". Eden zavpije in vsi drugi vpijejo za njim: Bog živi našega mladega kralja, da je bilo kakor bi germelo in se potresa ves Prizren. Stepan gre v ječo, Dušan ustane in se mu prikloni ter čaka, kaj oče poreče.
„Moj Dušan" — ogovori Stepan sina — ,/Zakaj se včeraj nisi mogel zderžati, pa bi se ne bilo to dogodilo?"
„Ti si slišal, mili oče, kaj jo bilo in kako je bilo*^ Kar mi ni nikoli na misel prišlo, tega so me pričo tebe dolžili in mi celo s pričami pretili. Vidim, da mi gre prav za glavo, vidim da me hočejo z lažmi pred sodbo premagati, vidim, da so že tudi priče dobili. Pa kaj drugega sem mogel storiti, kakor meč izdreti nad černega ubojnika? Res da, potegnil sem meč, ker je bila roka hitrejša od pameti, ali ga nisem s kervijo omadežil, ker je ženska pred meno stala. Vidiš, oče, to je, zavolj česar sem meč izdorl, zdaj pa sodi, kakor se ti prav zdi*.
»Vem, Dušan, kako je bilo, pa ti zato dela v greh ne štejem, ali zakaj nisi pumislil, da tvoj oče ve tvoje misli in ne bo verjel lažem?   Večkrat sem ti pravil, da ga ni, ki bi tebe meni omerzii, ali mi vero poderi, oa se bode pred nebo zrušilo, kakor se Dušan uzdignil nad očeta?   Jeli ti ni znana pravičnost očetova, ker se bojiš lažnih opravljivcov? Stepan ni nikoli ne najzadr.joga   podložnika   brez  natančne  preiskave obsodil, pa kako bi obsodil sina brez izpraševanja in odgovora!   Jeli si se zbal,  da ti oče ne bode znal ločiti laži od resnice?   Vedi se tudi dalje tako kakor do zdaj-, kedar kaj želiš, povej očetu, pa naj dovede kdo sto in sto prič, ako hoče, tvoj oče mu ne bode yerjel, tvojega očeta ne bode preveril.   Težko mi je in duša me boli, da sem te sem poslal, ali sem se bal, da bi te mladost v kaj hudega ne zapeljala , da bi ne sol serdit od tod med drugove, da bi te v greh ne zapeljali in bi li meščevanje duše ne pomračilo.   Ali zdaj, ko ti mlada kri ne kipi, vem da boš poslušal očeta in sprejel njegov svet in nauk. Pojdi sin, kamor ti je ljubo, delaj, kar te je volja, samo varuj greha duše in no delaj, kar ni Bogu ušeč.   Samo tega te prosim, daj mi desno roko, da se nad kraljico ne bo-deš maščeval. Res, razžalila te je, ali storila ti še nič ni.   PrišU bodo k tebi vsakoverstni ljudje in vsak bode drugo govoril; kdor te nad očeta šunta, ne verjemi mu; naj ti kdo govori karkoli hoče, ti poznaš očeta, oče se ne menja".   To izgovorivši objame Dušana, ki mu takole odgovori: „Tvoja milost in tvoja dobrota, mili oče, niso poznale nikoh meja, ali te prosim, ne poslušaj kovarnikov, da se nam sovražniki ne bodo' smejali in da se tvoje sveto življenje ne oskruni in moja prihodnost ne ostrupi".   Na to vzdigne ključe od ječe, da jih očetu, poljubi ga in oče ga prime pod pazduho in tako odideta iz ječe.   Kakor ^narod zagleda, da se kakor prijatelja vodita, pri tej priči se vsem čelo razvedri in radost jim zablisne v očeh in sto in sto geri zavpije :  „Bog živi oba naša kralja, Bog živi očeta in sina!"
Narod se razide, Dušan se poslovi od očeta in še ta dan odjezdi iz Prizrena v Skader. Že je bil glas počil, da so Dušana vječili, in komaj so to Zečani začuli, zbrala se je četa naj boljših junakov pod vodjem Deanom in se vzdignila proti Prizrenu, da reši
mladega kralja nevarnosti, toda na poli so se srečali, pa so se veseli vkup nazaj vernili.
Od kar je Dušan odšel, Stepan ni imel več mira. Znemirovali so ga nekaj glasovi,  da se ljudstvo po več krajih vzdiga, najbolje ga je pa kraljica znepoko- , jevala.   Jezna je bila, da je Dušana iz ječe pustil in ga v Skader poslal, pa se je zato s početka v svoje -, sobe zaperla in  se več dni viditi ni dala.   Na zadnje ^ pa le pride do njega in mu počne govoriti:   ,Ti sam si vidil, kako je Dušan meč na me potegnil v tvojem dvoru, pred tvojimi očmi.  Postava, ki jo gre poslušati, veleva: kdor v kralj^-vem dvoru meč izdere, z mečem naj glavo zgubi.  Ti i>ušanu nisi rekel žal besede, pu- . stil si ga na Bojano.   To boš vsaj spoznal,  da sem dolžna sama sebe varovati, ker me noče tisti, ki je pred božjim oltarjem obljubil me vprovati in braniti. Tega Bog ne daj , da bi jaz med sinom in očetom kervave zdražbe delala. Ti si sinu odpustil, da je meč potegnil nad Serbsko  kraljico,   jaz nočem za teboj ostati in mu tudi odpuščam; naj  se mu ne jemlje v greh ne na tem in ne na unem svetu. Ah sama pamet mi pravi, da mi je treba zarana gledati, da v drugo tacega ne doživim.   Zdaj mi je sreča blaga bila, meč ni zadel, kamor je meril; Bog nam je obvaroval hišo greha.   Toda sreči ni upati, ona je slepa in opotočna. Ti Dušana nad vae ljubiš, milejši ti je od lastnega življenja.   Prav imaš, vsaj si ga rodil in v njem boš po smerti živel. Dušan je junak, pa oslavi ime3 roditeljevo. Ni ga na tem svetu, ki bi tebe kdaj pregovoril, da bi mogel Dušan kaj storiti, kar ti misliš, da ni prav in da on storiti no more.   Dobro je, treba je, da ima oče v sina zaupanje, pa zato nočem nič govoriti.   Ali nikar se ne serdi, da te nečesa prosim, kar Dušanu ne bode na kvar, meni pa željo spolni.   Odkar si Dušana v Zeto pustil, nima za me v t(^j zemlji več ostanka, Jaz sem njega za serce vjedla , on je meni po glavi segel.   Mirna biti ne morem, Dušan je hud nasprotnik. Ti si slišal, kakošni glasovi dohajajo, da se je četa orožila, da se Arbanasi puntajo.   Dušan ima*^ilne prijatelje po vsej Serbski deržavi.  Mi moremo mirno spat leči, pa se v ječi zbudili, ter se bode za te še kakor tako izšlo, ali zame bode huda, in Simeona le spomniti nočem.   Zato ne poslušaj in pusti me k moji rodovini v Bukreš" (Bukarest).
„Ljuba, ne bodi dete — odgovarja Stepan —. Res, Dušan je meč na te potegnil, ali pomish, kaj si govorila. Vsaka tvoja beseda je bila meč, ki je meril v sredo serca. Dušan ima plemenito serce, aH mu mlada kri v žilah teče. Jeli mu moreš zameriti, da je roka po meču segla, ker si mu ti segla po naj večem blagu, po dobrem imenu, po poštenju? In Dušan še tudi tedaj ni mogel grešiti, ko mu je kri pamet pomračila! kdo je lebo meča obvaroval? Samo njegov plemeniti duh. Kri je izderla meč iz nožnic, veliki duh mu je roko ustavil. Kar je bilo, naj se pozabi. Ti se ničesa ne boj od Dušana, ti njega še ne poznaš. Ako bi se bil hotel nad očeta vzdigniti, ne bili bi ga vidih v Prizrenu, ne bil bi popraševal ne mene, ne tebe, aU sme iti v Skader, tudi bi ne bil mene s ključi v rokah v ječi čakal. Ti ga napadaš, braniti se mora; daj mu mir, pa boš mir imela''.
.Ker tako misliš o svojem Dušanu — odgovori kraljica — bil bi bolje storil, da ga nisi iz Zete klical in v ječo del.   Tako si mene njemu omerzii, leva na
—   125
maščevanje spodbodel in pustil v oroženo Zeto. Zdaj | ali umri ali se ž njim razdvoji. Vidil si zvestobo svojih ljudi, koliko se smeš na nje zanašati. Ti si jim naložil, naj ga dobro stražijo, ali sami so mu dali ključe in so ostali, da poginejo zanj. Vidil si tudi svoje Prizrence, jeli so te pozdravili le z enim glasom , ko si, njihov kralj, skoz njih sredo šel? Jeli se ni ves Prizren potresal od klicanja za Dušana ? Da ti krona še na glavi stoji, to moraš zahvaliti sarno njegovi dobri volji, če bi bil le hotel, snel bi ti jo bil z glave. Jeli ne slišiš od vseh sirani glasov, da se za Dušana vojska zbira? Tega vsega sem jaz kriva, vse se bode vleglo, ako mene iz dežele pustiš".
Stepan kraljici tega se ve da ni dovolil, ali tudi kraljici ni bila prava resnica; hotela je le kralja na to pripraviti, da hi svoje ljudi zbral in nad sina vojsko uzdignil. Napravila ga je tudi, da je obljubil vojsko zbirati in sinu v Zeto poročiti, n^j razpusti orožene čete. Za poročnika mu je priporočila svojega zveznika kneza Baldovina, češ, on se bode že znal tako vesti, da so kraljeva zapoved ne bode spolnila in bode došlo do vojske tned očetom in sinom. Stepan tedaj pokliče pred se Baldovina ter mu govori: „Osedlaj konja in pojdi V Skader k mojemu sinu, pa inu nesi zapoved, da, ako ima oroženo družtvo okoli sebe, ali se čete zbj-rajo na Bojani, jih odpusti vsakega na svoj dom. Če bi jih pa razpustiti ne hotel, povej jim ti v mojem imenu, naj se precej razidejo, kdor ne gre, je kralju neveren in zapade pravici in postavi. Tu imaš z mojo roke perstan, naj ti bode priča zapovedi. Toda ne mislim, da bode tako daleč prišlo, samo vedi se pametno in zmerno, opraviti bodeš imel z mladimi ljudmi, mladi pa imajo vrelo kri, zato ti pa ostro zaterjujem, bodi blag, zmeren in moder. Zdaj pojdi h kraljici, dala ti bode darove za Dušana".
Baldovin se prikloni in gre h kraljici. Kraljica se mu sladko nasmeja pa mu govori: „Pomisli, Baldovin, zdaj je vse v tvojih rokah; take prilike Bog dvakrat ne pošilja, zato si dobro pamet zberi, dozdaj ti sreča ni bila prijazna-, kar sva počela, vse nama je spodletelo. Carigrad nama ni nič pomagal, z Bolgarskega nisva nič dobila, obrekovanje toliko, da se še ni nama samima na zlo izšlo. Če še zdaj nič ne opraviš, nisi mnogo vreden človek. Samo to najpred pomisli, jeli bode mogel Stepan premagati, ako se poskusi z Dušanom".
„Svetla kraljica — reče Baldovin — ne boj se, kraljeva vojska je v mojih rokah. Za Stepana ne bodi v skerbeh, dokler imajo Serbi staro zvestobo, ves narod se bode uzdignil za njega. Daj mi samo darove, da jih Dušanu ponesem, mislim da bodo zadnji. Ne preidejo tri štiri nedeljo in mladega kralja ne bode več v Serbiji, ali bode ležal v cerni zemlji, ali pa bode zapustil Serbsko deželo za vselej" To reče in odpravi se na pot. (Dalje.)
Mladomašnik v Dobrinju na Kerku.
(Popisal J. G. Krasanin.)
Kad začuje narod , što stanuje na otoku Krku, da je budi koji mu drago osmoškolac otišal v Beč, da se tamo poduči v Ijekarstvu, v pravdoznanstvu i. t. d., odmah uzklikne zlovoljno, da ne reku žalostno:  „Nij'
ti ga brate nad popa, ne'' i pomisli^ da je takav mladic na po poludil. Usuprot ako takav, dakako težački sin, dovršiv osmu školu unidje v semenišle, o tada nastane drugćiji pogovor i razgovor: tu se bla-goslivja majku, što ga porodila, otca, što ga v škol« odpeljal, strica, što za njega trošit, a najvećma mu se ljudi raduju, vesele i klanjaju, kada svršuje četvrto ljeto bogoslovja*').
Dva mjeseca prije, nogo ćeš mašiti, moradeš sve goste, koje misliš na pir po;:vati, opomenuti, da se na tu svečanost priprave. Koji su tako sriećni, da mogu ponosito reći : i ja sam pozvan : ti se svi odpute što skorije v obližnje gradove kao n. p. v Rieku, v Kres itd. pa onda kupuj, izbiraj, prebiraj, pogadjaj i troši, koliko ti mošnja dopusta. Tu li ljudi nakupe svako-vrstna platna i sukna te pohile kući -, onda ženskadija, osoliito djevojke šivačioe , zapuste sve kućne i poljske poslove a preden'-e platu'^nih konac oko vrata previse te šij taiiahne stoin-mje (košulje), obšivaj i načinjaj svakovrstnom svilom sniežne rubove. A šio muškarci ? Oni ne misle na drugo nego na puckaranje. Svakomu mladiću na srdcu leži samokres i prah ; tiem onaj, koji toga neima, ide prebijajuć se od Petra do PavJ^ rnolja-kajuć i proseć kakvo ognjeno oružje, bilo kakvo mu drago, samo da može onaj dan i on uz druge kresatji^ i pokojim hitcem nad glavom zazviždjeti.
Evo nam već subota dojadrila; sunce se podobro k zapadu nagnulo. Prošetjimo se malo i prodjimo grad-skimi ulicami, ne bih gdje što zanimiva opazili . . . Gle, kako djeca trg čiste i pometaju ; malo p(»više na Ijevoj ruci stoji poredjeno po prilici desetak možarov, oko njih vrte se i paze dva muža, da nebi se tko v nje dirnul, uz njih šetje se čoviek gologlav i goloruk ma-šuć dugom i nagorenom glavnjom. Časak ne prosai, a to ti već sve v guslu dimu. Nasla sve jedna grmljavina i tutnjava, kao kod nasrta koje dobro obložene tvrdjave. Uz gruvanje možarov lutnju i ozvanjaju na zvoniku zvonovi. A što se ono puk sakuplja oko mla-domašnikove kuće? Da zbilja eno ga f njega; on se uputil, uz pratnju svega kapitula, u crkvu, da bude na večernji predvodjom, zalu mu odinah g. plovan odstupi! svoju stolicu, da osieti već v vece, kolika ga čast čeka u buduće jutro. Kada sunce za goru odbrodi a „zdrava Marija" zazvoni, tada spol nastane pucnjava, kuća pirovljanska je već skoro zasvim puncata: tu su samo obližnji rodjaci, popovi, svali i drugi častniji prihodnici ; svi su poredani i sakupljeni do jednoga dugačka stola, da si veselije večeru proprate. Nu prije neg je večera na stol donesena, prodre li nenadomice uhom njekakva oštra harmonija : došli su nam i glazbenici a što misliš koliko? Dva na broju. Svaki svojom tako zvanom sopelom, koji su do sada po svemu gradu sopii manlinjade (serenale) a osobito nasapali svatom pred kućom, da se nebi (jakM oni) zatrla liepa stara navada.
Napukla je zora, nebo je vedro, obzorje se već rumeni i sunce, u svomu škrletnu čaru ogrnjeno, iza pusta i klisurasta Velebića poviri, svu narav oživotvori a osobito Dobrince razveseli. Odbila je za njih naj-sriećnija ura^  Zabielila već jednom i liepa nedeljtca.
*) Nije ta navada samo na otoku Krku, nego v obee na svoj jugoslovenskoj zemlji, a to dosta sviedoči, kako ljubi naš narod pobožne cerkovnjake.   Doista pohvale vrieđan !
126 —
Kako ti je milo cuti sopce, gdje nasapaju najprvomu svatu pred vrati; pazi dobro već su na odlazku: eno jim za petami prvoga svata debelim odrtim skopcem (ovnom) za pieci i okrutom vina v ruci a njemu na pored supruga punom puncatom košarom biela pšenič-njaka. Tako propratiše sopci k pirovljanskoj kući jednoga za drugim, dok i dvanajstega a to najzadnjega ne dovedoše.
Ura je, da se odpute v crkvu. Sa svake strane, sa svakoga kuta narod vrvi i na poznato miesto korake upravlja. Kuća je dubkom puncata, Mladomašnik v dugoj suknji (talare) v koti (rochetto) i stolom oko vrata, klječi na pragu i moli roditelje na odproštenje, koji pred njim v kući stojcć i suze loneć diele mu svoj srdačni blagoslov. Plovan (župnik) sa svom svojom družinom, što došle straga čekaše, prijazno ga pozdravi i na desnu svoju uzporedi. Zastavnik čeka najprvi svojom zastavom*) i hoće da se odputi. Odmah za njim počeše sopci svoju mantinjadu a on krenu svojom slavnom zastavom stupajuć mužkim korakom. Možari počeše grmjeti, tako da se sve iz temelja treslo; zvonovi su zvona zvonili a tako ozvanjali, da nije moguće bilo razumjeti; što bi prijatelj svomu brajnu pripoviedal, dakle pozorno, da barem vidimo, kojim će redom proći : Zastavnik je najprvi i to med sopci ; za njim redomice svi popovi , zatim plovan a njemu na desnoj mladomašnik ; za ovimi ... o jej ! zar se je tako hitro pre-kinul taj red ? Za njimi neide nitko razmi njekoliko znatiželjne dječice. Da gdje su nam drugi pirovljani? Ne nagli brate, počkaj malo i pazi pomnjivo na vse strane, da te ne prevare. Sopci i zastavnik se vratjaju, možari se opet dime a zvonovi ozvanjaju; bit će št > nova. V crkvi mladomašnik zapjevao „Slava va višnji?^ Bogu" a pirovljani stopram se spravljaju v crkvu. Rečena glazba i zastava je pred njimi. Odmah za ovimi trimi stupaju svati i to na broju svih dvanaest; za svati idu roditelji, bratja i sav rod mladomašnikov; ovih sliede starci sjedoglavci a za ovimi veruga se dug red svakovrstne mladosti! Tu nije ni kraja ni konca: kad će se to sve iz kuće provući. Bravo tu nije šale, koji će danas tolik sviet nasitit; bora mi tu nije ništa manje od 250 duš. Ala ti brajne! tu krasote i miline; tako hepe narodne nošnje jošte za svoga života ne vidjeh ! Da ne bude prekasno, promotrimo što hitrije samo djevojke i njihovu oholu odeću. Sric dnjega su stasa, svakovrstna vlasa; oka bistra i živahna; ćela vedra i poštena, lica jasna i rumena, to su ti djevojke vesele nu blajre naravi a srdca radostna nu čista i krotka. Niz pleća vise jim krajci ruba, što je na glavi pripet a na okrajcih umietno svakovrstnom svilom propleten i nariesen; na ušiju bhešće se veliki zlatni rećini (kölo-barci) s trojimi zvončići (tobolci); na sniežnom vratu crveni se dragocieni koral, na kojem straga zikri se hepo savita široka osuga (vrpca); niz prsa na svilenoj osužici poredane laskaju se zlatne medaljice i težki zlatni križići. Sve su goloruke, na sniežnoj košulji crvene se zeleno obšivene poramke sa skrletnim kasom i spridnjicami, na kojih svietli se zlatunan pas, kojim su jim opasane djevičanske grudi; izpod pasa širi se u kolo pala do pod kolena mangana suknja skrletnimi
ukrojki i žutim podziralom (skut na suknji). Izpod I suknje vire hitro noge skrletnimi holjevami (calze) ! obuvene, na maljušnih nožicah biele se sniežni postolci, našiveni svakovrslnimi malimi rožicami, kojim na kratkoj spridnjici prelieva se svezić z kakove ohole osu-žice. To su ti kćerke težakinje i potomkinje ratarskoga plemena Dobrinskoga odivene v najlepjoj svojoj nošnji, koju obuku samo prigodom kakova pira ili na dan velika praznika. (Konec prihodnjič.)
Besednik.
* G. Davorin Jenko, ki se je s svojimi „slovenskimi pesmami za Čveterospev, samospev in glasovir" ska-zal izverstnega slovanskega skladatelja, pripravlja zbirko narodnih pesem slovenskih za glasovir za iz-davo, da bodo tudi drugi narodi čuli miloto in krasoto slovenskih narodnih pesem. Naj kmalo zagleda ta zbirka beli dan in spricuje našo slavo in veljavo vsem narodom !
¦•¦ Naš sloveči pesnik France Cegnar je ravno kar dogotovil prestavo druge Scbillerjeve tragedije, namreč: „Vilhelma Telia" in jo misli ob novem letu v natis poslati. Vilbelm Teli je Scbillerjevo poslednje, bi rekel, najbolje delo, ki ga je mladina vedno z najvećim navdušenjem prebirala in ga še vedno prebira; prepričani smo si, da najde ta tragedija tudi v slovenski obleci po vseh straneh obilo bravcov in spoštovavcov. Posebno je pa opominjamo našo mladino, ki je vneta za vse lepo in dobro, da si je tudi iz tujega verta na domače polje presajeno. Naj nas častiti pesnik kmalo razveseli s svojim novim delom!
* Na obletnico ustavnega življenja v Avstriji od-perla seje „narodna slovenska čitavnica" v Ljubljani. Naj kmalo postane središče vsega narodnega življenja po Krajni in zvezda predhodnica lepših Časov za vse Slovence!
* Dne 20. oktobra je jel v Karlovcu izhajati nov časopis „G la s on o š a" s tedensko prilogo „0 b Č e k o ri s tni poslovni list" in z mesečno doklado „Slovo i slika". Ta novi list izhaja dvakrat v tednu in prinaša mno-goverstno poduČno^ in lepoznansko blago. Vređnik in izdavatelj mu je iskreni rodoljub Abel L u k ši ć, ki je založil v Karlovcu prebogato opravljeno narodno tiskarnico, da bo na lastne stroške tiskal in izdajal dela jugoslovenskih pisateljev. Želimo mu za njegove velike žertve najbolji uspeh; naj ga podpira v njegovem trudu cela Jugoslovenija, da postane njegov zavod prava narodska naprava. Perva lista, ki sta nam došla,, nam jasno spričujeta, da g. izdavatelj ni samo iskren rodoljub, ampak tudi izversten vrednik. Zno-trauja in zunanja oprava novega Časnika se more po vsej pravici prekrasna imenovati ; naj najde tudi med Slovenci obilno podpornikov. Cena mu je s prilogama za pol leta s poštnino vred 4 gld. 50 kr. ; celoletni naročniki pa dobe po verhu tudi „Karlovački ilustrirani koledar za godinu 1862", ki v kratkem pride na svitlo. — Ravno v tej tiskar-nici se natiskujejo „Pjesne" kneza M. PuČića in pa prestava Alfierove drame „Savl" in pripovedna pesem „Krvava košulja" od g. J. Sundečića, bivšega vreduika Dalm. Glas.
*) Zastava je načinjena iz svilnih rubac, osug i kojekakvih ružic.
Priložena je 13. pola Marije Stuartove z zavitkom vred.
Natisnil Janez Leon v Celovcu.'