AKTUALNOST RAZISKOVANJA IN PROUČEVANJA MIGRANTSKEGA DELA ŽENSK V KONTEKSTU ALEKSANDRINSTVA Razprava ob knjigi Daše Koprivec Dediščina aleksandrink in spomini njihovih potomcev
Mirjam Milharcic Hladnik
193
IZVLEČEK
V prispevku avtorica oriše kontekst aktualnega raziskovanja ženskih migracij in skrbstvenega dela kot novodobnega fenomena razvitih družb, kjer naj bi po splo{nih pričakovanjih že pred časom izginil. Knjigo Daše Koprivec o aleksandrinkah umesti v širši evropski in globalni trend raziskovanja, ki razkriva pretekle in sodobne oblike ženskega plačanega skrbstvenega dela. Delo in s tem povezana migracija žensk sta bila vedno vraščena v družbeno predpisano normativiko spolnih vlog in posledično v nacionalno imaginacijo. Kot dokazuje avtorica, je prav zato aleksandrinstvo v Sloveniji posebej aktualna tema. Pomembne pa so tudi subjektivne izkušnje žensk migrantk in njihovih potomcev, ki jih končno naredijo slišne prav takšne raziskave, kot jo je objavila Daša Koprivec. Ključne besede: aleksandrinke, ženske migracije, nacionalna imaginacija, skrbstveno delo
ABSTRACT
Presented is the context of the research of women's migrations and care work as a contemporary phenomenon of the developed world where it was supposed to disappear long ago. It puts the book by Daša Koprivec about the Alexandrians in a wide European and global trend of research, which presents the historical and contemporary forms of women's paid care work. Work and the migration of women connected to it, have been always embedded in the normative socially prescribed gender roles and as a result in the national imagination. Therefore, as text shows, Alexsandrian migration is again an important social topic in Slovenia. Important are also the subjective experiences of the women migrants and their descendants that are finally heard due to the researches and books as it is the one by Daša Koprivec.
Key Words: Alexandrians, women's migration, national imagination, care work
Uvod
Tema skrbstvenega dela ali plačanega gospodinjskega dela je postala v zadnjem desetletju ena najpomembnejših tem raziskovanja znotraj migracijs^iih in ženskih študijev, socialnih politik in sociologije, etnoloških in etnografs^iih študij ter zgodovinopisja na globalni ravni. Do te nenavadne aktualnosti je privedlo več razlogov. Glavni med njimi je presenečenje zaradi dejstva, da se niso uresničila

pričakovanja izpred vec kot polovice stoletja, da bo plačano gospodinjsko delo izginilo. Predstave o služkinjah v belih predpasni^iih, plačanih družinskih kuharicah, strogih otroš^iih varuškah in guvernantah, rosno mladih čistilkah in pericah, togih sprehajalkah in negovalkah ostarelih članov družine so dolga desetletja izhajale zgolj iz filmov in literature o minulih časih. Vsaj za evrops^ii in severnoameriški kontekst lahko prepričljivo trdimo, da je bilo soočenje družboslovnih in humanističnih raziskovalcev z dejstvom, da so se v zadnjih desetletjih migracije v bogati del sveta "feminizirale" in da je večina migrantk zaposlena v gospodinjstvih in drugih skrbstvenih institucijah, šokantno. Iz šokantne ugotovitve, da živijo med nami v vedno večjem številu ženske, ^ii opravljajo dela iz filmov in pripovedi o minulih stoletjih, je vzniknilo raziskovalno zanimanje, ki je proizvedlo številne izjemno pomembne prispevke k razumevanju ženskega dela in migracij nasploh.
Najprej je treba omeniti zgodovinsko perspektivo, v kateri so postale delavke v pla~anem gospodinjskem in s^^rbstvenem delu naen^^rat predmet is^irenega zanimanja in proučevanja. K razumevanju plačanega gospodinjskega dela in dela služabnikov nasploh od 16. stoletja dalje je prispeval obsežni interdisciplinarni projekt The socioeconomic role of domestic service as a factor of European identity, ^ii je potekal od 2001 do 2004 v številnih evrops^iih državah (Favue-Chamoux 2004). Migracijske študije so se obogatile z bolj poglobljenim razumevanjem spolno obeleženih migracij in v tem okviru z vlogo s^irbstvenega dela, ^ii je bilo prevladujoče žensko delo tako v prete^ilosti kot je - ponovno - danes. Med številnimi študijami, kjer prevladujejo dela Rhacel Salazar Parrenas na primeru Filipink (2001, 2005), izstopa zbornik Migration and domestic work, s pomenljivim podnaslovom A European Perspective on a Global Theme (Lutz 2008). Seveda so v presečišču obojega tudi študije spolov pridobile dodaten 195 dragocen vpogled v področje ženskega pridobitnega dela, ženske vloge v preživetvenih družinskih strategijah ter vloge ženskih migracij v sodobni ekonomiji skrbstvenega dela in ^^rize socialne države. Pri nas je pomembno delo o tem z naslovom Politics of Care uredila Majda Hrženjak (2011). Na ravni etnografs^iih raziskav in ustne zgodovine pa je novo zanimanje za (žensko) skrbstveno delo omogočilo, da smo zaslišali glasove in zgodbe ljudi, ki so zaradi spola in narave dela tako v zgodovini kot tudi danes praviloma ne samo utišani, ampak tudi nevidni. Med njimi velja omeniti raziskavo Zdenke Sadl, v kateri je predstavila zgodbe in pričevanja plačanih gospodinjstvih delavk v Sloveniji (2009). Knjiga Daše Koprivec Dediščina aleksandrink in spomini njihovih potomcev (2013) je raziskovalni in znanstveni dosežek na vseh omenjenih področjih in zares izjemen prispevek k razumevanju ženskega s^vrbstvenega dela in njegove vpetosti v nacionalno imaginacijo v preteklosti in (ponovno) danes.
Od pozabe do demitizacije
Prav zaradi vpetosti ženskega dela, še posebej pa migrantskega dela, v nacionalno imaginacijo, je fenomen aleksandrinstva1 pre^irila več kot pol stoletja debela plast pozabe, zanikanja, sramu in travmatičnih spominov. Odstirati smo jo začeli šele nedavno. Prva javna obravnava datira v leto 1993, ko je izšla poljudna ^^njiga novinarke Dorice Makuc Aleksandrinke (Makuc 1993).2 Knjiga je bila predstavljena kot del razstave v Goriškem muzeju leto pozneje. Tako ^^njiga kot razstava sta imeli večji odmev le na lokalni ravni. Razstava kustodinje Inge Mi^ilavčič - Brezigar z naslovom Žene -matere, služkinje, dojilje, razpete v boju za vsakdanji kruh med družino in tujino leta 1994 je bila tako prvi poskus predstavitve aleksandrinstva na Goriškem.3 Pomemben pečat ji je dala spremljevalna razstava o instituciji dojiljstva v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja. Predstavljen je bil fenomen dojiljstva v italijans^ii po^irajini Belluno, kjer
1	Kot aleksandrinstvo označujemo fenomen ženskih migracij iz Goriške v Egipt v prvi polovici 20. stoletja in celokupnost reprezentacij tega fenomena v lokalnem in nacionalnem spominu.
2	Dorica Makuc je tudi avtorica dokumentarnega filma, ki ga je slovenska nacionalna televizija predvajala leta 1974, a takrat ni imel večjega odmeva v javnosti. Pogovori z aleksandrinkami, ki jih je Makučeva zbrala v filmu in v knjigi, so neprecenljivo gradivo.
3	Inga Miklavčič - Brezigar je tudi soavtorica prvega prikaza aleksandrinstva v angleškem jeziku (Barbič and Mi^davčič - Brezigar 1999).
so bile ^imečke žene kot dojilje v^iljučene v sistem agencij, ^ii so iskale mlade žene, jim priskrbele zdravniške preglede in tako zagotavljale zdrave dojilje za aristokratske in meščanske družine veli^iih severnoitalijans^iih mest (Perco 1984). Prehod iz podeželja v mesto za varuške in služ^iinje je za ^imečka de^ileta in žene pogosto pomenil edino možnost zaslužka, dojilje pa so bile še posebej dobro plačane. Širši zgodovins^ii okvir razstave je pomembno osvetlil aleksandrinske poti, saj so goriške žene in dekleta v Egipt najprej odšle z italijans^iimi družinami, pri katerih so služile. Ni nepomembno, da je razstava izpostavila dojilje, ki jih je bilo med aleksandrinkami najmanj.
Temu posebnemu obravnavanju dojilj znotraj aleksandrinstva je sledila literarna obdelava pisatelja Marjana Tomšiča (Tomšič 2002, 2006). Njegovi romani so prikazali fenomen aleksandrinstva širši slovens^ii družbi, saj so postali popularno branje, avtor pa je prejel najvišjo državno kulturno nagrado. Literarizacija se je obsesivno držala predpisane katoliške spolne normativike, upodabljala trpljenje in propadanje žensk in je aleksandrinke v glavnem obsojala in pogubljala. Z romani Marjana Tomšiča je bilo v nacionalnem kolektivnem spominu zapečateno enačenje aleksandrink z dojiljami in aleksandrinstva z zapuščenimi otroki ter fizično in moralno propadlimi ženskami. Fenomen ženske migracije v vseh svojih razsežnostih je bil - ponovno - zreduciran na predpisano družbeno in religiozno predstavo (doječe) matere, razumevanje z migracijami usodno povezanih družb pa postavljeno v "orientalistično" interpretacijo. A to^irat ne za dolgo. Leta 2005 je prišlo do nenadnega in intenzivnega preboja pri obravnavanju aleksandrinstva - tako v načinih kot v interpretacijah. Začela so nastajati številna dela, projekti in nastopi v umetniš^ii, films^ii, gledališ^ii, muzeals^ii in raziskovalni dejavnosti. Leta 2005 je v lastni organizaciji prebivalcev goriš^iih vasi, od koder so se izseljevale aleksandrinke, nastalo Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink in leto pozneje Muzej aleksandrink v vasi Prvačina. Iz lokalnega okolja, kjer se je pojavilo afirmativno obeleževanje aleksandrinstva v obliki zbiranja materialne in nematerialne dediščine ter organiziranja razstav, predstav in prireditev, se je zanimanje razširilo na državno raven.4
Najprej se je s fenomenom aleksandrink začela ukvarjati prav Daša Koprivec, kustodinja Slovenskega etnografskega muzeja, ki je nudila strokovno in raziskovalno pomoč vsem, ki so v lokalnem okolju začeli proučevati zgodbe svojih družin. Zanimanje se je tudi z njeno pomočjo razširilo na državno raven, saj je v etnografskem muzeju pripravila razstavo, kjer so aleksandrinke posebej predstavljene. Predstavniki
4 Predstava Trieste — Alessandria embarked: štorja od lešandrink. Ljubljana: Maska Produkcija, 2005 (režija Neda R. Bric, dramaturgija Barbara Skubic). Postavitev razstave V spomin aleksandrinkam v Muzeju v Prvačini, 2006. Sledijo: Aleksandrinke z Gradišča nad Prvacino (Gradišče nad Prvačino 2008); Skoraj pozabljene (Prvačina 2010); Aleksandrinke iz Renč (Renče 2011); Skriti obrazi Aleksandrije: slovenske šolske sestre in aleksandrinke (Goriški muzej, Nova Gorica 2009); Jaz, mi in drugi: Aleksandrinke (SEM, Ljubljana 2009). Humar, Vesna; Saksida, Ivo: Aleksandrija, ki odhaja. Dokumentarni film, Produkcija Vitel, 2008. Pogovor Barbare Skubic s Claudio Roden, varovanko aleksandrinke, ob razstavi Kultura Egipta v Cankarjevem domu leta 2009. Posvet Novejša prizadevanja in raziskovanja za ohranitev kulturne dediščine aleksandrink, 4. julij 2009, Nova Gorica. Temi aleksandrinstva so bili posvečeni Primorski slovenistični dnevi leta 2010 in priložnostna slovesnost ob 8. marcu na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU leta 2012. V Gorici je potekala tudi trojezična raziskava Blišč in beda aleksandrink : projekt Aleksandrinke, Gorica, 2008-2010 — Splendori e miserie delle alessandrine : progetto Le alessandrine, Gorizia, 2008-2010 - Splendors e miseriis des alessandrinis : prog^et Lis alessandrinis, Gurize, 2008-2010.
drŽave so od^irili spominske plos~e v Egiptu leta 2007 in 2010 ter se udeležili odprtja razstav in simpozijev. Razstavo Skriti obrazi Aleksandrije: slovenske šolske sestre in aleksandrinke, ki jo je leta 2009 v Goriškem muzeju pripravila Inga Mi^ilavčič Brezigar, je ob prisotnosti egiptovskega ambasadorja odprl predsednik republike. Na nacionalni in globalni ravni je širo^iim množicam aleksandrinke predstavil odmeven istoimens^ii dokumentarni film, ^ii ga je z egiptovs^iim in italijanskim partnerjem soproducirala slovenska nacionalna televizija (Pevec 2011). Vse te dejavnosti, akcije, prireditve in razstave so pregledno navedene na koncu knjige Daše Koprivec, kar daje pomemben vpogled v izjemen trenutek odstiranja in demitiziranja aleksandrinstva.5 Leta 2012 je izšla tudi obsežna ^^njiga pričevanj in spominov potomcev aleksandrink z bogatim slikovnim gradivom Aleksandrinke so prišle domov. Avtor Peter Zorn, tudi sam potomec aleksandrinke, je v uvodu zapisal, da ^^njiga ni zgodovinsko ali 197 literarno delo, pač pa je "^injiga, napisana s srcem" (Zorn 2012: 10).
Tako kot Zorn, je v svojih raziskavah, objavah in v znanstveni monografiji tudi Daša Koprivec še zadnji trenutek zbrala pričevanja in spomine na veliki tok ženske migracije iz Goriške v Severno Afriko. Skoraj vse aleksandrinke so že umrle, njihove zgodbe so preživele v spominih potomcev, na kar se ^^njiga posebej osredotoča. Pričevanja drugo za drugim pripovedujejo o ženskah z zadolženih ^imetij, ki so odhajale delat v Egipt. Nanje se je nalepila podoba izgube, bolečine, krivde zaradi zapustitve družine in domovine. V resnici so odšle delat, da bi družine lahko preživele. Knjiga Daše Koprivec pripoveduje o tem, kaj so v Egiptu delale. Delale pa so zanimive reči in bile uspešne. Fotografije, ^ii jih je v ^^njigi veliko, kažejo ponosne, nasmejane ženske, Iki so se znašle v veli^iih mestih, se naučile govoriti grško, arabsko in francosko in so velikokrat v Egiptu živele s svojo družino ali s svojimi otroki. Avtorica namreč posebej natančno razkriva pričevanja o manj znani zgodbi aleksandrinstva, torej o tistem delu migracije, ko so ženske v Egiptu ostale, se poročile ali pa s sabo pripeljale može in otroke. To je pomembna dopolnitev prevladujočega razumevanja migracijskega ciklusa aleksandrink, v katerem je prevladoval moment kulturnega šoka ob prihodu v neznano deželo, povsem prezrt pa je ostajal kulturni šok, ki je nastopil potem, ko so se vrnile domov. Okolje jih je zavrnilo kot tujke in je hotelo nanje nabiti ^^rivdo zaradi odhoda. Če svoje izkušnje niso hotele razumeti kot izgubo, žrtev in bolečino, kakor se za žensko spodobi, jim okolica migrantske izkušnje sploh ni hotela priznati. Seveda se avtorica v ^^njigi ne izogne vprašanju, ^ii se pojavi pri vseh obravnavah in obeležitvah aleksandrinstva, kjer se spopadata dve različni in nasprotujoči si interpretaciji, ki sta povezani z dvema različnima perspektivama.
V osišču prve perspe^itive je (^catoliš^ii) diskurz trpljenja in žrtvovanja, v osišču druge pa (feministični) diskurz svobode in emancipacije. Na eni strani je poudarjeno žensko žrtvovanje, Iki je umeščeno v moralistični diskurz se^^sualno nevarnega Orienta in pogubnosti svobode. Žensko trpljenje, hrepenenje in žalovanje za domom pa znotraj te interpretacije celo prekaša trpljenje tako imenovanih zapuščenih otrok in mož, Iki so ostali doma. V tej podobi je reševanje domov, ^imetij in posesti ter dejstvo, da so bile odločitve
5 K temu je prispevala tudi analiza reprezentacij aleksandrink v prozi Marjana Tomšiča, ki jo je leta 2011 objavila Katja Mihurko Poniž (2011). Vanjo je v^ključila zgodovinski kontekst pisanja o aleksandrinkah Antona Aškerca in Franceta Bevka.
198
o migraciji v Egipt vedno družinske odločitve, povsem zabrisano. Kot že omenjeno, je izpostavljena podoba "zapuščenih otrok" kot bistvo fenomena, med ale^isandrinkami pa so izpostavljene dojilje in matere. Na drugi strani izhaja obeleževanje aleksandrin^c iz interpretacij, kjer so poudarjeni njihovo svetovljanstvo, pogum, odločnost, iznajdljivost in uspešnost. Trpljenju in hrepenenju sta nasproti postavljeni emancipacija in svoboda v multikulturnem okolju razvite mediteranske dežele, zapuščenim otrokom in možem pa izračuni o velikem in odločilnem finančnem prispevku aleksandrin^c, ^ii je rešil družine pred lakoto in posestva pred fašistično pogubo. V presečišču obeh interpretacij je vprašanje politike spola. Iz obeh s^irajnosti pa izvira tudi potreba po bolj celoviti in kompleksni obravnavi tega migracijskega fenomena.
Teoretični in konceptualni okvir raziskovanja aleksandrinstva
Fenomen aleksandrinstva je bil v migracijskih študijah in v slovenski raziskovalni dejavnosti do nedavnega popolnoma prezrt. Tudi v globalnem merilu se je plačanemu gospodinjskemu ali skrbstvenemu delu šele pred kratkim začela posvečati večja pozornost. To je toliko bolj nenavadno, če vemo, da predstavlja plačano gospodinjsko delo "največjo kategorijo ženskega migrantskega dela, ne samo v dvajsetem in enaindvajsetem stoletju, pač pa dejansko skozi celotno zgodovino migracij. Razlogi so v procesih ekonomskega prestrukturiranja (predvsem agrarnega in v tekstilni industriji), v neenaki porazdelitvi bogastva med regijami in državami ter v spremembah v mednarodni delitvi dela" (Harzig 2006: 48).
Razlog nevidnosti migrantk in njihovega specifičnega dela, Iki je globalno razširjena in velja tako za prete^ilost kot tudi za sedanjost, je dobro opredelila Sheila Rowbotham:
"Eden od razlogov za pomanjkanje vidnosti je bila narava dela migrantk. V številnih primerih so opravljale gospodinjska dela ali delo dojilj - dela, ^ii niso bila nikoli vključena v prevladujočo definicijo 'dela' ali 'ekonomije' in so zato izpadla iz statistične obdelave. To je spolna nevidnost v dvojnem pomenu. Ženske ne zapustijo nobene sledi, ker so ženske, in ker je okvir, v katerem je določeno, kdo naj bo viden, pristranski v prid moških" (Rowbotham 2001: xvi).
Ta razlaga natančno umešča nevidno delo aleksandrink in obskurnost njihove umeščenosti v nacionalno imaginacijo. Aleksandrinke so znotraj ženskih migracij povsem specifičen pojav zaradi narave dela in znotraj njega poudarjenega dojiljstva. Dejstvo je, da ni nobena druga vrsta žens^iih migracij tako boleče zarezala v razmerja med spoloma, v družinske odnose, spomin otrok in kolektivni spomin ter proizvedla tako čustveno nabite, povsem nasprotujoče si in kontroverzne interpretacije. Nenazadnje pa je aleksandrinstvo podvrženo posebnemu interpretiranju tudi zaradi same destinacije, torej Egipta. V političnih, cerkvenih, literarnih interpretacijah se prepletajo orientalizem z mizoginijo, seksizem z rasizmom, mitologija z arhetipskostjo.
Poglobljeno znanstveno proučevanje in raziskovanje, ^ii ga je leta 2006 zastavila Daša Koprivec, se je razvilo v širše zanimanje raziskovalcev in v organizacijo konferenc
ter simpozijev. Dvojezi~no konferenco o aleksandrinstvu so organizirali kolegi v Trstu leta 2008 in izdali dvojezi~no znanstveno monografijo Le rotte di Alexandria, Po aleksandrijskih poteh (Pero, Vascotto 2011). V migracijs^iih študijah v Sloveniji se je začela temu pojavu večja pozornost posvečati šele zadnja leta, ker so šele ta^irat migrant^ce sploh postale predmet proučevanja (S^irlj 2009, Koprivec 2006). Pa ne le "predmet", pač pa osebe s svojimi zgodbami, posameznice s svojimi izkušnjami. Lahko rečemo, da se je pozornost migrantkam izostrila znotraj biografskega metodološkega pristopa k migracijam. Tako sta paralelno začela nastajati opusa del, ^ii se posvečata migracijam skozi življenjske zgodbe in subjektivne izkušnje ter še posebej migrantkam - tako tistim, ^ii so se iz slovenskega etničnega prostora izseljevale v prete^ilosti, kot tistim, ^ii se danes vanj priseljujejo (Milharčič Hladnik, Mlekuž 2009, Antic Gaber 2011). V njih so opisane odločitve, ^ii temeljijo na pričakovanjih dobička, pridobitve 199 neodvisnosti, boljšega življenja za družino in posameznika, Iki bo migriral, na drugi strani pa prav tako velika pričakovanja izgube podpore, čustvene povezanosti in pomoči. Metodoškemu pristopu, ^ii upošteva ekonomsko, kulturno, socialno in emocionalno zapletenost in pogojenost migracijs^iih odločitev ter posledic v ^iraju izvora kot tudi v ^iraju priselitve - tako za tiste, ^ii odidejo, kot za tiste, ^ii ostanejo -, pravi Hoerder "holistični materialno-emocionalni pristop". To je primeren pristop za obravnavanje aleksandrinstva, saj lahko z njim dosledno oporekamo redukcionističnemu obravnavanju tega fenomena, ^ii je tako močno zakoreninjeno v slovenskem prostoru. S holističnim materialno-čustvenim pristopom dosledno upoštevamo vse posameznike migracijskega fenomena kot akterje v procesu sprejemanja odločitev in njihovih posledic: "Odločitve o življenjskem poteku, stopnjah podpore ter želje po izboljšanju v^iljučujejo skupek tradicionalnih kulturnih pravil in praks, dejans^iih čustvenih in duhovnih potreb ter ekonomskih razmislekov", poudarja Hoerder (2002: 20).
V tem smislu so prav raziskave Daše Koprivec, ^ii jih je objavila v svoji zadnji monografiji, zajele neskončni niz čustvovanja, ki so jih odločitve o migraciji sprožile. Pri tistih, ^ii so odšli, in pri tistih, ki so ostali, lahko zasledujemo življenjs^ii tok občutkov izgube, zapuščenosti, domotožja, pogrešanja, osamljenosti, odtujenosti, pričakovanj, jeze, obupa, zamere, nerazumljenosti, pa tudi sreče in izpolnjenosti, uspeha in samozavesti, ponosa in svetovljanstva. Holistični materialno-emocionalni pristop nas prisili, da v prepletenosti akterjev migracijskega fenomena nikogar ne izpustimo. V primeru aleksandrinstva je to še toliko bolj pomembno, ker je fenomen tako močno diverzificiran. Ko poskušamo razumeti materialno-emocionalne vidike aleksandrinstva, moramo razločevati med ženskami, ki so opravljale dela otroških varušk, od tistih, ki so bile dojilje, in obe ti kategoriji od žensk, ki so opravljale drugačna dela. Razlikovati moramo ženske, ki so imele pri sebi (ali vsaj v istem ^iraju, kjer so delale) svoje otroke, in tiste, ^ii so jih pustile doma. Ne moremo na enak način obravnavati žensk, ki so bile samske, in tistih, ki so bile poročene in so bile tudi matere. Pri otrocih poznamo pretresljive zgodbe zares zapuščenih otrok, za katere ni nihče skrbel, in pričevanja o veliko manj dramatičnih otroštvih. Nekateri možje so lažje in drugi veliko težje sprejemali odsotnost žensk. In potem so tu še varovanci in njihova pričevanja o tem, kako so aleksandrinke zaznamovale njihova življenja in njihove identitete. Se bi lahko naštevali, a že na tem mestu lahko ugotovimo,
da nam pri analizi tega zapletenega migracijskega fenomena še najbolj pomaga že omenjena osredotočenost na posameznike in njihove kon^iretne življenjske zgodbe. Prav subjektivne percepcije migracijskega procesa, v katerega so vpleteni tako tisti, ^ii odidejo, kot tisti, ^ii ostanejo, najbolj natančno odstirajo kompleksnost migracijs^iih izkušenj. Zapletenost elementov migracijske izkušnje (družine, politike, (transnacionalne) skupnosti, moralnih norm, predpisanih spolnih vlog, seksualnosti, etničnosti in nacionalnosti - v primeru aleksandrink celo nacionalne ogroženosti) nakazuje tudi izjemno kompleksnost njihovih identitet in subjektivitet.
Sklep
200	Daša Koprivec je zbrala številna pričevanja potomcev in sorodnikov aleksandrink
in njihovih varovancev ter jih dopolnila z drugimi viri, ki osvetljujejo subjektivno percepcijo migracijskega procesa. Na ta način najbolj prepričljivo dekonsturira mitologizacijo in demonizacijo aleksandrink in hkrati razprostre transnacionalno mrežo povezav, ^ii je usodno zaznamovala življenja vseh vpletenih. V širokem razponu različnih zgodb, poti in vrnitev je zajeto izjemno bogastvo usod, odločitev in identitetnih preobrazb. Kontroverznost statusa žensk, otrok, moških, ki jih je proizvedlo aleksandrinstvo, je neizčrpen vir za razumevanje vsakodnevnih pogajanj posameznika kot akterja na velikem prizorišču zgodovine. Predstavljene pripovedi in spomini povezujejo ves svet in celo stoletje in omogočajo izostritev tako perspektive spola kot tudi perspektive intimne subjektivitete.
Ce dodamo življenjske pripovedi varovancev aleksandrin^c, Iki so v^iljučene v druga dela Daše Koprivec (2008, 2011), vidimo, da goriške vasi niso bile povezane samo z egiptovs^iimi mesti. Tako v prete^ilosti kot tudi danes so povezane s številnimi ^iraji po vsem svetu, kjer živijo varovanci aleksandrink. Tu ima transnacionalnost pomembno dodano razsežnost, saj emocionalne vezi in identifikacije ne povezujejo samo različnih krajev in kontinentov v preteklosti, ampak tudi dolga časovna obdobja in spomine ljudi danes. Prav o spominskem aspektu migracij in o rasti emocionalnih transnacionalnih skupnosti piše v obsežni spremni študiji h ^^njigi Bojan Baskar (2013).
Številne analize dokazujejo, da je žensko migrantsko delo danes, za razliko od prejšnjih valov in dela, ki je migrantkam - na primer aleksandrinkam - nudilo dobro plačilo in relativno varnost, slabo plačano in ne daje možnosti pridobitve minimalne socialne zaščite in delovnih pravic. Seveda gre tu za vprašanje kolonialnih družb v razmerju do postkolonialnih odnosov in ne samo za vprašanje spola, pač pa za intersekcionalno dis^iriminacijo, kjer igrata poleg spola in razreda odločilno vlogo rasa oz. etničnost. Popolnoma jasno je, da so bile aleksandrinke v kolonialnem okolju Egipta po svoji rasi belke, da so govorile italijanski jezik, da so bile ^iristjanke in da so njihova priporočila vsaj v začetnem obdobju dajali italijanski delodajalci. Kljub temu nas primerjava s sodobnimi plačanimi gospodinjskimi delavkami opozarja na pomembne podobnosti. Tudi značilnost transnacionalnega materinstva, to je prestrukturiranje kulturnih praks in identitet - tako tistih, ki so odšli, kot tistih, ki so ostali - je značilnost aleksandrinstva, ki bo zahtevala še veliko raziskovalnega napora, da jo predstavimo v vsej razsežnosti in predvsem v
spolni perspektivi. In ~eprav je raziskovanje aleksandrink nastalo zaradi potrebe po zgodovinsko bolj natan~nem in subjektivno obogatenem razumevanju fenomena te specifi~ne slovenske migracije, pa h^irati omogo~a uvid v povsem sodobne evropske transformacije, kjer igrajo sodobne "aleksandrinke" eno od ključnih vlog.
LITERATURA IN VIRI
ANTIC GABER, Milica (ur.)
2011 Na poti d^ lastne sobe. Ljubljana: i2.
BARBIC, Ana; MIKLAVCIC-BREZIGAR Inga
1999 Domestic work abroad: a necessity and an opportunity for rural women from the Goriska borderland region of Slovenia. V: Gender, migration and domestic service, Janet H. Momsen (ur.) London: Routledge. Str. 164-177.	201
BASKAR, Bojan
2013 Od aleksandrink do Aleksandrije. V: Daša Koprivec: Dediščina aleksandrink in spomini njihovih potomccev. Ljubljana: ZRC SAZU. Str. 135-150.
FAUVE-CHAMOUX, Antoinette
2004	Domestic service and the formation of European identity: understanding the globalization of domestic work, 16'h-21s' centuries. Bern: Peter Lang.
HARZIG, Christiane
2006 Domestics of the world (Unite?): labor migration systems and personal trajectories of household workers in historical and global perspective. Journal of American Ethnic History 25, str. 48-73.
HRŽENJA^C, Majda (ur.)
2011 Politics of care. Ljubljana: Mirovni inštitut.
HOERDER, Dirk
2002 Cultures in contact: world migration in the second millennium. Durham & London: Duke University Press.
KOPRIVEC, Daša
2006 Aleksandrinke - življenje v Egiptu in doma. Etnolog 16, str. 97-115. 2008 Egiptovski otroci in njihove varuške aleksandrinke. Etnolog 18, str. 167-186. 2011 Otroci aleksandrink. Ljubljana: samozaložba.
2013 Dediščina aleksandrink in spomini njihovih potomcev. Ljubljana: ZRC SAZU. LUTZ, Helma (ur.)
2008	Migration and domestic work: a European perspective on a global theme. Surrey: Ashgate. MAKUC, Dorica
1993	Aleksandrinke. Gorica: Goriška Mohorjeva družba. MIKLAVCIC-BREZIGAR, Inga
1994	Zene — matere, služkinje, dojilje, razpete v boju za vsakdanji kruh med družino in tujino. Nova Gorica: Goriški muzej.
MIHURKO PONIŽ, Katja
2011 Reprezentacije aleksandrink v prozi Marjana Tomšiča. Dve domovini/Two Homelands 34, str. 47-62. MILHARCIC HLADNIK, Mirjam; MLEKUŽ Jernej (ur.)
2009	Krila migracij: po meri življenjskih zgodb. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. MOMSEN, Janet H.
1999 Gender, migration and domestic service. London: Routledge. PARRENAS, Rhacel Salazar
2001 Servants of globalization. women, migration and domestic work. Stanford: Stanford University Press.
2005	Children of global migration: transnational families and gendered woes. Stanford: Stanford University Press.
2008 The force of domesticity: Filipina migrants and globalization. New York: New York University Press.
PERCO, Daniela (ur.)
1984 Balie da latte: una forma peculiare di emigrazione temporanea. Feltre: Centro per la Documentazione della Cultura Popolare.
PERO, Franco, VASCOTTO, Patrizia (ur.)
2011 Le rotte di Alexandria = Po aleksandrijskihpoteh. Trieste: Edizioni Universita di Trieste. PEVEC, Metod
2011	The Alexandrians, a documentary. Slovenia, Egypt. SHARPE, Pamela (ur.)
2001	Wom^n, gender and labour migration: historical and global perspectives. London, New York: Routledge.
ŠADL, Zdenka
2009 Umazano delo m^d stigmo in ponosom: plačane gospodinjske delavke v Sloveniji. Ljubljana: FDV.
202 ŠKRLJ, Katja
- 2009 Komaj sem čakala, da zrastem in postanem aleksandrinka: demitizacija aleksandrink. V: Krila
migracij: po meri življenjskih zgodb, Mirjam Milharčič Hladnik, Jernej Mlekuž (ur.). Ljubljana: ZRC
SAZU. Str. 143-189. TOMŠIČ, Marjan
2002	Grenko m^rje. Ljubljana: Kmečki glas. 2006 Južni veter. Ljubljana: Društvo 2000.
ZORN, Peter
2012	Aleksandrinke so prišle dom^v. Nova Gorica: Educa.
BESEDA O AVTORICI Mirjam Milharčič Hladnik, dr. sociologije, je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Je tudi izredna profesorica, ki predava na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Novi Gorici. Njeni raziskovalni interesi so interdisciplinarni. V okviru sociologije se ukva^a s politiko šolskih reform, državljansko vzgojo in človekovimi pravicami, v zadnjem času v kontekstu integracije otrok migrantov. V okviru ženskih študij se ukvarja z analizo neenakopravnosti med spoloma in zgodovinskimi primeri izbrisanih družbeno in politično pomembnih žensk v Sloveniji ter z migrantkami. V okviru migracijskih študij jo zanimajo interdisciplinarni pristopi -zgodovinski, sociološki in feministični - ter izvirni metodološki prijemi, od metod ustne zgodovine do analiz družinskih migrantskih korespondenc in migrantskih (avto)biografskih tekstov. Redno objavlja in predava doma in v tujini.
ABOUT THE AUTHOR Mirjam Milharčič Hladnik, PhD, in Sociology, is a research advisor at the Slovenian Migration Institute at the Scientific Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts in Ljubljana. She is also an associate professor at the University of Ljubljana and University of Nova Gorica. Her main research and study interests are wide and interdisciplinary: Sociology: school reform policies, citizenship education, human rights and integration of migrant children. Gender studies: gender inequalities, historical cases of the erased (socially and politically important) women in Slovenia,
and women migrants. Migration studies:
& &
interdisciplinary approaches and innovative methodology, ranging from oral history to analyses of migrants'correspondence and auto/biographic texts. She regularly publishes and lectures at home and abroad.
POVZETEK
Glavna tema besedila je sodobnost aleksandrinstva in pomembno delo o njem, ki ga je pravkar izdala raziskovalka tega fenomena v Sloveniji, Daša Koprivec. Aleksandrinstva je termin, s katerim označujemo množično migracijo iz slovenske pokrajine, Goriške v Egipt, katerega protagonistke so bile ženske. Bile so mlade samske ženske, vdove, žene in matere iz zahodnega dela današnje Slovenije, ki so iskale kratko ali dolgoročno zaposlitev v egipčanskih mestih v prvi polovici 20. stoletja. Večinoma so delale kot sobarice, kuharice in gospodinjske pomočnice, pogosto kot varuške ali domače učiteljice, včasih kot dojilje. Ker je bila njihova destinacija pristaniško mesto Aleksandrija, so jih doma klicali aleksandrinke in s tem imenom so ostale zapisane tudi v kolektivnem spominu. Aleksandrinstvo je predstavljeno kot koncept specifične ženske migracije, ki je v slovenskem prostoru stvar preteklosti, v globalnem svetu pa je ena glavnih značilnosti danes. Besedilo se zato ukvarja s sodobnostjo tega fenomena in z bogato dokumentiranim dejstvom, da je danes v svetu migrantsko delo večinoma skrbstveno delo 203 za otroke, ostarele, bolne in za gospodinjstva nasploh. To je povsem primerljivo s svetom aleksandrink v preteklosti. Pojav sodobnega plačanega gospodinjskega dela je povzročil nemalo začudenja in pozornosti (ženskih) raziskovalcev, saj se je po letu 1945 uveljavilo prepričanje, da je tovrstno delo v razvitem svetu stvar preteklosti. Besedilo postavi knjigo Daše Koprivec Dediščina aleksandrink in spomini njihovih potomcev v širši okvir globalnega znanstvenega, ekonomskega in političnega zanimanja za plačano gospodinjsko in skrbstveno delo. Poleg tega je v besedilu poudarjena tudi vloga ženskih migracij in plačanega dela v nacionalni imaginaciji in konstrukciji nacionalne identitete. Žensko plačano delo in migracije so umeščeni v družbeno predpisane spolne vloge in predstavljajo grožnjo uveljavljenemu družbenemu in nacionalnemu redu. Tudi v tem smislu predstavlja zgodovinska in etnološka analiza aleksandrinstva pomembno vez s sodobnimi problemi plačanih gospodinjskih in skrbstvenih delavk v globalnem merilu. Njihovo delo in migracije so del nacionalne imaginacije in ideološkega obtoževanja žensk, da so zapustile družine in narod, na drugi strani pa je njihov zaslužek pomemben del lokalne in nacionalne ekonomije, ki sta od njega popolnoma odvisni.
SUMMARY
The main topic of the text is the contemporariness of aleksandrinstvo and the important book that was just published by the researcher of this phenomenon in Slovenia, Daša Koprivec. Aleksandrinstvo is the general name of mass emigration from the Slovenian region of Goriška to Egypt, whose protagonists, aleksandrinke, were women. They were young single women, widows, wives and mothers from the western part of today's Slovenia that sought short or long-term employment in Egyptian cities in the first half of the 20*^ century. They mostly worked as chambermaids, cooks and various other kinds of domestic helpers, frequently as nannies, sometimes as governesses, teachers and wet nurses. Since the most common destination of their migration was Alexandria, at home they were referred to as aleksandrinke - Alexandrian women - and under this name they remain recorded in the collective memory. Aleksandrinstvo is presented as a concept with which we denote a specific form of a female migrant experience and it may be a thing of the past in Slovenian territory, but in the global world it is one of the main traits of our time. In the text, the phenomenon of aleksandrinstvo is illuminated from the point of view of the present and the richly documented fact that today the work of migrants everywhere in the world is for the most part care work for children, elderly, sick, and households as a whole. This is fully comparable with the world of aleksandrinke. The occurrence of the contemporary domestic workers raises a lot of attention of the (female) researchers, and a great deal of surprise since it was expected in the time after 1945 that this kind of work would disappear from the households in the developed world. The text puts the book by Daša Koprivec, The heritage of aleksandrinke and the memories of their descendants into this wider context of global scientific,
economic and political interest in the paid domestic and care work. Here, the role of women's migration and paid work is presented also as an important part of the national imagination and national identity construction. The paid work and migration of women is embedded in the socially prescribed gender roles and therefore meant a threat to the social and national order. Also in this sense, the historical and ethnological analysis of aleksandrinstvo shows all important trajectories of contemporary paid domestic and care work around the globe. It is part of the national imagination and condemnation of the women migrants who are accused of doing harm to the nation and family as well as it is a part of the national and local economy, which depends heavily on their earnings abroad.
204