Za poduk in kratek čas. Vremensko prerokovanje. I. Vsi pojte rakom zvižgat, Lažnjivi pratlkarji, I^ažnjivi zvezdoglcdi, Vreinena vi preroki! Prešerin. Izrek slavnega Prešerina bi lehko splašil nas, ki namenimo obširneje začeti pisati o vremenskem prei okovanji. Ali splašiti se ne damo. To že zato ue, ker ne niislirjio niti pratik prebirati niti pri zvezdogledih zajemati, ampak opirati se na reči in stvaii, ki so z vremeuom v posebni dotiki in zvezi. Vremena sicer človek nima v svoji oblasti, tudi bodočnost je v božjih rokah. Vendar pa ima okoli sebi in rča$ih tudi na sam sebi mnogo reči in stvari, katerib je le treba zvesto opazovati, tcr se zamore več ali manj zanesljivo povedati v jutru, kako vreme utegne biti ua vecer in še dalej naprej. To vedeti pa ni samo zanimivo, ampak tudi koristno. Vrenie jc odvisno od ziaka (vzduha ali lnfta). Kakoršen zrak, takošno vreme. Pozračne spie- raembe spreminjaju tudi vreme. Ali ove spremembe se kažejo in se dajo spoznavati na mnogovrstnih rečeh in stvareh, ki nas obdajajo. Po letu ob veliki vročini polija včasih kameno sol, potem lngasto sol (potašelj) obilna rosa. To kaže, da se v zraku nabaja veliko vodenih delcev aii soparja in da utegne zavolj tega kmalu dež liti. Velika mokrota ali vlažnost v zraku stori, da zadobi prah na cesti nek poseben, zemljin dub. Ljudje pravijo, da npo deži diši". Prav imajo. Prah in sploh ilovata zemlja namreč ima lastnost vodo in vodeni sopar močno iz zraka srkati in daja potem omenjeni posebni dub od sebe. To pa nam kaže, da je v zraku mnogo soparja in da utegne kmalu nastopiti deževno vreme. Navzočost soparja v zraku nam naznanja jako zvesto tudi solni kamen in pa lugasta sol. Pokrije uju že rosa, če je le nekoliko vodenega soparja v zraku. Detelja se pred dežem zravna irrpokonci postavi. Njivski slak in navadne zvezdice zaprejo svoje cvete. Kdor ob takem času kosi, ta gotovo seiio spravlja v deževji. Veliko bolj občutne za vremenske spremembe 80 nekatere stvarice, na primer: pajki, pijavice, zelene žabe. Navadni domači pajek se pred deževnim vremeaom skrije in stisne v valjasto cev, katero si je na konci pajčevine napravil ter 8e v njej obrne. Kedar se pa pripravlja na jasno vreme, tedaj pa zapusti luknjo in se poda na pajčcvinsko mrežico. Posebno zanimivo je opazovati velikega pajka križevca (Kreuzspinne). ^Ob slabem vremenu mirno tiči v svoji luknji. črez nekaj časa zapusti laknjo in začne marljivo svojo mrežo popravljati. Sedaj nastopi skoro vselej stalno lepo vreme. Pijavjico imajo nekateri nalašč zavolj vremenskega prerokovanja v posebni steklenici, ki je z vodo napolnjena. če pijavica mirno leži na dnu steklenice, potem kaže to na jasno in sušno vreme. Če pa se pijavica nahaja v gornjom delu steklenice, tako se je nadjati deža ali snega. Včasih izleze pijavica popolnem iz vode ali se pa v njej močno zvija in burno premetava. To kaže na bližnjo nevihto in burjo. Tudi ze.lena ali božja ž a b i c a velja za vremenskega preroka. Pogosto njo držijo v steklenicah ter njo hranijo z muhami. Kedar žabica v travi ali v vodi čepi, naznanja dež; kedar pa spleže iz vode, prerokuje lepo vreme. Kedar je zrak vlažen in dež blizo, tedaj se žuželke, muhe in mušice spuščajo k tlam in k površji zemlje ia voda. Zato lastovke nizko letajo in lnušice lovijo. Ribe se pogosto iz vode zaganjajo v zrak in blastajo za mnšicami. Ovce pred dežein rade skačejo iu se med seboj butajo. Gove.ja živina se dere in sili v hlev. Voli vzdigajo glave in z napetimi uosnieami po zraku vohajo. Bučele se poskrijejo v panje ali kose. J5 v i nj e popadajo slamo in trgajo ličje. M a č k e se marljivo umivajo, p s i se kažejo lenobni in 6emerni. Kokosi nemirno brskajo prah in gnoj. Pete 1 in poje ob nepiavem času. Race bitijo kriče v vodo. Bolhe iščejo človeka ia ga sitniše nadlegujejo. Muhe postajajo bolj sitne in obadi huje pikajo. Naposled še človek sam postane vremensk prerok. Ozebljine ga narureč začnejo bolj srbeti. Nekateri, posebno protinasti ljudje, so pri vremenskih spremembah tako občutni, da hočejo na mestu zboleti. To je precejšno število vremenskih prerokov. Ali imamo njih še več, namreč: mesečne dvorove, mavrico, solnčno srkanje vode, megle in oblake, vetrove, termometer in barometer. 0 teh pa gororimo drugokrat.