IO krepka primera — dala bi zanjo cekin! oton Župančič — duma OTON ŽUPANČIČ: Slovenski strop izhaja iz kota, od jaslic, od Betlehema, od rojstva božjega, od božiča. Jaslice v kotu nad mizo, mah in pastirčki, hlev in sveta družina in Betlehem, na črnem stropu bele zvezde, od zvezd zlati orehi, in od največje zvezde, od najumetneje izrezljane (otroci so se igrali, zato je tako umetna) Sveti Duh. Odjahali so sveti trije Kralji za zvezdo repatico, in jaslic ni več, ali nad mizo je ostalo nebo z zvezdami, orehi, s svetim Duhom, in družina se zbira pod njim leto in dan. Da je meni izslikati slovensko sobo, da mi je razdeliti slovenski strop po umetnosti in po narodni volji: naši sobi središče je kot, naš strop izvira iz kota, naše leto iz božiča, naša družina iz svete Družine, naša misel iz svetega Duhä — tako je hotel naš narod. (SLOVENSKI STROP) IVAN CANKAR: Trije dnevi so še do svetega večera; na delo je treba za jaslice. Vidva v hrib po mah; vidva režita in lepita pisane podobe, štalico, sveto družino, svete tri kralje, pastirje in ovce; ti, ki si največji, pa naslikaj pisan prt! Jaslice stoje v kotu, velike in svetle kakor kapelica. Od svetega Pavla zvoni; daleč se razlega pesem v zimo in noč. Blizu je polnočnica. Zunaj je sneg. Nobena hiša ni temna. Vrata se odpirajo tu, tam. Skoraj že gre procesija po belem snegu, pod belimi zvezdami. Cerkev je žarko razsvetljena. Vse je, kakor da se je bil Jezus rodil prav ta večer. Srce se vzdrami, vzdigne se, gre sämo, visoko, visoko, vse polno sreče, ki ji ni ne mere ne imena. Kor odpeva oltarju, ena sama radostna pesem, ki se razlega iz daljave v daljavo. Noč je svetla kakor dan. Vse teme so ugasnile. Nič več skrbi, nič več žalosti. (NA PEČI) FRAN ERJAVEC: Hlapec je pritrdil v kotu veliko desko. Na to desko stavi zdaj starejši deček jaslice. Iz maha napravi goro, po gori se vije sem ter tja cesta, posuta z najdrobnejšinrpeskom. Cesta vodi v Betlehem. Pod goro postavi hlev, lepo izrezan iz smrekovega lubja. Vanj položi na slamico božje Dete, ob straneh mu stojita osliček in volek in poleg božja Porodnica s svetim Jožefom. Potem razpostavi po gori drevesa, ovce, krave, volke in pastirce, vse iz lesa izrezane in živo pobarvane. Spredaj utrdi vrsto drobnih voščenih svečic, tu in tam nastavi katero tudi po gori. Naposled obesi na dolgo konjsko žimo od stropa dol božjega angela, ki nosi v rokah napis: SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN MIR LJUDEM NA ZEMLJI!, kar oznanja preradostno vest, da se je rodil kralj nebeški, odrešenik grešnemu rodu. Tudi Svete tri kralje je prinesel s seboj . . . Zdajci prinese gospodinja v hišo posodo z žerjavico in kadilom ter oboje poda očetu gospodarju. Ta se odkrije, za njim vsi moški in takoj se uredi sprevod. Naprej stopa pastir s svetilni-co v roki, za njim gre gospodar, trosi kadilo na žerjavico, potem se vrste drugi, otroci in posli. Tako hodijo od hrama do hrama, od shrambe do shrambe, povsod kadeč, kropeč in moleč. Ko se sprevod zopet vrne v izbo, so prižgane pri jaslicah vse svečice. Mati poklekne, okoli nje otroci, za njimi dč-kle in moški. Iz pobožnih src se utrga stara božična pesem: „Pastirci, vstanite, pogledat hitite!“ Po končani domači službi božji pride na mizo mrzla večerja, za njo pehar suhega sadja, orehov in lešnikov. Po večerji hodijo tudi sosedje gledat jaslice. Soba se vedno bolj polni. Mnogi so že oblečeni za polnočnico. Pripovedujejo si pravljice, pojö si svete pesmi, in tako mine čas, da sami ne vedo kako. Zdajci se oglasi veliki zvon. Mogočno in veličastno, kakor nikoli podnevi, zveni nocoj njegov glas. Po vasi se čujejo streli, ulice oživč in ljudje nekako veselo hite v božji hram ob tej nenavadni uri. Nocoj je vse bolj praznično. Orgle se krepkeje glase, pevci in pevke lepše pojö in vsem nepričakovano naglo mine služba božja. Ko pa pridejo polnočkarji domov, jih že čakajo pečene klobase, krvavice in jetrnice, ki jih je medtem gospodinja pripravila zanje. (BOŽIČNI VEČER NA KRANJSKEM) VITAL VODUŠEK: Pri nas je sveti večer doma, četudi ni zunaj še nič snega, četudi ni zunaj še nič ledu. Veliko naberemo si mahu iz smrekovih vej, da božično diše. Po hribčku zelenem pa kot iz srca do jaselc pelje svetla steza: po njej ljubezen do Jezusa gre. (PRI NAS JE SVETI VEČER DOMA) FRANC ŠALEŠKI FINŽGAR: Blagoslovljeni zvonovi so trkali na zamrzle šipe. Župnik je stopil pred h leveč. Na slami je spalo božje Dete in v snu je dvigalo eno rokico k njemu: „Pridi, ki si obložen, pridi, jaz te pokrepčam! Ali ne veš, da mora pasti zrno v zemljo in biti uničeno, sicer ne vzkali in ne rodi sadu?“ O, nisem maloveren. Trdno verujem, da podeliš moči mojemu prahu. Iz groba, ob katerem stojim, vzbudiš ti kal semena in vzklilo bo.‘ (SELŠKEGA ŽUPNIKA SVETI VEČER) Slika na naslovni strani: Jaslice. mesečnik za Slovence na tujem naša luč 1982 io V sveti noči so oznanili angeli ljudem mir. Mir v navpični smeri (med Bogom in ljudmi), mir v vodoravni smeri (med ljudmi samimi). A ne kakršnega koli miru. Marveč mir, ki temelji na resnici, pravici in svobodi. Takega miru si želimo za naš narod. Miru, ko bodo računi iz preteklosti poravnani. Miru, ko bo slovenski prostor družbeno urejen po narodovi volji, ko bo glas slehernega člana naroda enako upoštevan, ko si ne bo peščica „razsvetljencev“ svojevoljno jemala botrstva nad možgani Slovencev. Mir, ko bo pogled Slovencev v prihodnost prav zaradi te zno-trajdružbene izravnanosti pogumen in vesel kot v sleherni demokraciji. Neučakano se večina Slovencev sprašuje, kdaj se bo angel s svetonočnim oznanilom o miru prikazal tudi nad slovenskim prostorom. Pred nedavnim se je pod vodstvom ameriškega zunanjega ministra zbralo v Washingto-nu 75 ameriških razumnikov, časnikarjev, vseučiliških profesorjev in voditeljev sindikatov k pogovoru o nekakšni „križarski vojni“ v državah pod komunističnim režimom. Iskali so poti, po katerih bi bilo mogoče posameznike in skupine v omenjenih deželah podpreti, da bi prišlo v njih do družbene spremembe po mirni poti. Ameriški zunanji minister je povedal, da se je začela v deželah s komunističnim sistemom nova doba: doba revolucije za svobodo; šibkosti komunistične družbene ureditve so posebno na gospodarskem področju vse bolj očitne, želja občanov po svobodi je vedno bolj glasna. Misel za to novo „svetovnonazorsko križarsko vojno“ se je porodila pred nekaj meseci ob govoru ameriškega predsednika Reagana pred angleškim parlamentom. V govoru je Reagan med drugim rekel: „V totalitarnih državah moramo podpreti podzgradbo demokracije — svobodo tiska, sindikatov, političnih strank in univerz — ki bo narodom omogočila svobodno izbiro poti, lastni razvoj svoje kulture in odpravo miselnih razlik po mirni poti.“ V istem času je, kot po slučaju, francoski zunanji minister ostro napadel družbeno ureditev v deželah Vzhodne Evrope: „Odklanjamo vse družbene ureditve, ki svoje občane zatirajo. Nikakor se ne moremo strinjati s tem, da bi imela neka državna ureditev ali neka partija prednost pred človekovo pravico do svobodnega izražanja misli.“ Jugoslovansko gospodarstvo je na psu. če ga primerjamo s „kapitalističnim“ gospodarstvom na Zahodu, ni sposobno niti najmanjše primerjave. Sprašujemo se: kaj je res bilo treba med zadnjo vojno likvidirati toliko nasprotnikov stalinistične revolucije, da imamo danes to, kar imamo? Založnik: Avguštin Čebul, župnijski urad Št. Lenart, 9587 Ričarja vas. Odgovorni urednik: dr. Janez Hornböck, 9020 Celovec, Vik-tnnger Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Ce-iovec, Viktringer Ring 26. NOVICE OD DOMA SPLOŠNE SLOVENISTI SO SE ZBRALI V VELENJU Profesorji in učitelji slovenskega jezika iz vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva so več dni poslušali predavanja izvedencev za slovensko literaturo in slovenski jezik ter si izmenjali izkušnje iz poučevanja slovenščine v šolah. Najbolj so pritegnili pogovori o jeziku, književna vprašanja pa so bila potisnjena bolj na rob. Morda zato, ker se je povečala skrb za slovenščino v javnosti. Predavatelji so ugotovili, da še nimamo prave metodike pouka tega predmeta, da je bila pisna sestavina jezika doslej preveč v ospredju, zanemarjena pa je bila govorna sestavina, in da bi morali bolj spodbujati učenčevo soust-varjalnost v učenju materinščine. Dogovorili so se, da bodo eno pedagoško konferenco posvetili obravnavi slovenskega jezika pri drugih šolskih predmetih. 75-LETNICA ORGANIZIRANEGA LOVSTVA NA SLOVENSKEM To obletnico so proslavili na zborovanju v Murski Soboti, kamor so prišli številni lovci iz 411 lovskih družin, pevski zbori, lovski rogisti in predstavniki lovskih družin iz Doberdoba, Celovca in Železne Županije na Madžarskem. Lovske družine iz Gorenjske, Gorice, Kopra, Maribora in Prekmurja so dobila odlikovanja Lovske zveze, klub prijateljev lova iz Celovca pa je ob svojem srebrnem jubileju dobil posebno značko Lovske zveze Slovenije. Danes je na Slo- venskem 20 tisoč lovcev. Lovske družine so vzgojile kar 900 lovskih čuvajev in 200 tehnikov, ki skrbe za lovišča in divjad. DELOVNI ČAS SO PRILAGODILI Pomanjkanje goriv in električne energije je prisililo odgovorne v občinah, da so začeli misliti na varčevanje z drago energijo tudi v pisarnah in šolah. Sklenili so, da bodo uradi na občinah, sodišča in šole uvedla zimski delovni čas, ki bo v veljavi do 1. maja. Delovni čas se začne ob osmi uri, konča pa se ob štirih popoldne. JAVNA PREVOZNA SREDSTVA SPET V VELJAVI Varčevalni ukrepi v zvezi s pomanjkanjem vseh vrst bencina so mnoge šoferje prisilili, da so začeli uporabljati avtobuse in vlake za prevoz na delo ali na izlete. V oktobru in novembru se je zato potniški promet na vlakih in avtobusih povečal za 30 odstotkov. Železnice so okrepile poslovne in zelene vlake in uvedle nove vlake na nekaterih prograh. Na Kamniški progi, ki je bila še pred kratkim na robu rentabilnosti, vozi vlak vsako uro, ob konicah pa še pogosteje. NOVI CARINSKI PREDPISI POVZROČILI GNEČO NA MEJNIH PREHODIH 29. oktobra so začeli veljati novi carinski predpisi, ki pa so bili tako zapleteni in nerazumljivi, da so se cariniki poučevali o njih kar tri dni. Zdomci, ki so se vračali domov za praznik vseh svetnikov, pa seveda sploh niso bili obveščeni o carinskih novostih in prepovedih. Odgovorni v Beogradu so krat-komalo prezrli zakonsko določilo, da morajo biti občani o zakonskih spremembah pravočasno obveščeni. Ker zdomci niso smeli uvoziti predmetov dražjih od 1500 dinarjev, so ljudje metali drage televizorje, pohištvene dele, kavo in podobne stvari kar v jarek ob cesti. Podjetje Snaga iz Maribora je te predmete potem odpeljala v carinsko skladišče v Maribor. Zaradi temeljitih pregledov na meji so morali zdomci in turisti čakati tudi po osem ur na prestop meje. PO KRAJIH BELTINCI Podjetje Beltinka, najuspešnejše izvozniško podjetje v soboški občini, je letos ob- NOVICE OD DOMA čutno povečalo izvoz na zahodno tržišče. Še pred letom sov izvažali le v Rusijo in na Češko, letos pa bodo zahodnim trgovcem prodali za 7,3 milijona dinarjev svojih izdelkov. S tem bo izvoz povsem kril stroške za uvoz surovin, repromateriala in šivalnih strojev, ki so jih uvozili za okoli 6 milijonov dinarjev. BOHINJSKA BISTRICA Nevarnega medveda, ki se je po vsej verjetnosti priklatil s Tolminskega in je naredil kmetom veliko škode v stajah, so člani lovske družine ustrelili. Zverina je bila težka 130 kilogramov. To je bil drugi medved, ki so ga na področju te lovske družine ubili po letu 1914. CELJE Občinski svet za mednarodne odnose je sporočil, da je od leta 1967 pa do leta 1973 odšlo na delo v tujino okoli dva tisoč občanov. Letno se jih je vrnilo domov Po petdeset, tako da je sedaj na delu v tujini še okoli 1500 ljudi. Največ jih je našlo zaposlitev v Nemčiji (1227),_ v Avstriji, Franciji in na Švedskem pa po 60 delavcev. Povedali so tudi, da so letos možnosti za vračanje v domovino omejene, saj uradi za zaposlitev obetajo le delo v drobnem gospodarstvu in v gostinstvu. Potožili pa so tudi, da je ze-'o majhno zanimanje za članstvo v društvih Celje in Slovenija, ki delujeta v Nemčiji. IZOLA Del pokrajinske bolnice za °halo so končno po dolgih zaPletljajih le zgradili. Bolni-ca. ki so jo začeli graditi le- ta 1975, ima 300 prostorov na 16 tisoč kvadratnih metrih in 147 postelj. V bolnici so kirurški oddelek, polikli-nične ambulante in druge medicinske in pomožne službe. Gradnja in oprema je stala 640 milijonov dinarjev. Ko bo pa denar, pa bodo zgradili še preostali del bolnice, ki naj bi imela 630 postelj. JESENICE Zaradi poostrenih pogojev za prestop meje je v tej občini vse več prošenj za naselitev. Seveda ne zaradi čistega zraka, pač pa zaradi pravice do maloobmejne dovolilnice, s katero se gre lahko petkrat na leto čez mejo brez plačila denarnega pologa v višini 5000 dinarjev. Zato se delavci za notranje zadeve dušijo v delu, saj na teden prejmejo okoli 300 takih prošenj, na dovolilnice pa je treba čakati najmanj tri mesece. KAMNIK Postaja Gorske reševalne službe je letos obhajala 60-letnico obstoja. Načelnik postaje je na proslavi orisal bogato zgodovino in dejavnost te človekoljubne organizacije. Kamniška postaja GRS je tretja najbolj obremenjena postaja v Sloveniji, takoj za postajama v Ratečah in Mojstrani. Predsedstvo Jugoslavije je to postajo odlikovalo z odlikovanjem zaslug za narod s srebrnimi žarki. KOPER „Rave 82“ je bil naslov razstave o pametnem izkoriščanju tako klasičnih kot tudi alternativnih virov energije. Razstavo v prostorih Adriocommerca so dopolnje- vala strokovna posvetovanja in predavanja o uporabi sončne energije ter o energiji, ki bi se jo dalo dobiti iz odpadkov. KRANJ Podjetje Slovenija ceste je začelo graditi avtocesto Naklo-Ljubljana. Začeli so pri Naklem s prvimi zemeljskimi deli. Med pripravami je bilo sklenjenih 373 pogodb z lastniki zemljišč, kjer bo potekala cesta. Spornih je še 420' kvadratnih metrov zemlje, ki pa jo bodo verjetno razlastili. Za delavce so južno od brniškega letališča postavili celo naselbino. KRANJ Več kot 250 domačih in tujih razstavljalcev je sodelovalo na 15. sejmu stanovanjske opreme na razstavišču v Savskem logu. Podeljenih je bilo več zlatih medalj za kvalitetne izdelke. V okviru sejma so bile tudi razne razstave, kot na primer razstava o ekonomičnem ogrevanju in o sodobnem kuhanju. KROPA Ob koncu meseca požarnega varstva so gasilci na prireditvi 30. oktobra pokazali svoje veščine. Gledalce je najbolj zanimal prikaz reševanja iz visokih stavb ob požaru, kjer so za reševanje uporabljali gasilske zračne blazine. Na proslavi v sindikalnem domu pa so nastopili pevci moškega zbora Staneta Žagarja, harmonikaši glasbene šole iz Radovljice in folklorna skupina iz Rib-nega. (dalje na strani 9) Arh. Jure Vomber-gar je pozdravil (17. oktobra) ljubljanskega nadškofa v Argentini med drugim takole: ...je že 25 let, kar je bil med nami škof dr. Rožman, je pa prvič, da nas obišče škof iz matične domovine, morda edina moralna avtoriteta od tam, katero tukaj priznavamo, cenimo in spoštujemo. Prepričani smo, da smo v tujini po sili in krivici razmer, domačih in svetovnih razmer pred 40 leti... Kot takrat, hočemo ostati vnaprej zvesti narodu in Cerkvi: Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci. Čutimo povezanost z našo domovino. Na žalost ne moremo reči istega o domovini: nerazumevanje in ignoriranje nas, zveste sinove naroda, žali in boli. Zadnja kamrica našega srca je ohranjena materi Cerkvi, ki živi na Slovenskem, ki nam govori v jeziku, ki nas najbolj prizadene in prepriča. Naj bo Vaš obisk počelo edinosti in vez ljubezni med vsem slovenskim božjim ljudstvom kjerkoli v svetu.“ SVOBODNA SLOVENIJA, Buenos Aires, 21. okt. 82/2. sveti večer po telefonu božična zgodba Gospa Brigita — tako so jo ogovarjali vsi oskrbovanci v Domu — je že več kot eno uro sedela praznično oblečena v dnevnem prostoru. Nestrpno se je ozirala proti vratom, kot da ta čas ne bo vstopil nihče razen osebe, ki jo pričakuje in ki bi morala biti že davno tu. Za svojih petinosemdeset let, od katerih jih je petinštirideset prebila med učenci v razredu, je videti dosti ohranjena. Le malo zlovoljna je, ker se zaradi premajhne pokojnine ne more v celoti sama vzdrževati in zato ne more imeti svoje sobe, ki si jo tako želi. Do nedavnega ni bila tudi nič manj nesrečna, ker je ostala čisto brez svojcev in je ni nihče obiskoval. Zdaj ima Magdo. Šele zadnjega pol leta se je seznanila z njo, še uslužbe-no samsko učiteljico. Na klopi v parku sta si med otroškim živžavom izmenjali prve besede. Zdaj se jima zdi, da sta si v bližnjem sorodu, le da se še ne poznata dovolj. Magda jo obiskuje redno vsako nedeljo. In vsak obisk je za obe praznik. Za današnji dan, pravzaprav za sveti večer, sta se domenili, da ga preživita skupaj pri Magdi, zato jo gospa Brigita zdaj pričakuje. To povabilo je zanjo večji dogodek, kot bi si lahko kdo mislil: po dolgih letih bo prespala eno noč zunaj Doma . . . „Le kaj je danes z Magdo? Vrata so se že neštetokrat odprla, vsi domski stanovavci so že šli skoznja, le ona se ne prikaže, ona, ki je zmeraj tako točna .. .“ Oh, ta njena nesrečna soba v Domu! Zanjo je to bolnišnica. Deliti jo mora z dvema bolnima oskrbovanka-ma, ki ne moreta več vstati. V tej sobi je obilo bolniškega ječanja in kljub zračenju zmeraj zagatno. Že večkrat je gospa Brigita že prosila, da bi jo preselili v drugo sobo, med zdrave ali vsaj med manj bolne, a brez uspeha. Zato prebije največji del dneva v bralnici, med knjigami in časopisi. V sobo hodi samo spat. Magda ... ta ji je edina uteha. Odkar jo pozna, se zdi sama sebi kot prerojena. Prej je živela v prazno, Magda pa ji je vrnila smisel bivanja. Iz tolažilne družabnice se ji je spremenila v prijateljico. Zdaj živi za Magdo, kot da je ona Magdi mati, čeprav ima včasih ravno nasproten občutek: da se je sama že tolikanj pootročila, da ima Magdo za mater. Naj bo s tem tako ali tako, kadar koli Magda pride, prinese gospej Brigiti v očeh sonce. „Še vedno je ni! Le kaj se je zgodilo? Vse drugo lahko, samo to se ni, da bi bila Magda nanjo pozabila. Magda nikoli!“ Roke ji oklepajo torbico, kot da se boji, da ji ne pobegne iz nje darilce, ki ga je s privarčevanim drobižem zanjo kupila. Končno se vrata odpro hitreje in odločneje. „To je Magda!“ Ne, samo vratarica s pozivom: „Gospa Brigita, telefon!“ „Pride, pride . . .“ si je govorila gospa Brigita, „le v opravičilo me kliče . . .“ Hitela je za mlado vratarico, kot da ima komaj kakšno leto več od nje. Ko je dvignila slušalko, se je nenadoma vse spremenilo. Nič več pričakovanja, nič več praznika, vse je posivelo, vse je na tleh kakor posvaljkana preproga v vratarnici. „Brigita, si ti? . . . Zima me je na vsak način hotela obdariti s poledico: na poti k tebi sem si zlomila gleženj.“ -Ojoj!“ „Ni tako hudo, sem že doma. Se so dobri ljudje, ki priskočijo neznancu na pomoč. So mi že obložili mavec. Dobra soseda mi je v pomoč.“ „Ubožica! Praznik si si pokvarila zaradi mene.“ „Prav tako zaradi sebe. Se je pač moralo tako zgoditi. A božični večer ostane zate in zame lep in skrivnosten. Praznične večerje ne bo, a najlepše, kar sem ti hotela podariti, ti vendarle dajem. Igla je že na plošči.“ Iz slušalke so priplavali dobrotni zvoki starodavne pesmi, ki ji ni na vsem svetu enake: „Sveta noč, blažena noč Vratarica, ki je pri mizi vlekla cigareto, je nehote prisluhnila. Spet glas iz telefona: „Brigita, to je prvi božič, ki ga praznujeva skupaj. Ležim, kakor ležijo ta čas mnogi bolniki po svetu. Ne veš, kako si želim, da bi storila zanje kaj dobrega. V zameno za to, kar so na cesti drugi meni storili. Tudi za tvoji sostanovavki v sobi. Vošči jima srečen božič! In ne bodi žalostna! Poskusi se nasmehniti!“ Gospa Brigita je odložila slušalko. Prvo, kar je storila, je bilo voščilo vratarici: „Srečen božič!“ V svojo sobo je vstopila po prstih, misleč, da bolnici že spita. A našla ju je budni in hudo potrebni strežničine pomoči. Strežnice pa kljub klicanju po zvoncu od nikoder! Gospa Brigita je brez oklevanja in prejšnjega odpora opravila obema vse. Celo bolje, kakor bi strežnica. Bolnici sta se ji hoteli zahvaliti, pa od presenečenja nista našli besed. „Gospa Brigita . . .“ Dalje ni šlo. „Pustita .gospo', recita mi kar .Brigita'! Zdaj pa mirno zaspita! In srečen božič!" j. L. v zvezi z rojstvom božjega Sina * Ko je bila Elizabeta šest mesecev noseča, je Bog poslal angela Gabrijela k devici v galilejsko mesto Nazaret. Nazaret imenujemo cvet Galileje. Danes ima okrog 30.000 prebivavcev, ki so večinoma kristjani arabskega rodu. Judje ga imenujejo Nasrat, Arabci pa en-Nasirah. * Bila je zaročena z možem, ki mu je bilo ime Jožef in je bil iz Davidove rodbine. Gabrijel je prišel k Mariji med njeno zaroko in poroko. Pri Judih so se dekleta zaročala med 12. in 13. letom, poročala pa eno leto po zaroki. Marija je morala biti ob srečanju z angelom stara okrog 14 let, Jožef pa okrog 20, ker so se fantje zaročali med 20. in 24. letom starosti. Do poroke sta zaročenca živela vsak na svojem domu. * Angel je vstopil in rekel: „Veseli se, milosti polna, Gospod je s teboj!“ To ni bil navaden pozdrav, marveč klic k veselju, ker je Marijo izbral Bog. „Milosti polna" je v izvirniku (keharitomene) tako bogat izraz, da ga ni mogoče izraziti z eno besedo. V grščini pomeni izraz obilje, polnost. Ljudje so rekli Mariji Mirjam, nebesa so jo razglasila za milosti polno, sama pa se je imenovala Gospodova dekla. Tudi besede „Gospod je s teboj" niso običajni pozdrav. V svetem pismu angeli pozdravljajo tako samo osebe, ki jih je Bog izbral za posebno nalogo. Marija bo pač postala božja mati. * Ob teh besedah se je zmedla. Marija se ni ustrašila angela, temveč se je zmedla nad nenavadno vsebino njegovega sporočila. * Angel ji je rekel: „Ne boj se, Marija, zakaj našla si milost pri Bogu. Spočela boš in rodila Sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi rodbini vekomaj. Njegova kraljestva ne bo nikdar konec.“ Marija pa je odvrnila angelu: „Kako se bo to zgodilo, ko nimam opravka z moškim?“ Angel Ü je odgovoril: „Božji Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi otrok, ki ga boš rodila, svet. Imenoval se bo božji Sin.“ pod izrazom „sveti Duh" ni mišljena tretja božja oseba — to je mogoče razbrati iz miselnega vzporedja z izrazom „moč Najvišjega“ — marveč prva. Za staro zavezo in torej tudi za Marijo je „sveti Duh" in „moč Najvišjega“ eno in isto. To je božja stvariteljska moč ali Bog sam. Angel ne uvaja Marije v skrivnost svete Trojice, marveč v skrivnost učlovečenja. Pred nami, vso družino, obhajano s snežno tišino, je zvezda zablestela, obsijala krdela pastirjev, ovac na planini iz mahu v našem ljubem toplem kotu ... Tedaj pokadimo in poškropimo z blagoslovljeno vodo od strehe do kleti vso našo hišo, žito in strd, še polje in vrt in vse stvari. Kako srebrno voda cinglja v koritu sredi samotne vasi. Kako mehko nam angeli pojo, ko sneg naletava in v luninem svitu blešči se dobrava ... Anton Vodnik, Ob jaslicah srečo in mir in blagoslov za božič vam želijo vaši duhovniki Bog si je izbral najbolj preproste pri Jezusu so bili najprej pastirji 0 božiču ne moremo mimo pastirjev. Kako naj bi, saj so se pastirji prvi poklonili rojenemu Bogu. Ljudstvo je imelo pastirje rado. Pastirski poklic je bil spoštovan in tudi donosen. Izraelci so bili narod pastirjev. Ko še niso imeli svoje domovine, so s čredami tavali iz kraja v kraj in iskali sočne pašnike in vodo. Šele ko so se za stalno naselili v Palestini, so se oprijeli tu- di drugih dejavnosti, vendar je bila živinoreja, zlasti drobnica, še vedno hrbtenica njihovega gospodarstva. Pastir je bil za Izraelce pojem zvestobe. Nenehno je bil na straži in ves v svojem poklicu. Nihče mu ni meril časa_ in tudi sam ni sešteval delovnih ur. Živel je v naravi in z naravo. Narava je iz njih naredila dobre ljudi — v njej je Boga najbolj čutiti — kogar je ona osvojila, tistemu je spremenila srce. Seveda pa niso imeli pastirjev vsi radi. Medtem ko jih je ljudstvo cenilo, so jih farizeji sovražili. Zanje so bili pastirji „drhal, ki ne pozna postave“. Imeli so jih za roparje in sleparje. Uvrščali so jih med grešnike. Ker so živeli pastirji v vednem pomanjkanju vode, se niso veliko umivali. To je bilo farizejem, varuhom postave, dovolj, da so jih sovražili. Očitali so jim, da ne spolnjujejo predpisov o umivanju rok in čiščenju posod, ter da se ne menijo dosti za zapoved o uživanju čistih in nečistih jedi. Z njimi se niso marali družiti. Pastirji so bili iz družbenega življenja dejansko izključeni._ Njihov glas ni v javnosti nič pomenil. Če je kdo klical pastirja za pričo na sodišču, je bilo njegovo pričevanje neveljavno. V očeh duhovnih voditeljev judovskega naroda so bili pastirji samo „grešni podeželani“. Znan je rabinski izrek: „Ni tako preziranega stanu, kot je pastirski.“ Kljub temu, da so bili tako prezirani, pa pastirji čred niso zapuščali, temveč so jim s preprostim srcem služili. Bili so pastirji, ne najemniki. Od zgodnje pomladi do konca novembra so bili v naravi s čredo; v toplejših in zavetnej-ših krajih, kakor sta bila Betlehem in njegova okolica, pa tudi pozimi. Tudi noč jih ni premotila, da ne bi nad čre-do_čuli. Čim bolj so jih farizeji zapostavljali, tem bolj so se pastirji oklepali Boga in hrepeneli po Odrešeniku. Živeli so v prepričanju, da se bo Zveličar usmilil revnih in preziranih. To upanje so jim zbujale besede prerokov. Molili so psalme, ki jih je tisoč let prej spesnil David, nekoč sam betlehemski pastir, kasneje najslavnejši kralj judovske zgodovine. Čeprav so bili povečini nepismeni, so imeli ti otroci narave bister spomin. Znali so veliko na pamet._ Preprost človek se opira na spomin. Če se pa povedanega oklene tudi srce, res ničesar ne pozabi. Zato so pastirji vedeli, „da bo Odrešenik prišel in se ne bo zakasnil“. Ker Bog ne gleda na to. kar je pred očmi, marveč na človekovo srce, ni čudno, če se je dal, ko je prišel v človeški podobi med nas, spoznati najprej tem preprostim ljudem narave. Medtem ko je Betlehem spal in je bil vse naokrog globok molk, so pastirji nenadoma zagledali veliko luč. Seveda so se prestrašili, toda angel jih je po-mirli: „Ne bojte se! Prinašam vam ve- to noč Ves advent se pripravljamo na sveti večer. Ali ne bi bilo škoda, ko bi ga preživeli kar tako, kakor bo naneslo? Že prej se moramo v družini dogovoriti, kaj bo kdo molil ali bral, katere pesmi bomo peli oziroma poslušali. Za uvod poslušamo s traku božično pesem. Potem prebere eden od staršev te-le misli: Ko ima kdo od nas rojstni dan ali god, je to praznik za vso dru- žino. Prinesemo mu darila, da mu s tem povemo, kako ga imamo radi. Voščimo mu „vse najboljše“. Danes praznujemo Jezusov rojstni dan. Tega se ne veselimo samo mi, marveč vsi, ki verujemo, da je Jezus božji Sin in da nam je odprl nebesa. Njemu na čast postavljamo jaslice in božično drevo ter pojemo božične pesmi. Iz tega veselja se tudi obdarujemo med seboj. Prižgemo svečke na božičnem drevesu. Zapojemo ali pa poslušamo božične pesmi s traku. Zatem eden od staršev moli: Jezus, ti si med nami, saj smo zbrani v tvojem imenu. Zbrali smo se, da izrazimo veselje nad tvojim rojstvom in te, tako kot nekoč angeli in pastirji, počastimo z molitvijo in pesmimi. Naj nas to naše praznovanje tesneje poveže med seboj in s teboj! Nekdo prebere svetopisemsko poročilo o Jezusovem rojstvu: Tiste dni je prišel ukaz cesarja Avgusta, naj popišejo vse cesarstvo. In vsi so se šli popisat, vsak v svoj kraj. Tudi Jožef se je odpravil iz mesta Nazareta v Galileji in odšel v Judejo, v Davidovo mesto, imenovano Betlehem, da bi se selo sporočilo, ki bo vzradovalo vse ljudi. Danes se vam je rodil v Davidovem mestu Zveličar, ki je Kristus Gospod.“ Ta novica je potem obšla ves svet in ga v precejšnji meri osvojila. Morda je k temu pripomogla tudi zgodovina, ki jo tako čudovito usmerja neznani Krmar. Nikdar ni bil svet tako enoten in nikdar ni živel bolj v miru kot takrat. Domala ves tedaj znani svet je živel v mejah rimskega cesarstva in v njem je bil takrat mir. Prav tedaj se je rodil Knez miru, in svet je prav zaradi miru za Kristusovo rojstvo hitreje zvedel. O njem so bili najprej obveščeni betlehemski pastirji. Takoj so se odpravili na pot. Prav nič jih ni oviralo. Sredi noči so odhiteli k votlini in našli vse tako kakor jim je bilo sporočeno. Tisoč let prej je govoril Bog po preroku Natanu betlehemskemu pastirju in poznejšemu kralju Davidu, da mu bo ustanovil večno kraljestvo. V Kristusu je prerokba postala stvarnost, ne samo zato, ker je njegovo kraljestvo večno, ampak tudi zato, ker je tudi sam hotel N popisal s svojo zaročenko Marijo, ki je bila noseča. Ko pa sta bila tam, se je stekel čas, ko naj bi rodila. In rodila je sina prvorojenca, ga zavila v plenice in položila v jasli, ker zanje ni bilo prostora v prenočišču. V tistem kraju so bili pastirji na prostem in so se čez noč vrstili na straži pri čredi. Prikazal se jim je Gospodov angel in jim je rekel: „Naznanjam vam veliko veselje, ki ga bo deležno vse ljudstvo: danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: našli boste novorojenčka, zavitega v plenice in položenega v jasli.“ In takoj se je pridružila angelu številna truma nebeške vojske, ki je slavila Boga in govorila: „Slava Bogu v nebesnih višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu všeč!“ Zapojemo ali poslušamo s traku pesem Sveta noč. Zatem pove eden od staršev: Od veselja, da je prišel za nas na svet sam božji Sin, se med seboj obdarujemo. Sledi družinski večer v pogovoru in petju, nato pa polnočni- na predvečer Sveti večer. Vse je pripravljeno. Še to in ono moram postoriti: v jezerce nosim vodo in v hlevček položim Sveto družino. Potem pokadimo hišo in odmolimo. Otrokom žarijo oči ob jaslicah. Ovce in pastirje v njih smejo prestavljati. Ob jaslicah se zamislim v svojo preteklost. Srečno mladost sem imel. Tudi doživetja ob jaslicah spadajo v to srečo. Oče in mama sta mi pripravljala jaslice, ko sem bil še zelo majhen. Kasneje sta mi povedala, da sem kot otrok presedel včasih pri njih po cele ure, prestavljal male backe in pastirje in sestavljal nove skupine. Mislim na družino svojega bratranca. Rok, Andraž, Katarina ... pri vas nocoj ni jaslic, je pa mnogo drugega. A vaš oče, Metod, mi je nekoč priznal: „Koliko lepih trenutkov smo preživeli doma pri jaslicah. Svoje otroke sem vsega tega oropal.“ Doma se pogovarjamo. Potem grem s prijatelji v zvonik. To je posebno doživetje svete noči. Ob enajstih razlijemo čez polje pesem veselega o-znaniia. Nekaj minut pred polnočjo vse utihne. Zdaj čakamo samo še na udarce ure... Pesem zvonov, praznično petje s kora, topla beseda od oltarja, vse to je ogrelo nabito polno cerkev. Nocoj sem čudno dober vsem ljudem. Polnočnica, zame ena sama pesem... In če pomislim, da sem našel svoj mir šele lani, prav na ta večer. . . J. J. ___________________________/ postati pastir, pastir ljudi. To zato, ker je prav ta poklic njegovo zavzetost za ljudi najbolje označeval. Kakor svoje črede ne zapusti pastir, tako je tudi on ne bo. Zanjo bo dal največ, kar ima: svoje življenje. Potem res ni čudno, če so v božični noči prišli h Gospodu najprej pastirji. Po preprostosti srca in po zvestobi poklica so mu bili najbolj podobni. A niso prišli prazni. V naglici je vsak nekaj zagrabil, da mu je nesel v dar. Ta je nabral nekaj suhljadi, oni je vzel malo mleka in sira, tretji pa kar celo ovčko. Pred svojega Pastirja niso marali praznih rok. Tako se je spodobilo, saj tudi on ni prišel na svet praznih rok: poklonil jim je mir in srečo, da je njih srce prekipevalo. Dobili so več, kot so darovali, zato so „Boga slavili in hvalili za vse, kar so slišali in videli“. Značilno je, da evangelist Luka besedo „evangelij“, ki pomeni „veselo vest“, „veselo sporočilo“, prvič uporabi prav tu. S tem hoče reči: Kdor ima Boga, ima vse. Kdor nima Boga, nima ničesar, pa čeprav misli, da ima vse. Zato: ko bi bil božji Sin tisočkrat rojen, pa ne bi bil rojen v srcu določenega človeka, bi bilo to tisočkratno rojstvo božjega Sina za tega človeka popolnoma zaman. F. R. inskega dogodka: tedaj se je rodil svet tako važni datum naj bi slehernik, In središče svetega večera so za spiti in kaditi stanovanje, naj rečeta: „- ili otroci naj imajo med tem obredom v rol kajenje naj spremlja molitev angelovega ^ pa rajši pesem „Poslušajte vsi ljudje", sami, kjer naj bodo prižgane le lučce pri jaslicah in Majhni otroci naj položijo v jasli slamice, ki so jih s že na pot prav tako nabrane kamne. Jezusovem rojstvu, mati pa položi v jasli kip D' svanja. i „sveta noč“, nato pa zmolijo kratko zahvalno molitev, ni al na zemljo svojega Sina, ki nam je spet odprl vrata so Jezusa v njegovi popolni revščini obdaro nižnosti, skromnosti, dobroti, čisti liOiSMš (nadaljevanje s strani 3) LIBELIČE Konec oktobra so v tej vasi ob avstrijski meji pripravili proslavo v počastitev 60-letnice priključitve tega kraja k matični domovini. Pripravili so tudi razna športna in kulturna srečanja po drugih krajih dravograjske občine. Karavlo na koncu vasi pa so poimenovali po 20. oktobru, dnevu, ko je ta kraj dokončno pripadel Sloveniji. LJUBEČNA Kulturno umetniško društvo je v oktobru ustanovilo godbo na pihala. Na vaje prihaja okoli 20 godbenikov, ki se pod taktirko devetnajstletne dirigentke pridno uče valčke, polke in seveda tudi moderno glasbo. V začetku prihodnjega leta pa se bodo domači godbeniki predstavili občinstvu. LJUTOMER Pomanjkanje deviznih sredstev je močno prizadelo tudi podjetje Tehnostroj, ki izdeluje prikolice za tovornjake. Ker domačim dobaviteljem gum niso mogli zagotoviti deviz za gume, so montažni oddelek zapuščale prikolice brez koles. Na pomoč jim je priskočilo podjetje SIP iz Šempetra s posojilom 50 tisoč dolarjev, s katerimi so kupili sedem tisoč gum. Podjetje je do lani samo prislužilo devize z izvozom, letos pa jim je spodletel posel z Irakom. LJUBLJANA V veliki dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice so ob stoletnici rojstva slovenskega pesnika Alojza Gradnika odprli razstavo njegovih del. Na ogled so bili številni Gradnikovi prevodi in pesniške zbirke. Razstavo so med uestitmi Z izrezki iz slovenskih in tujih listov skušamo prikazati resnično podobo sedanjega slovenskega trenutka. o Čeprav smo pri izboru za resnico nadvse natančni, odgovarjajo končno za utemeljenost poročil njih pisci oziroma uredništva zadevnih listov. SEDAJ SE DEL SLOVENSKE CERKVE NEKRITIČNO PRILAGAJA NAŠI DRUŽBENI STVARNOSTI, SICER V DOBRI VERI, DA BI KORISTIL CERKVI IN DRUŽBI, NI PA TO TEMELJNA USMERJENOST VEČINE CERKVE NA SLOVENSKEM. (Iz slovenskega verskega tiska v matični domovini) FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG: SAME RESOLUCIJE BEOGRADU NIČ NE POMAGAJO Pred kratkim je bila avtocesta, ki pelje iz Beograda proti jugu s čakajočimi kolonami avtov ure dolgo zablokirana. Nekega nemškega turista, ki je hotel eno teh kolon avtov fotografirati, so zaradi „sovražne propagande“ prijeli in ga za več dni zaprli. Šlo je za enega, žal, množečih se primerov, ko se slabo poučena, negotova in živčna policija spravlja nad tujce brez razloga. Pomanjkanje bencina ni „sovražna propaganda“, to v resnici obstaja. Nihče ne ve, kako bo pozimi, če si bo treba beliti glavo tudi s kurilnim oljem. Zateči se k električnemu toku je možno le v neki meri; že sedaj so tudi pri njem omejitve. Težave š kurjavo in energijo so le ena izmed mnogih ujm, ki trenutno bičajo Jugoslavijo. Državna letalska družba JAT je grozila v prvi polovici septembra z ustavitvijo poletov, če ji vlada ne da takoj deviz za dolgove v tujini. Poleg za bencin je podjetje dolgovalo v tujini velike vsote za nadomestne dele, takse za polete prek držav in pristajanje ter za zavarovalnino. Jugoslovanski časopisi poročajo zelo pogosto in velikokrat naravnost razburljivo o gospodarskih težavah. Časnikarska odjuga, ki je doslej vladala v glavnem le v Srbiji in Sloveniji, se je po zadnjih rotacijah oblastnikov v zgodnjem poletju raztegnila tudi na Hrvaško. Zdi se, da raznim jugoslovanskim voditeljem odkrito pisanje tiska ni ravno všeč. Beograjski časnikarji so začeli vtikati nos v vseh vrst škandale. V Beogradu napeto opazujejo, kako se bo zadeva razvijala; najbrž se bo brž pokazalo, ali je sploh še možno jugoslovanskemu tisku spet natakniti notranjepolitični nagobčnik. Opazovalci v Beogradu so mnenja, mogoče malo pretiranega, da je Jugoslavija, kar zadeva njeno gospodarsko in denarno politiko, postala neke vrste protektorat Mednarodnega monetarnega fonda. To velja v toliko, ker se mora Jugoslavija na priporočila tega fonda ozirati, če si noče zapreti njegovih posojil — kar je ob 20 milijardah dolarjev dolgov deželam s trdo valuto malodane brezpogojna zapoved. Ker poznajo jugoslovanski funkcionarji največkrat le administrativne ukrepe, od zamrzitve cen in morda celo plač pa do splošne prepovedi uvoza brez ozira na izgubo, se nasveti fonda za izboljšanje gospodarstva pogosto spremenijo v svoje nasprotje. Predvsem se priporočila Mednarodnega monetarnega fonda ne dotaknejo osnovnega zla jugoslovanskega gospodarstva, namreč ideologiziranega gospodarskega sistema, ki jugoslovanska podjetja tako omejuje in jim nalaga brez števila „družbenih“ bremen, še preden ta lahko sploh kaj prislužijo. Šefi- nja vlade Milka Planinc je morala spet priznati, da je proizvodnja jugoslovanskih podjetij predraga. Ribičič je moral priznati, da vlada pri sedanjem jugoslovanskem vodstvu negotovost in neenotnost, v nekaterih primerih celo neka nemoč glede vprašanja, kaj je treba storiti. S partijskimi resolucijami, to menda počasi uvidevajo, ni mogoče rešiti težav v državi. A za krepke reforme sistema se vodstvo slej ko prej ne more odločiti. FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG, Frankfurt, 23. sep. 82/12. SÜDDEUTSCHE ZEITUNG: 40 LITROV BENCINA ZA JUGOSLOVANE dopolnjevale Jakčeve ilustracije pesnikovih del. LJUBLJANA V Cankarjevem domu so praški madrigalisti doživeli z ubrano staro glasbo lep uspeh. Mešani pevski oktet je predstavil italijanska in češka dela iz 16. stoletja, izvajali pa so tudi dela Gallusa. Napovedano odločitev jugoslovanske zvezne vlade, da vpelje za bencin bone, so sporočili 14. oktobra v zveznem parlamentu v Beogradu. Po njej je predvidenih mesečno za vsako vozilo 40 litrov bencina. Tudi za tuje turiste bodo izdali bone. Vlada je s tem potegnila črto pod pomanjkanje bencina, ki traja že eno leto in ki se je zadnje tedne stalno zaostrovalo. V vseh šestih republikah in pokrajinah so na bencinskih črpalkah dajali le po 15 litrov bencina. Bencinskim črpalkam so dovažali bencin zelo neredno. Za letos je predviden celotni uvoz 10,1 milijonov ton nafte. 1980 ga je bilo 11,5 milijonov ton. Nekako štirje milijoni ton nafte prihajajo iz lastne proizvodnje. Večji uvoz ni mogoč, ker Jugoslavija nima na voljo dovolj trdih valut. Poleg tega bodo iz „stabilizacijskih razlogov“ jugoslovanskim občanom otež-kočili potovanja v tujino. V prihodnje mora slehernik, ki namerava na tuje, pri banki položiti denar, ki ga bo šele čez dalj časa dobil nazaj. Po nepotrjenih vesteh naj bi ta vsota znašala okrog 5000 dinarjev (nekako 250 mark). Pri vstopu v Jugoslavijo in pri odhodu iz nje smejo Jugoslovani slej ko prej imeti pri sebi le 1500 dinarjev (75 mark) v domači valuti, medtem ko smejo nesti s seboj v tujino devize v neomejeni množini. SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, 15. okt. 82/9. DELO: OMEJITVE V skupščini SFRJ je potekala tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki ZIS obvestili novinarje o ukrepih, povezanih z varčevanjem in stabilizacijo. • GORIVO: omejena bo prodaja bencina in dizelskih goriv, ki bodo poslej za bone. Za osebni avtomobil bo poslej mogoče dobiti 40 litrov bencina na mesec. Boni se lahko prenašajo iz meseca v mesec. • KURJAVA: temperatura v stanovanjskih in drugih prostorih bo nižja (19°), skrajšuje se kurilna sezona. • PREMOG: rudarji v premogovnikih bodo delali ob sobotah, nedeljah in praznikih, ta čas se šteje v pokojninsko dobo. ZIS bo za kurjavo uvozil 200.000 ton premoga. • KURILNO OLJE: postopno se bo podražilo, tako kot mazut. Večja cena bo šla v prid razvoja premogovnikov in preusmeritev s tekočih na trda goriva. • ELEKTRIKA: uveljavi se prva in druga stopnja omejitev v vsej državi, skrajša se TV spored, športnih igrišč ne bodo osvetljevali, prepove se uporaba električnih grelcev v stanovanjih in drugih prostorih, kjer je centralna kurjava. • DELOVNI ČAS: sklenili naj bi dogovor, s katerim naj bi uvedli delo ob dnevni svetlobi, razen tam, kjer to ni mogoče. • LUKSUZNI AVTOMOBILI: uporaba je omejena. • KRUH: štruce ne bodo težje od 80 dekagramov. • IZVOZ: surovine in reprodukcijski material bo mogoče uvoziti le za toliko, da vrednost uvoza ne bo presegla 50%-ne vrednosti blaga za izvoz. • POSOJILA: udeležba za nakup peči na olje bo 95%-na, za tekstil in pohištvo 60%-na. DELO, Ljubljana, 16. okt. 82/1. LJUBLJANA Avtobusno podjetje je zaradi pomanjkanja pogonskih goriv ukinilo proge, ki so povezovale slovensko glavno mesto z Beljakom, Celovcem, Železno Kaplo, Trbižem in Trstom. Proste avtobuse so preusmerili v prevoze delavcev in šolarjev. MAKOLE Slovenska in slovenskobi-striška kulturna skupnost sta z 800 tisoč dinarji podprli obnovo gradu Štatenberg, ki je v zadnjih letih nevzdržno propadal. Delavci podjetja Granit iz Slovenske Bistrice so obnovili streho, pročelje, ornamentiko in severni del gradu. Odgovorni upajo, da bo tudi v bodoče mogoče zagotoviti dovolj sredstev za temeljito obnovo tega znamenitega gradu. MARIBOR Del nove hitre ceste, ki bo razbremenila prometne zamaške v poletnih mesecih, so odprli teden dni po otvoritvi spodnjega dela novega mostu čez Dravo. Štiripasovna cesta se začenja pri pobreškem pokopališču in se konča pri Ptujski cesti. Nove ceste so se razveselili predvsem prebivalci Pod-brežja, Melja in Tezna, saj se bodo tako izognili gneče v središču mesta. MARIBOR Sejem »Sadje 82« je bil tudi letos v prostorih Mariborskega sejma. Na ogled je bilo predvsem kvalitetno sadje in sadike iz slovenskih drevesnic. Sadjarji so na sejmu lahko kupili drevesa, ki so malokdaj na prodaj. Kmetijski strokovnjaki pa so prikazali sodobno predelavo sadja in nudili koristne nasvete. MENGEŠ Planinsko društvo Janez Trdina praznuje letos 30-letnico delovanja. Ta jubilej so počastili s slovesno akademijo v kinodvorani, kjer je z recitacijami ter pevskim in folklornim programom sodelovalo tudi društvo Svoboda in oktet bratov Pirnat. V avli osnovne šole pa so planinci pripravili razstavo o delu društva. Teden planinstva so zaključili z izletom na Kum. MURSKA SOBOTA Kovinskopredelovalno podjetje IMP Panonia, ki spada med naše največje izdelovalce kmetijskih strojev in opreme, je letos imelo precejšnje težave v proizvodnji zaradi neupravičenega zviševanja cen surovin. Tako se je hladna valjana pločevina podražila za 50 odstotkov, končne cene njihovih proizvodov pa so zaradi zamrznjenih cen ostale iste kot lani. Čeprav se je letos zelo dvignila produktivnost v tem podjetju, pa je zaradi državnega določanja cen in enostranskega povišanja cen dobiček skoraj izostal. NOVO MESTO Pravniki graške in ljubljanske fakultete so se zbrali na že tradicionalnem srečanju, ki ga vsako leto prirejajo izmenično na Slovenskem ali pa v Avstriji. Osrednje predavanje je imel profesor Stojan Cigoj o bistvu obliga- SÜDDEUTSCHE ZEITUNG: RAZPADANJE JUGOSLOVANSKEGA KOMUNISTIČNEGA SISTEMA Pred nedavnim je münchenska SÜDDEUTSCHE ZEITUNG (16./17. okt. 82/10) objavila zanimivo razmišljanje o Jugoslaviji, ki ga v povzetku objavljamo: Ko se je Stepan Djurekovič, eden vodilnih menežerjev podjetja INA, umaknil maja v tujino, ker je po zatrjevanju jugoslovanskih oblasti poneveril denar, so ga brž oblatili: menežer (povrhu tega še komunist), ki bi poneverjal denar, je v Jugoslaviji nekaj docela neobičajnega. Ko je pred nedavnim beograjski partijski funkcionar Rade Končar odstopil od svojih partijskih in gospodarskih funkcij, ker je bil mnenja, da v Jugoslaviji ni dejansko nihče pripravljen nositi odgovornost, so spustili nanj celo kanona-do psovk: da je anarholiberalec in stalinist, tehnokrat in dezintegralist, manipulant in konfuznež, mesijanist in dramatizator, elitnež in unitarist, Politikaster in oblastiželjnež, nacionalist, radikalec, defetist in da hoče biti lider. S to ploho nalepk naj bi bil Končar ožigosan kot neki posebnež, kot nekdo, ki stoji zunaj sistema. Proti uradnemu zatrjevanju, da je družbena poštenost v resnici popolnoma nedotaknjena, govori le nekaj „malenkosti“: v Zemunu so si funkcionarji prisodili razkošna stanovanja, podobno se je zgodilo v Kragujevcu, v Črni gori so funkcionarji precej denarja, ki so ga bili dali jugoslovanski občani za pozidavo po potresu, poneverili. Vse to dokazuje, da partijska kadrovska politika ni vselej v redu, da se je samoupravljanje izrodilo delno v samopostrežbo, predvsem pa, da ukrepi, ki jih zakoni proti ljudem takšne vrste določajo, niso zmeraj uspešni, ker so premalo uporabljani. Poplava besed je prejkone znamenje tega, kako globoka je kriza v Jugoslaviji. Kaj se je tam spremenilo od Titove smrti? Gospodarska kriza je izbruhnila na celi črti in vedno bolj se spreminja v družbeno krizo. Leta 1976 je država dolgovala okrog 13 milijard dolarjev, štiri leta kasneje, ob Titovi smrti, že 20 milijard. Od tedaj govori partija o rešitvah, ki se jedra težav ne dotaknejo. Predvsem ni še nihče imenoval z imenom in priimkom tistih, ki so za krizo odgovorni, nihče še ni privlekel na dan imen krivih funkcionarjev. Za primer: Petar Flekovič je od maja direktor hrvaške prečiščevalnice petroleja INA. Do maja je bil ministrski predsednik Hrvaške. V času njegovega predsedovanja so gradili velika prestižna podjetja, kot npr. petrokemični kombinat na otoku Krku. Mnogo načrtov je bilo čezmernih in je Hrvaško privedlo na rob gospodarskega poloma, kajti gradili so jih lahko samo z zmeraj znova najetimi kratkoročnimi dolarskimi posojili v tujini. Navzlic temu je postal Flekovič iz ministrskega predsednika šef podjetja INA, Milka Planinc, tedanja šefinja hrvaške partije, pa predsednica Jugoslavije. Podobnih, čeprav ne tako grobih, primerov je na kupe. Vsi, ki so za krizo odgovorni, ohranjajo oblast in čast. Po Titovi smrti se je posebno povečalo razpadanje Jugoslavije. Ni enotne partije, marveč osem partij, ni enotnega jugoslovanskega trga, marveč osem trgov, ker republike in pokrajini stremijo vsebolj za tem, da si za vsako republiko in pokrajino zgradijo samostojen gospodarski sistem. Pada delovna zavest, pa tudi zaupanje partiji. Ljudje si pomagajo, kot je to že vselej običaj, z zasebnim delom, v zadnjem času pa tudi kratko malo s prestopanjem zakonov. Zakon o „združenem delu“ določa, da se smejo prejemki delavcev zvišati le za toliko, za kolikor se povišajo dohodki njihovega podjetja. Ker delajo mnoga podjetja z izgubo, bi se morali prejemki delavcev pravzaprav znižati. A delavci so si s pomočjo delavskih svetov pogosto odobrili zvišanje plač; te so celo nad trenutno 35%-no stopnjo inflacije. Neki partijski funkcionar v mestu Gorji Milanovac je po TV pojasnil, zakaj so si tamkajšnji funkcionarji odobrili zvišanje plač za približno eno tretjino: industrija v tem mestu dela dobro, direktorji v gospodarstvu zaslužijo bistveno več kot funkcionarji, torej je kar prav, da se tudi partijcem plača zviša. Jugoslovani so zasebno običajno ljubeznivi, pripravljeni pomagati in gostoljubni. V poklicu so pa drugačni. Cariniki si vzamejo odmor za kavo tudi tedaj, ko 20 ljudi čaka pred okencem že dve uri; na obrazu prodajavke v veleblagovnici je opaziti pravo muko, če jo kdo prosi, da bi dala strokovni nasvet; na pošti mora imeti nekdo srečo, da mu tedaj, ko se dva uradnika pogovarjata, ni treba čakati na poslovno uslugo. V Jugoslaviji tudi ni strnjenega delavskega razreda z močnim izročilom. Mnogo delavcev je še do nedavnega delalo na kmetiji, večina jih ima še zvezo z deželo, da imajo s tem neodvisne vire preskrbe. Tudi če so postali kmetje napol proletarci, se znajo pretolči dlje kot resnični proletariat — ta živi le od plače. Jugoslovanski socializem je razcepljen kot noben drug komunistični sistem. Člani KPJ so „polproletarci“, uslužbenci in gospodarstveniki, ki so mnogokrat postali člani samo zato, ker je bilo to v prid njihovi karieri. Predvsem je razcepljena tudi KPJ. Republike in pokrajini, konservativci in liberalci si medsebojno mečejo cokle pred noge. Rotacija na vodilnih mestih je privedla do tega, da se ni ustvarilo neko oblastveno središče in da se tudi ni mogla razviti neka vodilna osebnost. Na življenje razumnikov je ta godlja na vrhu vplivala ugodno. Vsaj slovenski, srbski in hrvaški tisk je svoboden kot že dolgo ne. Ker je mnogo listov denarno neodvisnih, si upa tudi politično malo več. Časnikarji in bravci očitno čutijo potrebo, da nadomestijo zamujeno. Po hrvaških nemirih (1970/71) je namreč Tito javno razpravljanje prepovedal na dolgo roko. Nad državo je zavladal mir. Sedaj so pa naenkrat mnogi povedali odkrito besedo — in pri tem niti niso naleteli na kakšno coklo. Partija v tem hipu ne dobi v vajeti gospodarstva, morebiti tudi ne bo dobila v vajeti izbruha razumnikov. Birokracija je videti negotova. Kako dolgo bo to početje razumnikov, za mnoge pravoverne funkcionarje gotovo hud bavbav, še trajalo, nihče ne ve. Morda se v zakulisju že zbirajo reditelji, ki pripravljajo, s sklicevanjem na Tita, povratek k za razumnike „zadovoljivim“ sedemdesetim letom. Vendar: ali bodo imeli moč, ali bodo imeli možnost, da svoje načrte uresničijo? Upor na Kosovu, gospodarska kriza, izbruh razumnikov v Sloveniji, Hrvaški in Srbiji — naj bodo pojavi še tako različni, naj bo novi nacionalizem še tako poguben, naj bo nova duhovna svoboda še tako dobrodošla — vse ima eno samo skupno korenino: razpadanje političnega sistema ali tudi odsotnost skupine enako mislečih funkcionarjev, ki bi bili sposobni premočrtne, enotne politike. cijskih razmerij pri nas in o razlikah z avstrijsko zakonodajo. Strokovna srečanja se je udeležilo okoli petdeset študentov prava. PTUJ »Slovenski zgodovinski roman« je bil naslov razstave v študijskem oddelku ljudske knjižnice. Množica knjig je pokazala, kako bogato tradicijo ima ta zvrst slovenskega romana, ki zajema praktično celotno obdobje naše zgodovine, od začetkov pa do bližnje preteklosti, ki je bila količinsko najbolj zastopana. SEMIČ Gospodarska kriza v svetu in doma je tovarno Iskra soočila z novimi težavami. Nekateri dosedanji poslovni partnerji so bankrotirali, drugi pa so občutno zmanjšali naročila. Zato so morali poiskati nove. Našli so jih na Češkem, v Italiji in Mehiki. Italijani so naročili okoli 200 tisoč ene/getskih kondenzatorjev, Čehi pa bodo tovarni dobavili nekaj vrst repromateriala. Letos bo tovarna izvozila okoli 40 odstotkov proizvodnje. SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, 16./17. okt. 82/9. DELO: POLOG PRI VSAKEM PREHODU MEJE Po najnovejši uredbi bo občan lahko prestopil mejo samo s potrdilom, da je pri banki ali na pošti vplačal polog v višini 5000 dinarjev. Z vsakim nadaljnjim prehodom meje se bo ta znesek povečal še za 2000 dinarjev, tako da naj bi, na primer, desetič vplačal 23.000 dinarjev, ki jih bo lahko z overjeno nakaznico o vplačilu dvignil čez leto dni od dneva vplačila. Obveznosti plačevanja pologa bodo ob prehodu meje oproščeni državljani, ki so na začasnem delu v tujini, ter člani njihove ožje družine, ki so nastanjeni skupaj z njimi. Izjema bo veljala tudi za člane ožje družine v tujini zaposlenih občanov, ki odhajajo k njim na obisk, za občane, ki so v tujini zaposleni ali se tam šolajo, ter občani, ki so v tujini zaposleni prek domačih organizacij združenega dela in njihovih združenj oziroma prek organov družbenopolitičnih skupnosti. Depozita naj bi občani prav tako ne plačevali za službena potovanja v tujino. DELO, Ljubljana, 18. okt. 82/1. SLOVENJ GRADEC V počastitev dneva OZN so v Umetnostnem paviljonu odprli razstavo kiparskih del akademskega slikarja Negovana Nemca iz Bilj pri Novi Gorici. Razstavljenih je bilo 80 eksponatov, med katerimi je bilo največ plastik iz belega marmorja ter nekaj risb in maket javnih spomenikov. ŠKOFJA LOKA Gospodarstvu na področju te občine je zaradi pomanjkanja surovin iz uvoza začela pohajati sapa. 64 podjetij je bilo slabo oskrbljenih s su- rovinami iz uvoza, 69 odstotkov pa je tožilo zaradi pomanjkanja domačih surovin. Zato je bil tudi izvozni načrt v prvih devetih mesecih izpolnjen le polovično, uvozni pa je dosegel le 57 odstotkov. Septembrska proizvodnja pa je bila kar za 19 odstotkov manjša od lanske v istem času. TREBNJE Kmetijska zadruga in privatni kmetje so z letošnjim pridelkom krompirja zadovoljni. Velik del pridelka je kupila mirenska tovarna Kolinska. Le z izvozom niso imeli sreče. Ker ni bilo na razpolago dovolj vreč, ki so jih sicer naročili že v marcu, niso mogli poslati v Italijo 200 ton krompirja. TURNIŠČE Tovarna športne obutve Planika bo letos skoraj tri četrtine proizvodnje športnih čevljev, okoli 950 tisoč, prodala na Zahodu. Tako bodo zaslužili sedem milijonov dolarjev, en milijon več kot lani. Čevljarji so letos presegli proizvodni načrt za pet odstotkov. 0 pridnosti zaposlenih govori tudi dejstvo, da večina delavcev poleti ni bila na dopustu, da bi tako premostili težave z dobavo in kakovostjo reprodukcijskega materiala. VERD PRI VRHNIKI Pol kilometra pred železniško postajo Verd sta v noči med 27. in 28. oktobrom trčila dva tovorna vlaka. Poškodovanih je bilo deset vagonov, naloženih z jalovino iz kamnoloma. Škoda je znašala nad 200 milijonov dinarjev. K sreči ni bilo človeških žrtev. Preiskovalci so bili mnenja, da je po vsej verjetnosti tudi tej nesreči botroval alkohol. DIE WELT: DOLGO HIRANJE Jugoslovane čaka zima pomanjkanja in pičlih živil. S tem je smer, ki jo je že dve leti čutiti, potrjena: živila (kot maslo, meso, sadje in kava) so se skrčila, poti iz krize ni videti. A paket ukrepov Planinčine vlade kaže še na nekaj drugega: podčrtuje na-petos, ja, skoraj neizhodnost položaja jugoslovanskega gospodarstva. Ko bi ne bilo stanje tako slabo, si ne bi nobena jugoslovanska vlada upala omejiti posebnih pravic, kot prostega uvoza dobrin iz tujine ali svobodnega uživanja porabniškega blaga. Takšne odločitve skrivajo namreč v sebi politično in družbeno razstrelivo. Najtežje vprašanje Jugoslavije je pomanjkanje deviz, ki utegne postati stalna bolezen: čeprav uradno navajajo 120 milijard dolarjev zadolžitve v tujini, je ta dejansko znatno višja, ker niso v tej vsoti vključena tuja posojila posameznih republik in raznih podjetij. Že nekaj tednov iščejo jugoslovanski gospodarski načrtovalci mrzlično posojila: neka ameriška bančna družba naj bi jim pomagala z 200 milijoni dolarji, enako posojilo pričakujejo iz ZR Nemčije, pa tudi države ob Perzijskem zalivu naj bi Jugoslavijo srednjeročno podprle. Sedanja kriza v Jugoslaviji je le doslejšnji vrh trajnega stanja, ki ima korenine v jugoslovanskem gospodarskem ustroju in ki ga zaostruje odsotnost vodstva pri najvišjih oblasteh v Beogradu. Odkar ni več Tita, so nasprotja med partijo in vojsko med zvezno vlado in republikami znatno narastla. Zdi se, da so posamezni jugoslovanski narodi med seboj tako sprti, kot še nikdar v zadnjih 20 letih. Sedanji gospodarski paket le podaljšuje smrtni boj težko bolne Jugoslavije in ustvarja nove težave, katerih rešitev nikakor ne bo preprosta. DIE WELT, Hamburg, 20. okt. 82/11. DER SPIEGEL: ZADNJA SEZONA Kdor bi rad potoval iz Jugoslavije, „dežele odprtih meja“, mora v prihodnje najprej plačati davek za potovanje: 5000 dinarjev (200 mark), nekako pol mesečnega dohodka mora položiti v banki. Po enem letu bo ta znesek vrnjen, tako je odredila beograjska vlada 17. oktobra. Malo pred tem je objavila skrajne varčevalne ukrepe: električni tok bo omejen, prav tako bencin (40 litrov mesečno na avto); zasebno kupčevanje z devizami bo strogo kaznovano. Dolarje in nemške marke sme imeti Jugoslovan le še na tekočem računu, ne vidi jih pa ne — ker država potrebuje devize zase. Niti skromnih 138 milijonov dolarjev za uvoz nafte ni mogla beograjska Nacionalna banka več zagotoviti, ker je njena blagajna prazna, na pomoč pa ni mogla priskočiti nobena druga banka, tako doma kot v tujini. Zagrebška Gospodarska banka, ki je doslej dajala posojilo za jugoslovanski uvoz nafte, je na psu; na noge naj bi jo spravili s posojili iz tujine. Banka v Titogradu (v Črni gori) in banka v Prištini (na Kosovu) se niti več ne odzivata na opomine tujih upnikov. Uradno je Jugoslavija v tujini zadolžena že za 20 milijard dolarjev — vsak občan daleč više kot Poljaki. A če morebiti Poljska nekoč lahko svoje gore dolgov izravna s premogom, bakrom in konzervami, nima Jugoslavija niti tega upanja: njen izvoz v dežele, ki plačujejo s trdo valuto, je zdrknil pod dve milijardi dolarjev; namesto pričakovanih dveh milijard iz turizma je v zadnji sezoni pritekla v državno blagajno le ena milijarda. Zdomski delavci, jugoslovanski najdragocenejši izvozni artikel, nakazujejo devize jugoslovanskim bankam le kaj neradi, ker lahko dvignejo v njih le še malo vredni dinar. (dalje na strani 34) ivan tavčar: visoška kronika Izidor pripelje z Nemškega Agato. Vsi jo imajo radi. Ona si ne upa sprejeti Izidorjeve ponudbe, da bi postala njegova žena. Vzljubi brata Jurija. Ta se ji pa zameri zaradi plesa z drugo. DOSLEJŠNJA VSEBINA: Izidor Khallan, pisec povesti, se je rodil 1664 na Visokem. Njegov oče Polikarp, trden kmet, je bil čudaški in surov. Živel je z ženo Barbaro in sinovoma Izidorjem in Jurijem. Oče je poslal Izidorja v Škofjo Loko, da se je izučil za kovača. Medtem je umrla mati Barbara. Polikarp hudo zboli in razodene Izidorju, da je v sporu zaradi zaplenjene švedske blagajne ustrelil Jošta Schwarz-koblerja, s katerim sta se bila skupaj vojskovala. Z denarjem si je kupil visoški kmetiji. Izidorju naroči, naj poišče Jošto-vo vnukinjo Agato in jo pripelje na Visoko za gospodinjo. Če ga bo hotela za moža, naj se z njo oženi, sicer naj ji pa izplača polovico od obeh kmetij. Oče umre, Izidor se pa odpravi na Nemško po Agato. v _____________y Pokojni škof Albreht Sigismund je imel na gradu v Loki hčer svojega brata, Evo Magdaleno, suho in okrog trideset let staro žensko. V cerkev je rada hodila; ali pa je znala kaj delati, nismo izvedeli. Visokemu gospodu je bila prejkone v nadlego in je menda grajskemu glavarju večkrat pisal, da naj jo skuša omožiti na kak grad. Grajski glavar se je na vse strani trudil, da bi jo spravil v kako imovitejšo rodbino, a Eva Magdalena je ostala samica, ker je od graščinskih ljudi nikdo ni hotel vzeti. Imela je velik nos, dote pa malo, ker se škof Albreht Sigismund ni hotel vezati, kot kvečjemu s petimi sto goldinarji. Pri tem se ni niti jasno izrekel, ali nemške ali deželne veljave, kar se takoj precej pozna. Kar mene zadeva, Eve Magdalene nisem poznal in je v svojem življenju nikdar nisem videl, zato ne vem, je li bil njen nos res tako dolg, kakor se je govorilo. 0 božiču me je obiskal mestni pisar Konrad Fuehrn-pfeill. S tem gospodom sva bila sklenila nekako znanstvo, ker mi je šel v marsičem na roko. Tudi se je rad oglašal na Visokem in ni nikdar odhajal praznih rok, ker taki gospodje, ki imajo malo plače in dosti otrok, radi kaj vzamejo. Ko je torej prišel tistega božiča gospod Fuehrnpfeill na Visoko, mi je po dolgih ovinkih namigaval, da bi me Eva Magdalena rada vzela, da bi me to prikupilo pri gospodu grajskem glavarju in da bi svetli gospod škof tudi ne delal težav. Pa se nisem dal pregovoriti, ker Eve Magdalene nisem hotel vzeti in naj se je baron na gradu še tako jezil; bil sem tudi prepričan, da je ravno on pisarja k meni poslal. Izvedeti pa je moral za vse to tudi brat Jurij; morda mu je pisar sam kaj izklepetal. Tudi družina je izvedela in se je tisto zimo zaradi te snubitve dostikrat smejala. Jezikala je reči, ki niso bile umestne, ker se sploh ni imela vtikati v moje zadeve. Dalje sem tudi opazil, da se je Agata odtistihmal še glasneje smejala in da me je tu in tam prav čudno pogledala, kar mi je bilo v tolažbo. Toliko lahko zapišem, da je takrat moje srce že bilo polno ljubezni do tega veselega in pridnega dekliča in da sem že takrat trdno sklenil, da postane ona moja gospodinja ali pa nobena druga. Od takrat, ko je brat Jurij toliko plesal z Ano Renato, nista bila več prijatelja z Agato, da, skoraj pogledala ga ni več, kar je bilo v redu, meni pa v tolažbo. krog sv. Jurija smo doživeli nekaj nepričakovanega. ■J Pričela so se dela na polju in delavec mi je pri-hajal prav, naj je prišel, od koder je hotel. Ko smo nekoč večerjali, je stopil v hišo človek, dolg kakor hrast, da sem takoj vedel, da dela kakor živina. Voščil nam je, da bi Bog blagoslovil, kar jemo. Nato je hotel sesti k peči, kakor da je sit do vrata. Vzlic bradi, ki mu je bila zarastla obraz, sem ga vendar spoznal. Ni me pograbila jeza, ker to, kar se je bilo zgodilo v Loki, sem že davno izbrisal iz spomina. Kot sorodnik je prišel pod mojo streho in kot takega sem ga hotel sprejeti. Zato sem spregovoril: „Ti si, Marks7 ... K mizi sedi in najej se! . . . Od kod prihajaš?“ Sedel je k mizi in odgovoril: „Naravnost iz Davč . . . Nisem mislil, da me spoznaš, Izidor.“ „Slaba bi bila, da bi svojega bratranca he spoznal!“ In vprašal sem: „Kaj pa oče Jeremija? Je pri dobrem zdravju?“ „Pri zdravju je že, a siten je, da ni izhajati z njim." Hotel je povedati še več, pa mu nisem pustil, ker je bilo morda kaj takega vmes, česar ni smela slišati družina. Pozval sem ga, naj se najprej naje in da mi pozneje lahko pove vse, kar mi hoče povedati. Jedel je za tri in morda še za več oseb. Ko je odšla družina, smo ostali z Marksom in Jurijem pri mizi, da smo izpili nekaj vina, česar le ni bilo možno opustiti, če je prišel sorodnik v hišo. Marks je veliko pripovedoval: da je Jeremija Wulffing star kakor zemlja, da visi na svojem posestvu kakor klop na pasjem repu in da hoče imeti, da naj mu otroci tlačanijo in le tlačanijo. On, Marks Wulffing, postaja starejši, in ni je kmetije, katere bi si ne upal prevzeti in pametno gospodariti na nji. Tudi ima že izbrano nevesto, ki bi rada prišla v Davče, pa seve ne za deklo, pač pa za ženo, ki daje poslom ukaze. Tudi on noče biti več brezplačen hlapec, kar je očetu že povedal. Ta se ni dal premakniti, ker je trmast, kakor je trmasta vsaka nemška glava, najsi je stara, najsi je mlada. Z očetom sta se torej grdo sporekla, in da pove vse po pravici in resnici: ušel je z očetovega doma. Če že mora hlapčevati, hlapčuje lahko pri tujih, ne pa pri očetu, kjer si zasluži komaj obleko. Če ga čem vzeti, ostane pri meni, če ne, si poišče službe drugod. Vedel sem, da se taka jeza hitro ohladi in da jo bo Marks Wulffing v štirinajstih dneh zopet odkuril. Vzel sem ga v službo in mu obljubil plačo prvega hlapca, z dostavkom, da se lahko vsak hip povrne k očetu, da ne bo mislil, da hočem zdraho delati med njim in sinom. Tako je prišel Marks Wulffing. S sabo pa je prinesel nesrečo, in sicer najhujšo, ki jo je mogoče v hišo prinesti .. . Preteklo je štirinajst dni, a se ni prav nič pripravljal, da bi zopet odšel. Lotil se je dela z veliko vnemo in bil prvi hlapec, kakor boljšega do tistih dni še nisem imel. Ko so pretekli trije tedni, je prišla ponj sestra Margareta, a se je pred njo skril, da ga niti videla ni. Bila je še lepše dekle kakor prej, pa me ni prav nič ganila, ker sem takrat že mislil na Agato, ki morda ni bila bolj zala od Wulffingove hčere, ki mi je pa bila namenjena . . . Pred hišo na Visokem smo imeli ozko klopco, in na to sva sedla z Margareto, ki se je tisti dan odpravljala. „Pri nas,“ je pričela tarnati, „pri nas je sam prepir in prav je, da ni Marksa doma, ker sta se z Othinrihom skoraj vsak dan stepla do krvi.“ „Potrpeti je treba v življenju,“ sem jo tolažil. „Koliko sem moral jaz potrpeti s svojim očetom!“ „Vem, vem,“ je hitela, „a vendar je težko.“ Čez nekaj časa je vprašala: „Ali imaš še facoleteljček, ki sem ti ga dala?“ Ko sem pritrdil, se je zažalostila: „Kako si mogel tako pozabiti name?“ „Margareta,“ sem ji odgovoril, „človek ni gospodar svojega življenja. Če plezaš vrh drevesa,_si visoko pod nebom; če se zlomi veja pod tabo, padeš na zemljo in se polomiš, morda do smrti. Pod mano se je zlomila veja, in sedaj nisem več gospodar svojega življenja.“ „Nič ne rečem,“ je zajokala, „a ne morem te pozabiti.“ Mirno sva vzela slovo, a skoraj ni mogla govoriti in kakor lešniki debele solze so ji prihajale iz očesa. Povedala mi je še enkrat, da bo čakala name in da me morda le pričaka. V resnici me je pričakala. Bila je tako božja volja, ki navsezadnje vse prav naredi in se usmili vsakega siromaka. In kdo je bil večji siromak od mene, ki sem bil gospodar obeh kmetij na Visokem! . . . Marks je ostal pri hiši, pa se je čudno spremenil. Bil je ponižen in pokoren, da se je prikupil meni, gospodarju, in družini. Bil je tudi silno zgovoren in veliko je vedel pripovedovati. Kadar smo sedeli pri mizi, je bilo vedno dosti smeha. Da bi se bil Marks za Agato kaj pehal, ne morem zapisati. Kadar je z njo govoril, je govoril tako kakor z vsako drugo. Vzlic temu so bile deklici njegove šale všeč, in če je utihnil, je zaprosila: „Marks, še kaj povej!" In zopet jih je bril Marks, in Agata se je smejala, da je kar zvonilo po čumnati. Tu in tam se je pripetilo, da je z Marksom klepetala v nemščini, kakor je navada v njenem rojstnem kraju. Mi nismo umeli ničesar, a Davčar je umel vse. Pri ti tuji govorici, na kateri pa čisto nič ni bilo, je Marksu včasih nekaj iz očesa šinilo, in sicer naravnost proti deklici. Pa tudi na tem nisem opazil nič krivičnega, ker se veseli ljudje radi spogledujejo, kar gotovo ni pregrešno. Še dobro mi je delo, da je bila deklica tako zadovoljna in da je pri tem pozabila na kraje, kjer je prišla na svet. Te govorice ni bil vesel brat Jurij. Če sta pričela Marks in Agata govoriti nemško, je vselej utihnil in ni več spregovoril besede. Nekaj časa je še obsedel, nato pa je odšel od mize, in najsi še niso prinesli zadnje sklede. Meni se je tako obnašanje videlo otročje, ker je brat Jurij moral vendarle vedeti, da Agata ne mara zanj in da deklica ni bila namenjena njemu! . . . Prišla je jesen, za njo je prišla zima, in ta je bila od leta 1694 na leto 1695 posebno trda in huda. Padlo je toliko snega, da ljudje niti k maši niso hodili in da tudi pri podružnicah ni bilo sv. opravila, ker zaradi zametov ni mogel priti k božji službi niti gospod niti drug človek. Živeli smo na kupu; kar je bilo dela, smo ga hitro in lahko opravili. Pri jedi pa smo sedeli neskončne čase, in dobro je bilo, da smo imeli Marksa, ki nas je kratkočasil s svojim govorjenjem. Dosti je bilo snega, a poti so se le ugladile in poglobile; še celo v hribih so napravili gazi, po katerih se je pripravno hodilo. Pričele so se preje. Imenitna je bila preja v hiši soseda Jakoba Debelaka. Prav dobro je bila obiskana in še celo iz oddaljenih selišč Gabrške gore in Gore sv. Sobote so prihajale deklice s svojimi spremljevalci. Ko so se v pozni noči vračali, so prižigali bakle, da se je iz dalje videlo, kot bi se vlekla rumena kača po gazeh. Od nas smo imeli blizu do Debelakovih, zatorej ni Agata z deklama nikoli izostala od preje. Kadar je družbica odhajala, je bilo nekaj pisanih pogledov, ker sta se Marks in Jurij prepirala, kdo bo nosil dekletov kolovrat. Agata je odločila, da nosi enkrat Jurij, enkrat Marks. Ta z razsodbo ni bil zadovoljen in se je skliceval na to, da je pravica hlapcev nositi kolovrate, domači sinovi pa nimajo te pravice, ker bi se sploh ne spodobilo, da bi opravljali hlapčevska dela. Odločba je bila pametna, pa sta vendar oba kazala dolge nosove, Jurij in Marks, dokler nisem potrdil dekletovih besed. Najraje bi bil sam nosil kolovrat, kar pa bi bilo veliko pohujšanje, ker je proti vsaki spodobnosti, da bi gospodar zahajal na prejo, še bolj pa, če bi nosil kolovrate predicam. Hudobni jeziki namreč nikdar ne mirujejo in grde govorice nastanejo kar čez noč, da si zapreden v pajčevino, pa sam ne veš, kako in kdaj. Sicer se na teh prejah pri Debelakovih ni posebnega .pripetilo. Po dolini se ni govorilo o njih in še celo gospod župnik mi nikdar ni omenil besede o njih, čeprav je bil Jakob Debelak pobožen mož, ki bi gotovo ne pripuščal nespodobnosti pod svojo streho. Po svečnici, ko se je imel pričeti štiridesetdnevni post, se je morala preja razdreti. „Danes bomo prejo razdrli,“ je omenil Marks pri juži-ni, „in dogovorili smo se, da je vino moje. Izidor, pripravi mi torej sodček dobrega vina in pri moji plači ga potem v račun postavi, če ti je prav.“ Prav mi je bilo, ker je bila navada, da je takrat, kadar se je preja razdrla, preskrbel vino ta, druge potrebščine pa drugi. Pripravil sem torej sodček dobrega vina; Marks in hlapec sta ga še popoldne spravila k Debelakovim. Drugi so prinesli suhega mesa in tudi bele pogače; fantje iz Loga so najeli dva godca, in sam Debelak je zaklal jareta, ker se ni hotel delati grdega. Tako smo živeli, dasi je šiba božja še vedno visela nad nami. Cesar je imel vojske na vse strani cesarstva in človeška kri je tekla v potokih po zemljah, ki so nam bile tuje in kjer nismo imeli ničesar iskati. Da pa je mogel peljati vojsko, je jemal cesar našim cerkvam svete podobe in jih spreminjal v denar. Odnehati ni hotel. In ravno tiste dni je šla govorica po deželi, da nam bodo vzeli vsakega petindvajsetega moža, češ gospod Eugenius potrebuje armade. A mi koljemo jareta, mi pečemo pogače in še celo godci nam piskajo, da se lahko sukamo v pregrešnem plesu. Koliko pa je bilo let, kar našim gospodinjam ni ostalo drugega kakor trava za lonec. Prav ima Gospod Bog, da nas še vedno tepe! Komaj se je stemnilo in ravno da smo še imeli čas povečerjati, že so se oglasili godci pri Debelaku. Moja družina je kar drla k sosedu, a poprej je bil vsak opravil svoj posel površno, tako da sem moral vse pregledati sam, ali je dobila živina in drobnica, kar ima dobiti, in če niso pustili kaj ognja, da bi nastala nesreča. K Debelakovim sem prišel malo pred deseto. Doma je ostala hiša čisto brez človeka. Vsa vrata sem vestno zaklenil, da bi ne prišel nad moje blago tat. Pa bi tudi lahko prišel, ker se poslopje ne da tako zapahati, da bi se hudobnež ne priplazil vanj, če že hoče krasti tuje imetje. Tako je tiste dni viselo moje srce na posvetnem imetju, in prvo, kar je imelo pri meni najvišjo ceno, je bilo ime visoškega gospodarja. To ime sem obdajal z okvirom svojega samoljubja, kakor se obda lepa podoba z zlatim okvirom in se obesi na prvo mesto v hiši. Kakor Mojzesovo zlato tele je stalo to ime vsak hip pred mano in daritve sem mu prinašal, dokler ni prišel gospod Jezus, pa je razbil tele in mene, in sicer oba na drobne kosce! Tako sem bil kaznovan — prvič, ker nisem vedel, da je človek samo smet v božji roki in da je smeš- povesi no, če ga ni v življenju sama ponižnost — drugič pa nisem vedel, da je naša presveta vera čista in zgolj čista ljubezen: če imaš torej kake dvome, odloči se vedno za ono stran, kamor ti kaže ljubezen, gola in čista ljubezen! Ker vsega tega nisem vedel, me je pohodil gospodar sveta in kakor drobno zrnje me je vrgel v prah na cesto, da so po meni hodili težki vozovi življenja . . . Ko sem pri Debelakovih vstopil, je bila preja že skoraj ponehala. Trske so sicer še močno gorele v železnih obročih, a svoje kolovrate je gonilo le še nekaj predic, nekaj takih, ki niso bile najgorše in za katere se ni nespametni moški spol dosti brigal. Plesali so. Miza je bila obložena kakor pri svatovski pojedini. Vino seje točilo in temu in onemu je že stopalo v prazno glavo. Cula se je že tista neslana govorica pijanih gorjanskih fantov, iz katere se tako rad napravi pretep. Marks je bil danes stari Marks: prav tak, kakor tisti dan, ko se je hotel metati z mano in Lukežem. Pri plesu je segal po najgorških in če je vedel, da ima ta ali ona svojega, je z njo posebno dolgo plesal, kar je zbujalo jezo in nevoljo. Govoril je čez mero veliko, vsem je hotel zapovedovati in če ga niso hoteli poslušati, je storil vendar to, kar se je zdelo primerno njemu. Kazal je Tajčar-ja, ki je surov in ošaben, kadar misli, da se ga vse boji. Po deseti uri je Marks zahteval svoj ples. Ker se je točilo njegovo vino, so mu ta ples morali dovoliti, ker je bila to stara pravica. Za plesalko si je izbral Agato, ki je bila danes s svojimi rumenimi kitami in s svojim rdečim licem posebno čedna. Bila mi je tako všeč, da kar očesa nisem mogel odtrgati od nje. Vzel jo je torej Marks ter se postavil z njo. „Sedaj, telički, glejte, kako plešemo mi, ki smo Taj-čarji!“ je vpil napihnjeno. Od strani je stala domača mladina in krvavih oči ga je gledala, pa se ni upala ničesar odgovoriti, ker je pila njegovo vino. Podal je dekletu roko in plesala sta, da kaj takega še nismo videli v ti dolini. Meni sicer to skakanje ni bilo všeč, a dekletom je žarelo po obrazih, če je Marks Wulffing med plesom skočil posebno visoko. Skakalje v resnici, kakor bi ga kdo z nožem suval v stegno. Časih je telo še celo tako zavrtel, da je z nogami silil proti stropu, z glavo pa proti tlom. Ko smo mislili, da bo z njo ravnokar sunil ob zemljo, se je bliskoma obrnil, da je zopet stal na nogah. Našim dekletom je bilo to zelo všeč. V kupu, ki se je nabral okrog mene, so sedele hčere imovitih kmetov s pogorja in si pomenljivo pripovedovale, da Marks ni hlapec, temveč da je sin premožnega kmeta iz Davč. Vse je kazalo, da se Marksu odpira pot do kmečkih hčera, ki se v naših časih ne smejo možiti pri hlapcih. A Marks se za te ženske ni zmenil; pozabil je še celo na ono, ki si jo je bil že izbral na domu v Davčah. A tembolj je silil v Agato. Veliko ji je govoril, a ona mu ni odgovarjala, še smejala se ni, kar rade store plesalke, in to na vsako plesalčevo nespametno besedo. Plesala sta mirneje. Nekaj sta tleskala z rokami in hodila eden okrog drugega, kakor da bi ne mogla dočakati, da prideta zopet skupaj. Navsezadnje se Marks ni mogel več krotiti. Prijel jo je okrog pasa, jo dvignil visoko nad svojo glavo in se zavrtel z njo, da so Agatina bela krila kar šumela. Hipoma jo je spustil k sebi, jo objel in se s svojim bradatim obrazom smukal okrog njenega, da me je napolnila kar najhujša jeza. „Moja si,“ je kričal kakor obseden, „moja in nikogar drugega!“ Okrog sebe je gledal kakor bik na paši. „Pa mi jo vzemi kdo, če si upa!“ je še pristavil in meril s pogledom Jurija in tovariše. Tudi mene je meril s tem pogledom, da je — najsi sem bil desetkrat gospodar — zakipela kri v mojem telesu. Pa Agata ni bila zadovoljna s tako snubitvijo. Upirala se je in ker je le ni nehal stiskati k sebi, smo videli, da je dvignila svojo roko in da je začela švrkati z njo po njegovem kosmatem obrazu, da je tleskalo. „Pusti!" je govorila ostro, „pusti me — kdo te mara, grdoba grda!“ Ta udarec je vzel Marksu vso moč, ker izgubi mlad človek vsako ime, če ga je tepla ženska. Spustil je Agato in kakor izgubljena ovca obtičal sredi hiše. Obdajala sta ga smeh in krohot, kar ga je zapeljalo, da je storil nekaj, kar je bilo v takem trenutku najnespametnejše: siknil je grdo besedo, ki je veljala vsem in ki je torej vse razdražila. Prvi je bil Jurij v njem, potem ga je obsula cela drhal, ki je zavoljo njegove ošabnosti kuhala jezo oni večer. Branil se je, kolikor se je mogel, pa so ga imeli v hipu na tleh: tepli so ga in ga suvali s težko okovanimi čevlji. Ubili bi ga bili, da nisva prihitela z Debelakom in razmetala vseh, kar jih je viselo na njem, prav tako kakor čebele, če padejo na potnega konja. Ko se je s težavo vzdigoval, je ječal in stokal. Marksa Wulffinga je bilo groza pogledati: na glavi lasje šopoma izpuljeni, obleka raztrgana: ko je počasi zlezel na noge, se je pokazalo, da je na eno nogo krevljal; po obrazu in po rokah pa je silila na dan kri v debelih kapljah. Vzlic temu se je odkrivalo na tem obrazu toliko jeze in toliko divjega sovraštva, da sem kaj takega videl pozneje še samo pri Turkih, kadar smo ujete postavljali v vrste in jim sekali glave. „Ste me,“ je tarnal, „ker vas je bilo preveč. Kakor mravlje ste se usuli na enega. Najbolj pa me peče, da me je tepla ženska — ženska, ki je od naših ljudi! Da bi vas vse hudič vzel!“ S to željo, ki mu je gotovo prihajala od srca, je od-krevsal. Tako se je razdrla preja pri Debelakovih nekaj časa po svečnici v letu 1695. o T3 0 u. i^lo r.“ «>« •Es = l « a, B o i- cg = loxig "IŠcEIŠ« s!I°-s|| ”<>>0QOS ZCH- WO CL w OJ CO 'S- lO to N- CO 1.1« @ 1 « S :!3 I -i 5 — c « £ ö = 111 pl z o. h- wo o. w 2 SSSIojSoj lili I piti S “fi - ^! §0 > ▼- X JzCL Q. Z Q_ h-C/5 O |||pS> ^S-eS-; >r« a z - - « o in u> < L u. < o o z a i- wo o. w 'i- oj co ^ tn to h' S 2,® :o Id € f d° c-g ,§ n.; Zofija epomuk Bruno ; Erik ilestin S in, duh. Evtihij ■de »J ^11 3S H c O 5 - c 2 °I-E if 0 d lllllif * to c .o» C 0 « B «-! « o> c £ =’ £ So § 'S 0 « >W O 0- . . m ■= -o litlili «J Q- < w > W S ts; -5 o. -j o. m > OD m 2 0 X < CD Z Q. 1- WO D. W Z Q. I- wo 0. w z CL (- eno CL w CO CT) O T- CM CO sr IOcDF-CDOOt-T- T- T- t- t- cm CM CM CO sr ID co 1^ co CM CM CM CM CM CM CM '.So Z a-l-o> O ▼" CM CO CO -S co I illlŠ sllllll z a h wO o. w CO W tO N- 00 O C > >N "O rf 2Sp^l oi w _i S > o. m Z o. i- wo D- w o i- cm co -sr m cd % ^ "o >6 to 5 2 oc => E ^ c 2 j= 5:e> äg?SS§ CO < —I X < —1—3 Z Q_ |_ C/DO CL C/) N- CO CT> O -*- CM CO T- T- T- CM CM CM CM .E © co ■Š § m| u- = S > -S “g čr >^0 TW S-5 °:R«Sg2. — o co c •— g|« n£2> . 2 CO O CD CO IZ? sf ^ Q_ X ^ Q_ Z Q. I- COO □- C0 S en co co o> o CM CM CM CM CM CO H C0>O CL 0) 1- CM CO -sr ID ^ ^Cö__ o '5 O) E 5 •tr UL LL _ 03 ^ >c/5 „ 'J S 0!S>o:g' s' o d « c ! 2 o ^ oš n 5 o o 5 M tX-oU-^WQ Z Q. |_ coo o. w to f-. CO O) O T- CM 1®« 0 1 v S x 0. o-> z Q. I— C0O o. w CO ID CD r^- co o> m cO .E — !-s o| — c co O ^ 2 >0 ° ÖT d ■C > 2 c O) CD C/5 m < < H— C0>O 0- C/D 1- CM CO sr ID s m«'« a tr | :=■!= 2 - >rB§|S5^ IO LU X < W -J LU Z O. h- WO Q- W to co O) o i- cm ;b2äo| »- TO CL »CO p r- - Bh-2.§ 5 o ■d-t-< w ^ z Q_ i- wo o. w co ”3- id cd co a> 131 —J CL Q- O cS: C c oo^ o U cu Q) CO F (D Q. C O) C • ■=, > . CD C .E > C0 tri Z 2j i- Q O LU z o. i_ wo a. w (Ot l|žM « 9-^ ^ » C q ro o — o) s«b-ll . ® 0) J- OJ to ^ •>- o. w O W > 2 Z Q. COO 0- W O r- CM CO sr ID CD CM CM CM CM CM CM CM I® 2 5 1 = Is B «Sl-" ‘pil z o. |_ wo n-cowot- CJ CM CM to to o CD CD (D «5 ..« to > I V) F c TD :=» ,-r umn -j > o. < x O a z o. |_ eno a. w ® O t- tM co -o- m (S3, g ’§ S g E 'E1 ■a Q-C0 CD CD Q CD - -_r ~~3 E [3 C S g ™ 4-'~ ta g c -F co D >C0 >N . c Z C o 0) .E CM < CL ^ CD Z > Z X f- C/D »O X C/D CO F- 00 O) O T- CM T- •»- CM CM CM © TD CD . ^ « ■« g B to .N -E llllil CO X X H < H > z X f- C/D »O X C/D co m cd h- co a) CM CM CM CM CM CM CM "S m š* ns "I: “ = >o CO c C Z CÜ LL O Q- CO t— CM CO C ..«Ä ■? S" o ^ > ■ - J5 c — ^ "D ™ O -Q »J Q) O ” « ~ E ™ 'S o cm cn z < S □—i z o. i- cn'O o. w ■f m cd r^- co o/ o @ 2 Q r e ™ > > “3 ^ N I- C0>O CL CO T- cm co m N 5 CO 0 2 cn CO 0 "D išfž il D 5 O TJ < O «Isafls :i=4ll3 Z o. h- w>o o. cn T- cm co rr m co i^ c CD T3 5 C --E ro «öi’o’SSlS co UJ OD CG _1 ^ -3 Z Q_ H- C0>O D. CO CO N- 00 03 O t” CM © I ,6 :=r :■?:=• O 0 D N ^ O »_ ■O ffl S 5 c S <0 XI O)-*-* E C CD . »_ > 0 0 co > ID LU Q_ Q -j CO Z Q-H C0O CL CO 00 03 O ^ CM CO "M-▼“ i- CM CM CM CM CM Iib.I g-E1 ”°3oiS « 1 § ^ g ■§ « = Mislil! co _i .N 181 £ |bqoS. ._ ■o >tJ Äpg E. t5 Č m ® S* sil sl 02 i S5— Isii -S CQX/3 -3 Z (- UJ t/3 Z a |_ «o o. w H iS co o T_ 6M CM CM CM CM C*3 CO @ z a. h c/3 o a. co p -i- cm co -m- m co CM CM CM CM CM CM CM c c © C = .— > 'Z iz 0 II c T- z co < Z CL h- CO t; co 05 o CM cm CM CO 28. navadna Evald; Gerard Frančišek Asiški Marcelin; Flavija Bruno; Renatus © Rožn. Mati božja Pelagija; Marcel 29. nav.; Janez Franc Borgia Emilijan, škof Maksimilijan Edvard Koloman 5 Kalist 1., muč. Terezija Velika 30. nav.; Hedvika Ignacij; Viktor Luka; Julijan Izak J.; Etbin Irena; Vendelin Uršula, muč. © Marija Saloma sJ ^ Sgf is slfslIS 'ilfslš co < * _l > C/D Z Z CL 1- COO O- co Z CL h- COO 0- co z čl i- coo a co Z CL h- COO CL CO cm co -m- m co r^- co 03 O T- CM CO 'M- to CO r^- 00 CD O T- CM T- 1- T- T- CM CM CM CO Tt IT3 CD N- CO 03 CM CM CM CM CM CM CM Ifi 911 05™ " LLI S C5 O CL CO ■i- CM CO 24. nav.; Rozalija Lovrenc, škof Petronij, škof Regina; Marko © Marijino roj. Peter Klaver Nikolaj Tolen. »j <®< . 1 'S 2 - « lllllll © £5 0 -*-• S’g.d 'sf o iši w c :i2 — ui « g ora o o CM ^ -3 X>N X ir=Era°>^ SggjfgS:?- .5 o -i -i «M -j CO S 1- ^ S Z CL I- COO 0- co Z CL H COO CL CO z CL (— COO CL co ^ LT) CO D- CO CD O T-CMCO’M-tnCDD- T- T- T— 1— T— 1— T— 00 03 Ot—CMC0'M-CM CM CM CM CM te/ ?|L|f Silil“- •N E a-i--“ --c E § 2 1 o S.£gf2 cm ^; > > 2 i Z CL I- C0O CL •o CO h- 00 03 o CM CM CM CM CM CO « cš'«! iltli! Mit? o 5 ^ = re N | '•“9 Š g O CL CO r- CM CO "M" LO CO 2®S “ 05 E’cj 2 S 5?£lM >r~LL «Z- "is lili O O 0 o — — — CM Q Q_ _1 X X Z Q. H C0’O O- CO 00 03 O 1- CM CO SijO-ri-Mco .SSgll^o >r g le“«13-2 SIzlili ,J C o a) „J 0 CM > X X X -3 CD Z Q. j— COO x co ^ to CO co O) O T- T— T— T— T— T— CM X S H- S 0 C ^ N ČM 2ir-g J >i Z Q_ I- (0>O Q_ CO ^■CMCO-M-incOh-CM CM CM CM CM CM CM cmIsI^H .E te/ ’lžol C3) • -* > > c »O 0 < 0 0X •r co "D lili M 2 <15 ® CM S LL CE Z CL L- CO g 05 O r- CM CM CO CO : | s § g = k! o • ,r“ ra N ^ o <2 « ra o g.2.™ tllllll Z CL H COO O- CO <50 05 O t- CM CO T” i- i- CM CM CM CM ra as :=. o, ^ 'c c «j oj n • r _ Z LL > ■ - E "o--------*: c o ro O 2 ^ «o ra o ° ™ ra ■<- -o os C5 > S CL z CL h- CO-O O- CO S Bet^^W) Up Niedersachsen PNordrh.-Wbstf prassen PRheinl.-RfalzSjüVAs ^ ÄkNord- ^■■kSaarland ^j^bayern ^Süd-^ ___Fbayern slitev 17.050 oseb. Trenutno še ni nobenih izgledov, da se bo stanje zboljšalo. To stanje bodo posebno težko občutili tuji delavci. Leta 1974 je bilo na področju Stuttgarta med zaposlenimi,22,5% tujcev, sedaj jih je samo še 18,7%. Verjetno bo še marsikateri tuji delavec našel edini izhod v povratku v domovino. Ker pa je Jugoslavija gospodarsko popolnoma na tleh, bo tak korak naše delavce še posebej težko prizadejal. Domovina kup nesreče — Za Vse svete je šlo manj naših delavcev v domovino kot zadnja leta. To je razumljivo. Šikane na meji, ki se vedno bolj stopnjujejo, pomanjkanje življenjskih potrebščin in negodovanje ljudi doma res ne morejo mikati nikogar. V zadnjem času pa vlada med našimi delavci tudi preplah, kaj bo z devizami, ki jih imajo naložene na jugoslovanskih bankah Zaupanje vanje vedno bolj zgubljajo. FRANKFURT Te dne sem dobil tole pismo: „Bliža se konec leta. Lepo prosim, če poravnate naročnino!“ Veste kaj, pošljite to „Našo luč“ tistim, ki jo res naročujejo a ne nad- legujte tistih, ki za to luč sploh ne kažejo interesa. Preglejte prvo naročilnico pa boste videli, da mnogo imen sploh ni. Pa lep tovariški pozdrav V. R iz Frankfurta! Že enkrat sem Vam napisala pisma pa se se izgleda bojite objaviti ali kako.“ Pismo sem vam prepisal dobesedno, brez popravkov. Draga V. R., prav nič se ne bojim objaviti — dokaz je zgoraj. Vendar me ob vsem tem nekatere stvari le motijo. Rad bi Vam ustavil pošiljanje NL, pa žal ne vem, kdo ste. Samo V. R. mi nič ne pomaga pri ugotavljanju Vašega naslova, ker teh kratic nimam. Pozabili ste napisati tudi datum, odpadel je nagovor. Res, draga V. R., v tujini smo se malo odtujili, postali bolj „kulturni“ in uradni, kajne? Vendar, čeprav odpovedujete naročnino oz. hočete, da bi Vam lista ne pošiljal, ker ga niste naročili, mislim, da pravilo lepega vedenja le terja, da me osebno nagovorite, posebno, ker je pismo vendarle namenjeno meni, urad je mrtva soba. Kar se tiče naročilnic, Vam lahko povem, da je pok. g. Prijatelj nabiral naročnike tudi brez naročilnic, zato te kontrole ni mogoče izvršiti, pa tudi pri meni je marsikdo naročil NL brez naročilnice. Najhujše zame je, da se ne podpišete. Saj Vam nič hudega nočem. Nasprotno, vesel bi bil, ko bi bili toliko korajžni (da ne rečem pošteni) pa povedali, da ne želite NL. Meni bi prihranili stroške, sebi pa upravičeno jezo, če lista že res nočete. Tako bi nepotrebni nesporazumi, če bi upoštevali pravila lepega vedenja, odpadli. Če Vam je bila poštnina predraga, bi Vam znamko vrnil, tako pa je vse skupaj hudo nerodno, se Vam ne zdi, če napišete „Porto zahlt Empfenger“. Dragi rojaki! Vidite, tako nastajajo brezpotrebne zamere. Rad vas imam, zato sem tu. Če vam moje delo ni všeč mi mirne duše napišite, samo lepo prosim, tudi podpišite se. Na nepodpisana pisma pa ne morem, niti nočem odgovarjati. Danes sem naredil izjemo, ker bi vam rad sporočil, da sem vesel vsakega pisma, naj bo vsebina še tako kritična. Pisma brez podpisov pa so sa- mo znak, da piscu ni do resnega pogovora. Se ne zdi tako tudi vam? Ponavljam, vse lepo prosim, da poravnajo naročnino. Končno, če list prejemate, mislim, da je prav, da ga tudi plačujete; če ne, ga rajši odpovejte. Mislim, da bo to najbolj „sodobno“ in prav, se vam ne zdi? Še nekaj novic o naših prireditvah: Misijonsko nedeljo smo letos v Frankfurtu spet malo popestrili. Naši veroukarji so namesto pridige prebrali odlomke iz delovanja slovenskega zdravnika na Tajvanu. Prijetna sprememba in živa pridiga, da smo vsi misijonarji in graditelji božjega kraljestva. V soboto, 13. novembra, smo imeli martinovanje. Martinova gos je sicer manjkala, zato pa je bilo dovolj drugega. Za potico je poskrbela g. Flajšmanova in nas s tem prijetno iznenadila. Pridni sodelavci so poskrbeli, da ni nihče trpel lakote in žeje. Veseli Pomurci pa so igrali „vesele viže“, da so se udeleženci lahko tudi navrteli. Bil je res prijeten družaben večer. Še malo farne kronike: V Frankfurtu sta se 23. oktobra poročila Franc Kosi in Marija Balažič. Čestitamo. Krstili smo Benjamina Koppa in Petro Kosi. Staršem čestitamo in želimo veliko božjega blagoslova. MAINZ 17. oktobra smo pri maši v Mainzu imeli lepo slovesnost. Slavili smo 35-letnico poroke zakoncev Ramšak. Pri sveti maši, ki je bila zahvala in prošnja, smo skupaj molili, potem pa se pri njih doma v Wiesbadnu tudi poveselili. Želimo jima še mnogo lepih in srečnih dni. ESSEN, OBERHAUSEN, HILDEN, MOERS Iz Slovenskega centa v Ober-hausnu naj gre sporočilo o dogodkih med Slovenci v širši okolici. Zadnji čas nam je tu življenje ponudilo svojo podobo v kontrastih. Še enkrat naj omenimo, kako smo bili v Essnu vsi, ki čutimo slovensko, globoko pretreseni ob smrti duhovnika Ivana Ifka. Pa ne samo Slovenci tega velikega porurskega središča, ampak tod vsenaokrog. Z nami tudi mnogi Nemci, ki so ga poznali. In teh ni bilo malo, kar se je pokazalo na pogrebu. Pogovori o njem so prinesli na dan marsikatero zanimivo, naravnost preroško besedo pokojnega. Smrt pravičnega svojevrstno spregovori v človeških srcih. Prvi teden septembra se je v Düs-seldorfu manifestativno predstavila katoliška zavest in vera v Jezusa Kristusa. Nemških katoliških dni smo se udeležili tudi Slovenci. Predvsem radi omenjamo lepo bogoslužje in srečanje v Hildnu. Vodil- na ideja je bila „biti skupaj v molitvi in veselem srečanju“ z nemško župnijsko skupnostjo. Svojevrsten prispevek temu vzdušju je dal med nami navzoči ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Njegova tekoča nemščina in izbrana slovenska beseda je vzbudila občutek edinosti. Temelj tej misli je seveda evangeljski, je poudaril nadškof. Globoka povezanost v veri s Kristusom premaga jezikovno in narodnostno razmeje-nost. V Cerkvi smo eno božje ljudstvo. Tu je sodeloval zbor Slovenski cvet, ki je zapel mašo in v dvorani kasneje še nekaj priredb narodnih pesmi. Zbor nas je zastopal tudi naslednji dan v Düsseldor-fu pri „maši narodov“ in na prireditvi, ki so jo pripravile skupine različnih narodnosti. V Oberhausnu smo se 12. sept. skupno veselili sreče zakoncev Danice in Tomislava Por. Prve dni julija sta se jima namreč rodila dvojčka Štefan in Sonja. Omenjeno nedeljo smo slovesno obhajali krstno slavje pri bogoslužju v Sterkrade. Prisrčno čestitamo, zakoncema in otrokoma pa želimo srečo in božji blagoslov. Naslednjo nedeljo smo bili Slovenci od blizu in daleč zbrani pred Marijo na romanju v Kevelaerju. Zares lahko rečemo, da smo Mariji ostali v velikem številu zvesti. Marijina pesem je privrela iz src in grl v Andrej Skorja bi 18. nov. praznoval svoj 4. rojstni dan. razpoloženju, ki ga poznamo s Ptujske gore, Brezij ali Svete gore. Srečanje pred Marijo nam je popestril g. Brane Rozman. Pritegnile so nas njegove besede. Začutili smo, kako lepa je slovenska govorica, posebej še kadar je napolnjena z veselim sporočilom božje ljubezni, ki odseva svetu po Mariji. Zapeli smo potem še zunaj pred cerkvijo, tako da so se ljudje ustavljali in povpraševali, od kod smo, kdo smo. Pesem govori mednarodno govorico. Sobota, 25. septembra, nam je navrgla še enkrat polno mero veselja. V Oberhausnu smo se v velikem številu zbrali na vinski trgatvi. Predvsem nas je vabila slovenska družba, srečanje z znanci in prijatelji, veselo razpoloženje ob polki in valčku. Igral nam je ansambel Boža Majerja Odmev z gora. Sodelavci Slovenskega centra Oberhausen, ki so prireditev pripravili, so bili navsezadnje najbolj zadovoljni, da je uspelo pripraviti vesel in prijeten večer svojim rojakom, ki so jim s svojo prisotnostjo izkazali priznanje. Kar prehitro so kazalci na uri zlezli preko polnoči. V naslednjih dneh pa nas je pretresla žalostna novica. Nesreča je posegla v družino Pavle in Bruna Škorja iz Repelena. Bili so doma na dopustu, zato nas je novica dosegla nekoliko pozno. Žalost je zarisala sočutje predvsem na obrazih Slovencev, ki se zbirajo k bogoslužju v Moersu. Zvedeli smo za nesrečno smrt komaj 4-letnega Andreja Škorja. Zadnje mesece ga je nekajkrat napadla skrivnostna vročina in slabost. Zdravniki so ugotovili le zasenčenje pljuč, niso pa mogli odkriti pravega vzroka bolezni. Doma je otrok nenadoma umrl. Smrt je posegla spet nenadno in nepričakovano. Kodrolasega Andreja ne bo več med otroki pri maši in kako ga bodo pogrešali v družini. Nismo mogli verjeti in globoko smo začutili z nesrečnimi starši. Molili smo skupno za moč v času preizkušnje za družino naših prijateljev. Izrekamo iskreno sožalje in budimo misel k luči vere. Pokojna Johana Videc iz Castrop-Rauxela CASTROP-RAUXEL Nenadna smrt je v Castrop-Rauxelu prizadela družino Stanislava Videča. Njegovo ženo Johano, roj. Kos, doma iz Šentruperta, je zadnji dan avgusta zadela srčna kap. Komaj 43 let je dopolnila marljiva in skrbna žena in mati. Dve že skoraj odrasli hčerki Andreja in Martina žalujeta za svojo mamo in skušata sedaj s svojo pomočjo vsaj malo nadomestiti izgubo v družini. Mnogi ljudje v Castropu in bližnjih mestih so poznali Johano. Prodajala je na trgu tekstil, ki ga je prevažal njen mož. S pridnostjo in iznajdljivostjo jima je delo uspevalo in kovala sta si mnoge načrte. Bog pa je sklenil drugače. Zaupamo v njegovo previdnost in modrost, ki nas vodi, družini pa izrekamo globoko sožalje. SEVERNA BAVARSKA INGOLSTADT — Slovenski center v Ingolstadtu je že spomladi oživil svojo dejavnost v prenovljenih prostorih. Ob sobotah, predvsem pa ob nedeljah po slovenski maši, se rojaki radi zberejo in poklepetajo v domačem krogu. Že ko nas je v mesecu maju obiskal g. škof Lenič, se je pokazalo, kako važno je, da imamo čisto svoj prostor, kjer si ustvarimo košček domovine. Slovenske žene so takrat lepo pripravile skupno kosilo ža prvoobhajance, birmance in vse rojake, ki so se nam pridružili. Go- Pozdrav otroške dramske skupine spod škof je bil res navdušen nad iznajdljivostjo in gostoljubnostjo naših ljudi. Zaželel nam je čimveč uspeha pri skupnem delu in posebej poudaril, naj ostanemo zvesti domovini in Bogu. V juniju je Slovenski center priredil piknik, ki je bil zaradi nestalnega vremena v prostoru centra. Znova se je pokazalo, kako praktičen je ta prostor. Saj čisto zadošča za srednjevelike prireditve. Pa tudi za ples je prostora dovolj. Z jesenjo smo se resno prijeli dramske dejavnosti. Za tradicionalno vinsko trgatev, ki je bila drugo soboto v oktobru, je otroška dramska skupina pripravila pozdravno deklamacijo. Vse slovenske dežele so nam poslale lepe pozdrave in nam zaželele, naj se ob dobri kapljici razveselijo naša srca. Dramska skupina odraslih je za to priložnost naštudirala tri aktualne skeče znanega slovenskega humorista Žarka Petana, ki so publiko spravili v prisrčen smeh. Za razvedrilo in ples pa nam je igral znani ingolstadtski slovenski trio VOX-3. Rojaki so bili navdušeni nad pristnimi slovenskimi vini: janževcem, rizlingom in cvičkom. Naš „mesar“ je sam pripravil pristne domače pečenice z zeljem. Bilo je res domače, slovensko, prijetno in veselo. MÜNCHEN Ko listamo po našem župnijskem koledarju, najdemo v zadnjem času tri datume močneje obrobljene: 17. oktober (vinska trgatev), 25. oktober (ponovitev nove maše) in 1. november (Vsi sveti). Za vinsko trgatev smo se kar malo bali, da nas ne bo prav veliko, pač zaradi gospodarske krize, pa se nas je nabralo spet štiristo. Vse nas je presenetila na novo, zelo z okusom obnovljena dvorana, tako da smo se v njej še lepše počutili kot doslej. Sicer se je pa večer odvijal od 4. ure popoldne do 11. ure zvečer kot po traku: kvintet Karavanke je domače, živo in kvalitetno ustvarjal zvočno kuliso, na mizah ni manjkalo potrebnega za privezanje duše (škoda, da se je mesar uštel v datumu in zato ni preskrbel kranjskih klobas — drugič bo treba to napako vsekakor popraviti), za mizami je tekla beseda med znanci in prijatelji še in še, plesavci so si pridno brusili pete, srečolov je po celi dvorani razdelil 400 dobitkov, med njimi prenosni barvni TV-aparat (Minerva, 760 mark), zložljivo kolo (220 mark) in košaro jedil (120 mark). Neobičajno veliko je bilo tudi pogovorov z našima duhovnikoma o verskih, nravnih in družinskih vprašanjih. Težko je reči, od česa odvisi razpoloženje na takem srečanju, a to pot je mnogo udeležencev zagotavljalo, kako lepo je bilo. Pa tudi krčmar je dal dokaj laskavo sodbo: „Dobri ljudje ste. Pri meni ste vselej dobrodošli!“ Ponovitev nove maše je bila za našo župnijo pomemben verski dogodek. Letošnji slovenski franči- Prizor iz skeča Telefon škanski novomašnik p. Pavle Jakop ima v Münchnu sestro: po tej poti nam je uspelo, da je bil novomašnik pripravljen priti k nam ponoviti novo mašo. To bogoslužno srečanje je bilo tako prisrčno, da nam bo ostalo vsem še dolgo v spominu. Zvočni okvir je ustvarila vsa cerkev z mogočnima pesmima „Novomašnik, bod’ pozdravljen“ v začetku in z „Marija, skoz' življenje“ na koncu maše. Med sveto daritvijo sta se v petju izmenjavala cerkev in zbor. Šest ministrantov je spremilo novo-mašnika' pred oltar, tam so ga pozdravile in mu izročile rdeče nageljne deklice Dunja, Lilijana in Sonja. Gospod je tako lepo molil, pel in pridigal, da bi ga še dolgo poslušali: lep, nizek, miren glas, pa njegova čudovita izpoved o Kristusu — zares nas je prevzelo. Tudi smo se močno zamislili, ko smo ob koncu maše zvedeli, da izhaja novomašnik iz družine z devetimi otroki, a kot edini moški potomec: kako čudovite starše mora imeti, da so bili pripravljeni darovati Bogu edinega sina! K večerji se nas je zbralo blizu 40. Tam smo si pripovedovali vesele zgodbe in peli, zvedeli smo pa še tudi marsikaj iz novomašnikovega življenja. Najbolj nas je prevzel njegov odgovor na vprašanje, kako to, da se je odločil za duhovnika: „Čutil sem,“ je rekel, „da bi bil sam sebi nezvest, ko se ne bi.“ Zaželeli smo mu veliko poguma v življenju, Sveti Miklavž je praznik otrok. Ta dva posnetka sta z lanskega miklavževanja v Münchnu. pa da bi za Cerkev in naš narod storil kar največ dobrega. Za Vse svete smo se zbrali k maši in molitvam za mrtve v naši župnijski kapeli — takrat imajo v cerkvi Sv. Duha celodnevno češčenje, zato bi lahko dobili mi cerkev na voljo šele ob 7. uri zvečer, kar je pa za jesenski čas precej pozno. Hvala Bogu, kar lepa skupina se nas je zbrala k sveti daritvi! In kako čudovito vsesvetsko razpoloženje sta ustvarili pesmi „O, srečni dom“ in „V nebesih sem doma“, pa premišljevanje o naši usodi in molitve za rajne. Krščena je bila Mojca Marija Grojzdek, hčerka Alojza in Frančiške, roj. Baznik. Punčko, ki je s svojim rojstvom prinesla staršem in bratcema toliko veselja, je med mašo v stranski kapeli cerkve Sv. Duha krstil njen stric, škofjeloški župnik, g. Alfonz Grojzdek. — Staršem čestitamo, punčki pa želimo vse dobro v življenju! LINDENHEUVEL G. Anton Kropivšek ml., diplomirani pevovodja, je popeljal pred oltar svojo nevesto gdč. Marion Caes-sems. Svatbe se je udeležila vsa naša skupnost v tem kraju. Novopo-ročencema iskreno čestitamo in ji- ma želimo obilje božjega blagoslova na skupni poti. G. Antonu želimo še posebej lepih uspehov v svojem glasbenem udejstvovanju. HEERLERHEIDE V začetku tega meseca se je g. Gril Franc, predsednik krajevnega društva sv. Barbare, podvrgel težki operaciji. Želimo, da bi poseg zdravnikov dobro uspel. V bolnici v Heerlenu se zdravi tudi rojakinja ga. Belussi. G. Martin Romih je po zlomu bolne noge v kliniki za onemogle. Obema sodelavcema pošiljamo posebne pozdrave z željo, da bi si čimprej opomogla. Častni član društva: Pod belgijsko rubriko tega lista smo v novembru sporočili, da je „Slomšek“ na 22. Slovenskem dnevu letos imenoval g. Franca Grila za častnega člana v priznanje za veliko skrb za slovensko skupnost na tem področju in za lep zgled našim mlajšim. Pred leti je g. Grilu nepričakovano umrl 20-letni sin Niko. Teden dni po tem žalostnem dogodku je bil v Belgiji Slovenski dan. G. Gril je rekel svoji ženi: „Kaj bi jadikovala doma! Pojdiva v Eisden, tam so dobri ljudje, tam naju potrebujejo!“ . . . Tega duha sodelovanja in solidarnosti naj bi se navzeli vsi naši rojaki. Lepe ideje potrebujejo sodelavcev. Dolgoletna skušnja nas uči, da ima Kocbek prav, ko je zapisal: „Narodna kultura je velika in močna, če so njeni pripadniki svobodni in močni ljudje". Svobodni in močni! S hlapč-ki in slabiči nima kultura kaj početi. ' švedska ) GÖTEBORG Goteborška katoliška župnija ima blizu deset tisoč katoličanov, od teh je skoraj šeststo Slovencev. Paleta raznih dejavnosti v župniji je zelo obsežna. Pastoralno delo pomaga voditi cerkveni in župnijski svet. Levji delež veroučnega dela nosi Društvo za otroško dejavnost ter goteborški mladi katoličani. Skavti imajo dve skupini: minores in majores. Posebna skupina pripravlja božični sejem, ki je vsako leto na prvo adventno nedeljo. Pravijo, da je od vseh v Göteborgu najbolj zanimiv, saj so člani župnije zbrani z vseh vetrov sveta in se to pozna v raznolikosti zamisli in izdelkov, ki so naprodaj. Izkupiček sejma je v veliko pomoč pri kritju stroškov katoliške šole, kjer je tudi več slovenskih otrok deležnih osnovnošolske modrosti. K župniji spada tudi študijski center Johannesgarden. Tam je cela vrsta tečajev. Letos so prvič poskusili s tečajem za zaročence, ki se dobro obnese in ga od zdaj naprej mislijo redno prirejati. Tečaj ni namenjen le goteborški župniji, udeležujejo se ga zaročenci iz vseh krajev Švedske. Že eno leto lepo deluje neokatehumenat, po ustaljeni Švedski navadi pa se manjše skupine zbirajo k različnim študijskim krožkom. V nedeljo, 7. novembra, je že tako razvejana dejavnost postala še za spoznanje pestrejša. Slovensko oltarno občestvo je po maši izbralo svoj dušnopastirski svet. Njegova glavna naloga bo poskrbeti, da bomo čimbolj na tekočem o dejavnostih in možnostih sodelovanja v župniji. Župnija ima veliko sodelavcev in kot je videti tudi precej delovnih skupin, ki pa na žalost dostikrat niti ne vedo druga za drugo. Dušnopastirski svet bo lahko v veliki meri pomagal, da se bomo Slovenci še bolj bogato vključevali v občestvo božjega ljudstva v Göte-borgu. Švica ) Ustoličenje baselškega škofa — Praznik Vse svetnikov (1. nov.) je imel letos za baselško škofijo poseben značaj. Ta dan je namreč dotedanji pomožni škof dr. Otto Wüst nastopil svojo službo kot redni škof baselške škofije. Slovesnost ustoličenja je bila skrbno pripravljena in izpeljana. Mašo, ki se je začela ob 10.30, je med besednim bogoslužjem vodil dotedanji redni baselški škof dr. Anton Hänggi. Po njegovem nagovoru (po evangeliju) je bilo branje papeževega odloka o postavitvi novega škofa. Zdaj je prišel najznačilnejši trenutek ustoličenja: novi škof je zmolil apostolsko veroizpoved, škof A. Hänggi pa mu je zatem kot svojemu nasledniku izročil (približno 400 let staro) škofovsko palico s prisrčnimi besedami, naj mu bo v znamenje dobrega pastirja božjega ljudstva. Ko ga je nato še odpeljal k škofovskemu sedežu, se je po cerkvi razleglo burno ploskanje. Ne dogodi se vedno in povsod, da bi dotedanji škof mogel tako vpeljati v novo službo svojega naslednika, zato je tak primer nekaj izrednega. Povezanost in edinost z novim škofom so duhovniki in laiki izrazili po svojih predstavnikih z obljubo zvestobe in pripravljenosti za sodelovanje. V svojem nagovoru je škof za napredek škofije v krščanskem življenju zlasti poudaril veselje in zaupanje, ker sta to dve človekovi lastnosti, ki osvobajata voljo in sproščata korak. Nato je bilo na vrsti pomembno dejanje: Predstavniki desetih kantonov, kolikor jih spada v baselško škofijo, so izročili novemu škofu goreče sveče s kantonskim grbom, ki so potem gorele med evharističnim slavjem. Goreče sveče — plameneča hotenja! Kot pred mašo se je tudi po njej razvil sprevod približno 100 soma-ševalcev (škofov, opatov in drugih duhovnikov) pa še mašnih pomočnikov in častnih gostov ter se pomikal nazaj v župnišče. Slavnost se je nadaljevala in končala s skupnim kosilom povabljencev, kjer je bilo izrečenih nešteto želja . . . Bog daj novemu škofu pri vodenju škofije svojo pomoč in blagoslov zlasti v obliki trdnega upanja in vedrega veselja! Izseljenska nedelja v Baslu — Letošnjo izseljensko nedeljo smo obhajali malo drugače kot prejšnja leta. G. župnik župnije sv. Antona v Baslu nas je povabil, da bi z njegovimi župljani sodelovali pri njihovi maši. Seveda smo se na to tudi pripravili in pred mašo vadili naše pesmi. Na začetku bogoslužja je domači g. župnik pozdravil vse vernike in predstavil Švicarjem našo slovensko skupino. Med mašo smo slovensko zapeli Slavo, Vero in obhajilno pesem, očenaš in zahvalno pesem na koncu maše pa vsak v svojem jeziku. Pridigal je naš p. Damijan in poudaril pomen sodelovanja različnih narodnosti tudi pri bogoslužju, da se tako različnost res lahko odraža v edinosti. Sproti je prevajal g. Pernuš in se na koncu švicarskim vernikom lepo zahvalil za njihov velik dar za zidavo cerkve v Kisovcu. Da bi bil lepši slovenski zaključek, smo na koncu maše zapeli še litanije Matere božje z odpe- vi. Nekaterim se je to zdelo malo predolgo, pa jih je g. župnik na koncu potolažil: Slovenci si vzamejo čas za molitev in petje. Nato se nam je zahvalil za sodelovanje. Želel bi, da bi se res uresničila njegova izjava in bi nam nikoli ne bilo žal časa, ki ga dajemo Bogu med sveto daritvijo. Po maši nas je še prijazno povabil v župnijski dom na okrepčilo. Ob prijetnem kramljanju in pesmi nam je prehitro potekel čas in že smo se morali vrniti na svoje domove. S seboj pa smo odnesli zavest o bogastvu različnosti, spomin na lepo doživetje in upanje na kako podobno srečanje. G. župniku iskrena hvala in Bog povrni za povabilo in postrežbo, vsem pa za sodelovanje! Letos obhajamo božič na soboto. Na sveti večer, v petek, 24. decembra, bo v kripti cerkve Guthirt v Zü-richu polnočna maša ob 21. uri in v Oltnu v kapeli pri sv. Martinu. Na božič, v soboto, 25. decembra, bodo maše v naslednjih krajih: v Amriswilu in Solothurnu ob 10. uri dopoldne, v Zürichu ob 16. uri popoldne in zvečer v Baslu. Na Silvestrovo, 31. dec., bo maša v Schaffhausnu in v Baslu ob 17.30. Novo leto, 1. januar, bomo začeli z mašami v Solothurnu, Oltnu in v Zürichu ob uri kot ob nedeljah. Pridite v čimvečjem številu, da počastimo in se poklonimo božjemu Detetu. Na zadnji dan v letu pa se bomo zahvalili za vse dobrote, ki nam jih je Bog naklonil v letu 1982; v novem letu pa bomo prosili za božje varstvo za prihodnje leto. Vsem rojakom in rojakinjam v Švici in drugod po svetu vošči milosti polne božične praznike in srečno novo leto Slovenska misija v Švici. kupujte berite širite našo luč ( . ^ Slovenci ob meji KOROŠKA Zvečer 7. oktobra je celovški škof dr. Kapellari sprejel dijake 8. A razreda v škofijski palači in jih potem povabil na večerjo. S škofom so se pogovarjali o slovenskih in dijaških vprašanjih. — Pod geslom Upanje živeti in upanje dajati so se zbrale slovenske katoliške žene v božjepotni cerkvi na Žihpoljah. — Nova cerkev v Št. Primožu je dobila nove zvonove, ki jih je 10. oktobra blagoslovil mons. dr. Krištof. — V enem letu, odkar deluje novi Tinjski dom, je bilo tam kar 326 različnih tečajev. — V Tinjah se je vršil 14. oktobra sestanek slovenske duhovniške Sodalitete. Navzoča sta bila celovški in mariborski škof. Sestanek je bil posvečen škofu Slomšku in svetniku Maksi-milijanju Kolbeju. — Družba sv. Mohorja v Celovcu namerava graditi nov dijaški dom, kamor se bodo preselili dijaki, ki so sedaj nastanjeni v Marija-nišču. — Na celovški univerzi se je vršil 22. in 23. oktobra simpozij pod naslovom Nič enotnosti med brati. Simpozij je bil posvečen vprašanjem odnosov večine do manjšine ob koroškem primeru. — Novi jugoslovanski predpisi o prehodu čez mejo so zelo prizadeli slovenske trgovce ob meji, saj je prodaja nazadovala do 60%. — Pevski zbor Srce iz Dobrle vasi se je udeležil srečanja evropskih pevskih zborov v Giiterslohu na Westfalskem. — V Selah je prosvetno društvo Planina 31. oktobra proslavilo 80-letnico prosvetnega dela v tej gorski vasi. — Ob 75-letnici ustanovitve Slovenske krščansko-socialne zveze je Krščanska kulturna zveza priredila v dvorani Doma glasbe v Celovcu srečanje mladinskih pevskih zborov. Nastopilo je 19 mladinskih skupin iz slovenske Koroške. GORIŠKA Slovenska osnovna šola na Livadi v Gorici je bila poimenovana po pesniku Otonu Zupančiču. V šolski veži so mu postavili spomenik, ki je bil odkrit 10. oktobra. — Prosvetno društvo v Štan-drežu pri Gorici je na občnem zboru podalo račun o delu. Živahna dramska skupina, ki je zaigrala na domačem in tujih odrih dve igri, je povabila tudi igralske skupine od drugod; delovna sta bila mešani in mladinski pevski zbor. Društvo ima svojo lastno glasbeno šolo. Priredilo je tudi več zabavnih prireditev, med katerimi je najbolj znana Praznik špargljev. — Števerjanski pevski zbor je obiskal slovenske rojake v Milanu. Spremljali so novomašnika dr. Rustjo, ki je tam kot nekdanji Milančan ponovil svojo novo mašo. — Svet slovenskih organizacij, ki združuje vse krščansko usmerjene organizacije na Goriškem in Tržaškem, je sklenil, da bo priredil več predavanj, ki bodo posvečena zgodovini slovenskega katoliškega gibanja v 19. in 20. stoletju. — V Katoliškem domu v Gorici je bila 24. oktobra misijonska prireditev. Gojenke gospodinjske šole iz Št. Jakoba na Koroškem so zaigrale versko igro Mirka Mahniča Frančiškovo poveličanje in trpljenje. — Tudi letos so 31. oktobra Goričani obiskali grobove Slovencev, ki so umrli med vojno v taborišču Gonars in položili vence. — V Katoliškem domu v Gorici je 27. oktobra bilo prvo predavanje o zgodovinskem delu slovenskih katoličanov na Goriškem. Predaval je prof. France Dolinar iz Rima o goriškem nadškofu in kardinalu Missiju. TRŽAŠKA Društvo slovenskih izobražencev v Trstu je 18. oktobra obhajalo 120-letnico smrti škofa Slomška. 0 njem je predaval mariborski škof dr. Kramberger. — Močna skupina tržaških Slovencev se je udeležila 10. oktobra v Rimu proglasitve za svetnika Maksimilijana Kolbeja. — V Kulturnem domu v Trstu so 31. oktobra proslavili 30-letnico slovenskega skavtizma na Tržaškem. Skavti so pripravili lepo spominsko akademijo. Sodelovali so tudi skavti z Goriškega in zastopstvo s Koroškega. — K Slomškovim dnevom, dragi bravci! Na notranji strani sprednjih platnic so ponatisnjene besede Otona Župančiča: „Naši sobi središče je kot, naš strop izvira iz kota, naše leto iz božiča, naša družina iz svete Družine, naša misel iz svetega Duha — tako je hotel naš narod.“ Naš narod hoče še vedno, da izvira naše leto iz božiča, naša misel iz svetega Duha. A te svoje volje v današnji slovenski stvarnosti ne sme uresničiti — božič je delovni dan, materializem (v katerem za svetega Duha ni mesta,) „znanstvena“ osnova družbene ureditve. Naš narod si ni nikdar v zgodovini pustil jemati svobode za svoje odločitve. In si je tudi nikdar ne bo. Od nikogar. Če je trenutno za nekaj časa glavo sklonil, to še ne pomeni, da si je pustil zlomiti hrbtenico. Zgodovina piše dogajanja nepristransko. Nikomur ne privoščimo, da bi ga nekoč ona — to pa dokončno in za vselej — prikazala za krativca svobode našemu narodu. Lep pozdrav! Uredniki ki so jih priredili na Tržaškem, so povabili mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja. V nedeljo zjutraj je imel najprej mašo v Rojanu. Glavna proslava pa je bila po škofovi maši, ki je bila v farni cerkvi, v Slomškovem domu v Bazovici. Navzoč je bil tudi tržaški škof Bellomi. Škof Kramberger je govoril tudi na tržaškem radiu. — V ponedeljek, 18. oktobra, je priredilo slovensko učiteljišče A. M. Slomšek v Trstu svojemu patronu akademijo. Glavni govornik je bil spet mariborski škof. — Škof Kramberger se je v Trstu tudi sestal s slovenskimi duhovniki na Tržaškem in s slovenskimi sestrami. Slovenci po svetu V________________________/ AVSTRALIJA V Melbournu so 19. septembra obhajali Dan ostarelih. Za stare ljudi so pripravili kosilo, akademijo s pevskimi nastopi in organizirali dobrodelno pešačenje (Walkathon), ki je zbralo vsoto 3836 dolarjev, ki so jih dali v sklad za bodoči dom počitka. — Prebivalci nekdanjega Baragovega doma, v katerem so fantje po prihodu v Avstralijo našli prvi dom, se vsako leto enkrat zberejo, da se pogovore o nekdanjih časih. Letos je bilo to že dvaindvajseto srečanje. — Na prvo oktobrsko nedeljo so v Melbournu praznovali izseljensko nedeljo. V katedrali sv. Patrika je ob somaševanju izseljenskih duhovnikov maševal tamkajšnji nadškof. — Slovenska kat. Misija v Sydneyu je dobila novega izseljenskega duhovnika. Je to p. Ciril Božič, rojen 1953 v Sotpičah pri Novem mestu. Duhovnik je postal leta 1980. V nedeljo, 12. septembra, se je predstavil svojim župljanom. — Pešačenje ob dnevu ostarelih je letos prineslo 3408 dolarjev, ki so bili dani v sklad za dvorano, ki je v gradnji. — Farni praznik sv. Rafaela, ki mu je cerkev v Merrylandsu posvečena, so praznovali v nedeljo, 26. septembra. V farno blagajno je priteklo ta dan 1220 dolarjev. — Sydneyski mladinski pevski zbor je gostoval pri rojakih v New- na kateri slovenski tečaj v tujini? Pri priznavanju posameznih razredov tujih osnovnih šol in pri nostrifikaciji (= priznanju veljavnosti) spričeval o končani osnovni šoli se upošteva (doma) predvsem, koliko in katere razrede je učenec uspešno končal v tujini. Obiskovanje dopolnilnega pouka slovenskega jezika v tujini ni pogoj za nostrifikacijo spričevala tuje osnovne šole. NAŠ DELAVEC, Ljubljana, jul./avg. 80/10. Obiskovanje slovenskih tečajev v tujini, ki jih organizira jugoslovanska oblast, torej ni pogoj za nadaljevanje otrokovega šolanja domä. V primeru, da je v nekem kraju v zdomstvu več tečajev (tisti, ki ga pripravlja Cerkev, in tisti, ki ga pripravlja oblast), se bodo morali starši pač odločiti za tistega, ki otroku več nudi. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da dajejo tečaji otrokom tudi živ-'ienjsko usmeritev, tako ali tako. V _____________________________J castlu m v Wollongongu, česar so bili rojaki zelo veseli. ARGENTINA V Slovenskem domu v San Martinu sta Mladinski kvintet in šola dr. Gregorija Rožmana pripravila lep kulturni večer. Slovenska kulturna akcija je ob 10-letnici smrti njenega nekdanjega tajnika Marjana Marolta priredila komemoracijo in ob tej priložnosti tudi razstavo akvarelov akademske slikarice Bare Remčeve. — Okrog 300 narodnih noš je pozdravilo na buenosairškem letališču slovenskega metropolita dr. Alojzija Šuštarja, ki je prišel na obisk slovenskih vernikov v Argentini. — Prvo splošno srečanje z nadškofom je bilo v glavni slovenski hiši, kjer je nadškof vernikom maševal in pridigal v kapeli Marije Pomagaj. Prepeval je zbor Gallus. — 18. oktobra je bil na obisku v San Martinu. V naslednjih dneh je obiskal vse slovenske postojanke okrog Buenos Airesa. — Povsod so škofu v čast pripravili tudi akademije. — V Ramos Mejia je nadškof blagoslovil novo dvorano. — V soboto, 23. oktobra, je bilo srečanje šolske mladine z nadškofom. Navzoči so bili otroci iz sedmih slovenskih šol. 371 otrok je škofu zapelo v pozdrav. Škof je ostal ves dan med njimi. — Nadškof je obiskal in birmal v Bariločah pod Andi, kjer se je pomudil dva dni. Od tam je odletel v Mendozo na obisk tamkajšnjih rojakov. — 1. novembra je nadškof v okviru Slovenske kulturne akcije predaval v centralni hiši o odnosu vere in kulture v izseljenstvu. — 3. novembra so se z zahvalno mašo v slovenski cerkvi poslovili od nadškofa. ZDA V šenklerski dvorani v Clevelandu je zbor Fantje na vasi priredili 2. oktobra celovečerni koncert. — V isti dvorani je 9. oktobra priredila slovenska folklorna skupina Kres večer narodnih in umetnih plesov. Nad 50 mladih, v narodnih nošah, je nastopilo pri tej prireditvi. — Na Slovenski pristavi pri Clevelandu so priredili vinsko trgatev z ocenjevanjem vin. — 4. in 5. septembra se je vršila v Milwaukeeju Baragova proslava. V soboto zvečer je bila v katedrali slovenska maša, ki jo je vodil škof Edvard Pevec. Na koru je pelo 70 slovenskih pevcev iz različnih zborov. — V New Yorku so spet začeli s prosvetnimi urami, ki se vrše pri sv. Cirilu. Prva ura na tretjo septembrsko nedeljo je bila obiskana kot že davno ne. Posebno so bili rojaki navdušeni, ko so poslušali papežev slovenski nagovor ob slovenskem romanju v Rim. naša luč eden najbolj zanimivih slovenskih listov mora v vsako slovensko hišo v izseljenstvu, zdomstvu, zamejstvu in doma v..' : .: ' v . v, L (nadaljevanje s 13. strani) V Beogradu ne ve nihče točno, kako globoko so se zadolžili. Na zadnji seji CK KPJ so sklenili ustanoviti komisijo, ki naj bi to točno preverila. Beograjska Politika je pisala o zmedi ne le v jugoslovanskem gospodarstvu, marveč „tudi v glavah“. Vsekakor je 22. oktobra vlada razvrednotila dinar za 20%. Beograjski strokovni časopis Ekonomska politika je že navedel vsoto 28 milijard dolarjev, ki smo jih „preveč porabili“ — očitno so tu vključeni letošnji trgovinski dolgovi in posojila iz Vzhodnega bloka. Potem ko so se celo neuvrščeni arabski prijatelji Jugoslavije uprli, da bi ji še nadalje dobavljali nafto brez gotovine, teče tu sedaj le še sovjetska nafta. Že nekaj tednov ni v prazne zbiralnike, bazene in napeljavo po ceveh pritekla za zdrave devize niti kapljica nafte. Zato naj bi bil blagovni promet, tako državno predsedstvo, preložen na železniško progo. Na to misel so prišli že pred precej časa prevozniki sami, kajti zaradi pomanjkanja deviz ni že dolgo tudi nobenih avtomobilskih gum več. Namesto kurilnega olja morajo elektrarne kuriti s premogom. A tudi premoga ni več. Električni obtok se vselej znova zruši. Jeklarna v Skopju, odvisna glede energije od nemirnega področja Skoplje, je morala ugasiti od petih peči tri. Televizija ugasne največkrat ob desetih zvečer. Iz kmečke Vojvodine je prišel predlog, da bi gnoj in slamo stiskali v opekaste ali jajčaste forme. Omejitev bencina nikakor ne zagotavlja, da bo odobreni bencin tudi mogoče dobiti: na Kosovu smejo le še funkcionarji tankati 40 litrov, v Sloveniji so omejili točenje bencina na 15 litrov, na Hrvaškem na 12,5 litrov. Že v visokem poletju je na prehodni cesti skozi Jugoslavijo obtičalo na desettisoče avtov. Stjepan Djurekovič, odgovorni direktor naftnega podjetja INA za preskrbo z nafto in bencinom, se je umaknil na Zahod — partijski tisk mu je na lovu za grešnim kozlom podtaknil, da je s seboj odpeljal cel vagon tekočega goriva. Bil je prijatelj ministrov in direktorjev. Sedaj prodaja na Zahodu svoje znanje o oblasti; njegova prva knjiga o rdečih direktorjih Jugoslavije, ki jo je sam založil, nosi naslov: „Komunizem kot velika goljufija“. O vzrokih gospodarskega poloma je bolj po pravici povedal gospodarski strokovnjak, ki živi v Jugoslaviji, Momčilo Boškovič: „V preteklem desetletju je bila rast delovne proizvodnje nižja kot v predpreteklem, poleg tega pa mnogo nižja kot v industrijskih državah.“ Boškovič je prek beograjskega radia govoril o nezadostnem upoštevanju zmožnih ljudi, napihnjenem upravnem aparatu, pomanjkljivi oskrbi s surovinami in nadomestnimi deli, „slabem načrtovanju“. Glavno težavo je videl v pomanjkljivem prigovarjanju k delu: „V Jugoslaviji izostaja z dela dnevno blizu 300.000 ljudi.“ DER SPIEGEL, Hamburg, 25. okt. 82/158. FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG: KREPKI UKREPI O HRANJENJU V JUGOSLAVIJI Po sedanjih ukrepih jugoslovanskega parlamenta si lahko jugoslovanski občan komaj še lahko privošči razkošje potovanja v tujino: za prvo potovanje mora položiti v banki 5000 dinarjev — nekako pol svoje plače — za eno leto brezobrestno, kar ob današnji stopnji inflacije pomeni 30 do 40% izgube tega denarja. Za nadaljnja potovanja mora plačati vsako pot po 2000 din. več. Ta ukrep je le najizrazitejši del celega snopa ukrepov, ki prinaša Jugoslovanom velike omejitve in bremena, ne da bi bile na drugi plati v sistem sprejete kakšne ustvarjalne izboljšave. Odredili so ostre omejitve za električni tok. Razsvetljava cest bo zmanjšana za polovico, svetlobne reklame bodo odpravljene. TV-program se bo med tednom končal ob 22. uri. Nogometne tekme ob sojni luči bodo le še izjema. Najbrž bo po nekaterih jugoslovanskih me- stih tok za nekaj ur odklopljen, po načelu mestnih četrti kakor v Romuniji. Potrošniška posojila bodo skrčena. Strogo prepovedano bo plačevati z devizami. Menijo, da je letos pol deviz iz turizma teklo naravnost v žepe zasebnikov, medtem ko jih je teklo lani nekako eno tretjino. Ljudje za sedaj še čakajo. Načelo „odprte meje“ je veljalo doslej kot eden najvažnejših sadov spora z Moskvo. Tudi na obmejnih področjih Avstrije in Italije so odzivanja na nove ukrepe neugodna. Opozarjajo tudi na neprijetne posledice za narodne manjšine na obeh straneh meje, posebno za Italijane v Istri in na slovenskem obalnem področju, pa tudi za Slovence v Trstu, Furlaniji in Koroški. FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG, Frankfurt, 17. nov. 82/5. KATOLIŠKI GLAS V SLOVENIJO SE JE VRNIL STALINIZEM Vinko Telič ima sedaj 61 let. Rojen je bil v bližini Cerknice na Notranjskem. Ko se je pojavilo partizanstvo v njegovih krajih, je imel nekaj nad 20 let. V družini je bilo šest otrok. Partizanom očitno družina ni bila pogodu. Svetovnonazorsko je bila pač drugače usmerjena. Ugrabili so enega Vinkovih bratov. Ni se več vrnil. Družina se je tako opredelila za vaške straže, tj. protikomunistične prostovoljne oddelke, pozneje za domobranstvo. Oče je kasneje padel, Vinko in eden od bratov pa sta se z drugimi domobranci po 8. maju 1945 umaknila na Koroško. Bila sta nato vrnjena kot deset tisoč drugih domobrancev konec maja istega leta. Vinku Teliču je uspelo rešiti se s tem, da je skočil iz vlaka, brat pa je moral kupo trpljenja izpiti do dna. Končal je v kočevskih gozdovih. Vinko Telič je ostal na Koroškem. Poročil se je s Slovenko in živi z družino v vasi Letina pri Šmihelu nad Pliberkom. Od leta 1965 je avstrijski državljan. Ves čas se je vneto udejstvoval v vrstah slovenske katoliške prosvete in bil somišljenik Narodnega sveta koroških Slovencev. Ni čudno, da je zato njegov predsednik dr. Matevž Grilc zanj interveniral med obravnavo s posebnim pismom. Isto je storil nekdanji predsednik levičarsko usmerjene Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter. Oba sta imela za umestno, da posredujeta v obtožencev prid. Pač nista bila prepričana o njegovi krivdi. Preden je Vinko Telič dobil avstrijsko državljanstvo, je moral dobiti izbris iz jugoslovanskega. In ga je dobil brez težav. Le kako je bilo to tedaj mogoče, če je storil domnevne zločine, zaradi katerih je bil sedaj obsojen? Znano je, da jugoslovanske oblasti temeljito prerešetajo preteklost vsakogar, ki prosi za omenjeni izbris. Pri Teliču niso našle nič takega, kar bi ga obtoževalo. Ko je Telič zvedel, da v Jugoslaviji pripadništvo k protikomunističnim oddelkom ni več kazensko preganjano, je hotel to sam preveriti pri jugoslovanskem konzulatu v Celovcu, kjer so mu to potrdili. Od tedaj je redno hodil v domače kraje. Očitno pa njegovo vračanje nekaterim domačinom ni bilo všeč. Očitek vesti? Zavist? Sovraštvo od prej? Vsekakor so vložili ovadbo zoper njega in ga obdolžili raznih zločinov za čas, ko je bil domobranec. Ko se je vračal 9. septembra lani z obiska pri sorodnikih, ga je policija na podlagi te ovadbe prijela na mejnem prehodu Ljubelju. Odveden je bil v preiskovalni zapor v Ljubljani, kjer se je 18. avgusta letos pričelo sojenje, ki se je 6. oktobra končalo z obsodbo. Vinko Telič je prejel 15 let zapora za tri obtožbe: da je ustrelil ranjenega partizana, do smrti pretepel nekega domačina in da je v zaporu pretepel neko 17-letno aktivistko OF. Priče, ki so ga obtoževale, so napravile vtis, da govorijo po naročilu, kot „sem slišal od drugih“, „zdi se mi, da je bilo tako“, „pravili so“ in podobno. Obtoževanje je torej slonelo na pričanjih iz tretje roke. Nekatere od prič so bile v času dogodkov še otroci. Vse obtožbe je Telič odločno zanikal. Ko je na procesu neka partizanska aktivistka in neposredna soseda obtoženemu Teliču očitala, da jo je iskal, ona pa se mu je skrila, ji je Telič odvrnil, da jo je iskal samo zato, da bi zvedel, zakaj je po njeni krivdi moral iti v internacijo: ovadila ga je bila Italijanom. Slovensko časopisje procesu ni dajalo preveč poudarka. Proces je bil pač izsiljen. Slovenski partiji tudi ni bilo prijetno, da se je v Avstriji, zlasti pa na Koroškem, o procesu toliko pisalo, seveda v prid Teliču. Vse pa je začudila stroga obsodba. V avstrijskem tisku je završalo in ogorčenje je splošno. Premnogi se sprašujejo: le kdo je hotel s tem procesom nekaj iztržiti? Kot ironija pa zveni poročanje v ljubljanskem DELU 7. oktobra 1982: „Kot olajševalno okoliščino je sodišče nedvomno upoštevalo obto-ženčevo težko življenje pred vojno in neoporečno obnašanje po vojni na avstrijskem Koroškem, kjer si je ustvaril družino, pri čemer je bilo ponovno poudarjeno, da v imenu žrtev ne moremo, ne smemo in nikdar ne bomo pozabili grozovitih ubojev, ki jih je zagrešil kdorkoli izmed domačih okupatorjevih sodelavcev med drugo svetovno vojno.“ Dokler se bodo v Sloveniji postavljali na tako stališče, je jasno, da tudi druga stran ne bo mogla, niti smela pozabiti številnih umorov, ki so jih partizani povzročili med prebivalstvom — kar je ravno rodilo protikomunistične oddelke in kasnejše domobranstvo —, zlasti pa množičnega pokola 10.000 raz-oroženih domobrancev ob koncu vojne, ki so brez sodnega procesa bili pomorjeni v Teharjih, Škofji Loki, Kočevskem Rogu in še na toliko drugih krajih. Proces proti Vinku Teliču ponovno dokazuje, da so še vedno v Sloveniji ljudje, ki jim ni do pomirjenja in sprave. Kako drugače bi lahko bilo, če bi se sedanji oblastniki ravnali po zgledu iz Španije, kjer je državljanska vojna že šla v pozabo, ker so znale oblasti dati priznanje borcem z ene in druge strani, ko so v Dolini padlih (El valle de los Cai-dos) postavile svetišče v spomin vseh, ki so padli, frankistom in republikancem, svojcem padlih pa dale iste pravice. Zakaj kaj takega, kar je bilo mogoče v desničarski Španiji, še vedno ni mogoče v „napredni, demokratični, socialistični“ Jugoslaviji? Je mar „naprednost“ prav v mržnji in neodpuščanju? Nam se to zdi vztrajanje na preživelem stalinizmu. KATOLIŠKI GLAS, Gorica-Trst, 14. okt. 82/2. r nekaj misli izpod domačih svisli po pavlihu PRITEGNITE PASOVE, LETIMO V LEPŠO PRIHODNOST! Včasih je narod bajke pripovedoval, zdaj jih posluša. VREDNOST PRAKSE NAJBOLJ POUDARJAJO TISTI, KI Sl SVOJ LJUBI KRUHEK SLUŽIJO S TEORIJO. Zadolžili smo se za boljše življenje, ki se bo začelo takrat, ko bomo vrnili dolgove. OB SLOVESNEM ODPRTJU SLEHERNEGA NOVEGA OBRATA GOVORIMO O POMEMBNI DELOVNI ZMAGI, LETO IN DAN PO TISTEM PA O ZGUBI. Nikar preveč ne krajšajmo delovnega časa, saj nazadnje ne bomo mogli stlačiti vanj niti vseh sestankov! DOMOVINA, Tl Sl KAKOR SLAVJE! Bili bi dobro obveščeni, ko nas ne bi toliko informirali. PO HIERARHIČNI LESTVICI NI VRNITVE, JE LE PADEC. Srp in kladivo sta grafični prikaz njegove kariere: ropotal je in žel uspehe. KO SE POSUŠI GOSPODARSKA VEJA, JE TO KOLEKTIVNA BERAŠKA PALICA. Nekega dne je veter zapihal v našo smer, pa smo spoznali, kaj vse smo izgovorili v veter. V SOSEDNJI OBČINI JE POMANJKANJE STVARI MNOGO BOLJE ORGANIZIRANO KOT V NAŠI. oglasi • Dragi rojaki! Za vašo SELITEV v domovino se Vam toplo priporočamo. — Obrnite se na naslov: Gebr. HORŽEN, Möbeltransporte, Herderstraße 36, D-4010 Hilden bei Düsseldorf. (Telefon 02 1 03 - 44 5 62). — Informacije dobite pismeno ali po telefonu v slovenščini ali nemščini. • Potujete v RIM? Dobrodošli v hotelu BLED, Via S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Roma, tel. (06) 777 102. Na razpolago so Vam komfortne sobe s kopalnico, klimatičnimi napravami in radiom, lastni parkirni prostor in restavracija v alpskem slogu. Zagotovljeno Vam je prijetno občutje med slovenskim osebjem. Lastnik: Vinko Levstik. • Tapainer-aparati in traki za vezenje trsov, JEANS-HLAČE DM 5.—; velika izbira AVTO-RADIEV in RADIOAPARATOV s kaseto. Razni stroji in orodje. Zahtevajte naš prospekt! - JODE-BILLIGMARKT, Marsstraße 15, D-8000 München 2, BRD. • PREVAJANJE V MÜNCHNU - Dipl. filolog JOSEPH ARECH Vam uradno uredi pre- vode iz slovenščine in srbohrvaščine, piše prošnje in nudi pravno pomoč; pouk nemščine in slovenščine. — 8000 München 45, Situlistr. 71 b (U-Bahn 6, postaja Freimann), tel. (089) 32 68 13. • PRODAM zazidljivo PARCELO v okolici Celja, z lokacijskim dovoljenjem, primerno za obrt, možnost stanovanjske hiše, delavnice, garaže, skladišča. -- Jože Jager, Ständlerstr. 20, D-8000 München 90. Tel. 68 82 14. • PRODAM _ takoj vseljivo polovico hiše (pritličje) v Škofljici pri Ljubljani. Hiša je na sončni strani z 800 m2 zemlje in je primerna za obrt. — Pojasnila: Franc Ivanek, Knappenstr. 11, 41 Duisburg 17, BRD, tel. 0 21 36 - 12 5 69. • Ugodno PRODAM večjo enodružinsko hišo z velikim dvoriščem in vrtom v Litiji (10 min. od žel. postaje). Hiša ima 8 sob, centralno kurjavo, garažo, 2 kleti, v prizidku pa neopremljeno delavnico (75 m2). — Pojasnila daje Jože Planinšek, Hattersliei-merstr. 8, 6 Frankfurt, BRD, tel. 06 11 -73 82 504. • Slovenci v severni Nemčiji! URADNE PREVODE dokumentov iz slovenščine in pisanje prošenj Vam izvršuje Z. Masius, 2412 Hammer, tel. 0 45 42 - 13 15, BRD. • PRODAM parcelo v Kamnici pri Mariboru. — Informacije dobite po telefonu: 0 62 51 - 39 5 02. BRD, po 18. uri. • PRODAM štirisobno stanovanje v stolpnici v Ljubljani-Šiška z dvema garažama. — Pojasnila po telefonu 089 - 83 49 302 v Münchnu, BRD. • Pritlično enostanovanjsko hišo s parcelo ugodno PRODAM. Velikost hiše je 7,5 x 8,5 m, dograjena 1965 in ima lepo lego ob glavni cesti blizu Pragerskega. — Interesenti se obrnite na: Stanko Ptičar, Cann-statter Str. 62, BRD-73 Es.-Mettingen, tel. 07 11 - 32 57 94. • SLOVENEC, 36/178, temnolas in z brado, nealkoholik, nekadilec, na delu v ZRN kot voznik tovornjaka, želi spoznati pošteno dekle za skupno življenje. Slika zaželena. — Naslov posreduje uprava „Naše luči“, če pošljete pristojbino kot je navedena v temnem pasu spodaj. (Št. 7) cene NASE LUCI v novem letu Kljub temu, da se je sredi tega leta poštnina v ZR Nemčiji zvišala za 33% in da bo zato v novem letu stalo pošiljanje revije posameznikom 2 marki več, ostaja naročnina v ZR Nemčiji nespremenjena. Zunaj Nemčije je naročnina v novem letu spremenjena le v obsegu, v katerem so bile valute posameznih držav prilagojene nemški marki. Nove cene zunaj ZR Nemčije so torej: BELGIJA 400 fran. ITALIJA 12.000 lir FRANCIJA 60 fran. ŠVEDSKA 60 kron V ostalih državah ostanejo cene nespremenjene. Uprava NAŠE LUČI preberite! PREVODE DOKUMENTOV, ki jih potrebujete za sklenitev zakona, vam radi poskrbijo slovenski duhovniki. Obrnite se vedno na najbližjega! ZA CERKVENO POROKO potrebujete krstni list, ki ni star več kot tri mesece: Javite se en mesec pred poroko pri duhovniku, ki vas bo poročil, da lahko uredi oklice in dokumente in se zmeni s krajevnim župnikom za kraj in čas poroke. NA VSEH URADIH, kjer vas sprašujejo po narodnosti ali državljanstvu, povejte najprej, da ste Slovenci, potem šele, da ste Jugoslovani. Pri izpolnjevanju vseh formularjev napišite pri rojstnem kraju vedno: Slovenija-Jugoslavija. MALE OGLASE sprejema uredništvo „Naše luči“ do 5. v mesecu pred naslednjo številko. Oglasi smejo obsegati največ 100 besed. Za vsebino oglasov uredništvo ne odgovarja. Cenik malih glasov: Minimalna cena (do 20 besed) je: 200 avstrijskih šilingov, vsaka nadaljnja beseda pa 5 avstrijskih šilingov (ali pa enaka vrednost v drugi valuti). Oglase je treba vnaprej plačati. Uredništvo posreduje le naslov oglaševalca, na druga vprašanja glede malih oglasov ne odgovarja. Kdor hoče zvedeti za naslov oglaševalca, naj pošlje v pismu v denarju ali v mednarodnih poštnih kuponih pristojbino za dvoje pisem za tujino. včasih misliš, da se ti življenje smehlja, pa se ti le smeje! „Kje imaš spričevalo?“ „Posodil sem ga Tomažku, da bo z njim prestrašil starše.“ o Iznajdljivi optik je v izložbo obesil tale napis: „Če ne morete prebrati, kar tu piše, vstopite, ker je zadnji čas, da si kupite očala!“ o Pijanček premišljuje: „Predvčerajšnjim sem prišel domov včeraj. Včeraj sem prišel domov danes. Le kdaj bom prišel domov jutri?“ o Med vinogradniki. „Letos ga bom pridelal kakšnjh 100 hektolitrov.“ „Koliko ga boš pa od tega'prodal?“ „Najmanj 130 hektolitrov. Ostalo bo za doma.“ o „Kako je Majdin mož majhen!“ „Ja, ampak odkar se je poročil, se mu je obraz že podaljšal.“ o Bilo je med vojno v Sloveniji. Na eni strani so stali na hribu Italijani in vpili: „Fašisti, fašisti!“ Na drugi strani doline so stali partizani in vpili: „Komunisti, komunisti!“ Ljudje v dolini so slišali odmev: „Isti, isti!“ o Dva kmeta sta se v krčmi precej na glas prepirala o tem, kakšna je razlika med miličnikom in oslom. Mimo krčme je prišel miličnik in skoz odprto okno slišal prepir. Brž je vstopil v krčmo in kmeta vprašal: „No, kakšna je razlika med miličnikom in oslom?“ Prepirljivca sta brž v en glas hitela: „Nobene, nobene!“ Miličnik: „Prav. Ko bi rekla, da je kakšna, bi vama že pokazal.“ o „Kaj pa je vašega moža pobralo?“ „Goba.“ „Strupena?“ „Ne, tista v želodcu, ki ji je vsa leta tako prilival.“ o „Jaz sem se že trikrat zastrupil z gobami.“ „Pa jih vseeno še vedno hodiš nabirat? “ „Ja, a le še za druge.“ o On: „Draga moja, čisto na koncu sem: sem ob službo, pa tudi denarja nimam več.“ Ona: „Ne kvari si živcev zaradi tega! Imela te bom vedno rada, tudi če te nikdar več ne vidim.“ o Časopisna vest na Škotskem: „Na cesti sta trčila dva taksija. Ranjenih je bilo vseh 20 potnikov.“ o Učiteljica: „Boštjan, kako imaš roke umazane!“ Boštjan: „Nič se ne vznemirjajte, gospodična: ko bi videli šele moje noge!“ o „Pavel, sedaj si že v tretjem razredu, in čas je, da me nehaš tikati. Za kazen mi napiši do jutri petdesetkrat: Svojega učitelja ne smem tikati.“ Drugo jutro izroči Pavel učitelju napisano kazen. „Zakaj si pa stavek napisal stokrat?“ „Zaradi tebe.“ o Tajnica je napisala uradno pismo dokaj nejasno. Šef jo pokliče in ji pove: „Ali ne veste, da je človek, ki ne zna razumljivo govoriti ali pisati, bedak? ... Ali ste me razumeli?“ „Ne.“ o Novi ravnatelj norišnice vpraša bolnika: „Zakaj ste pa vi tukaj?“ „Sem me je dala zapreti moja žena, ker imam rajši najlonske nogavice kot volnene. “ „Kaj je pa to posebnega? Tudi jaz jih imam rajši.“ „Res? A kako jih imate rajši pripravljene: s špinačo ali s paradižnikovo mezgo?“ o Policaj ustavi na cesti star avto. „Kako sploh veste, koliko vozite na uro, ko imate števec razbit?“ „0, vem: ko vozim 30 km na uro, se tresejo odbijači; ko vozim 40 km na uro, se tresejo vrata; ko vozim pa več, se tresem jaz.“ o Natakar piše račun gostu: „Zrezka vam ne bom zaračunal, ker je ostal cel, plačati pa boste morali zvite vilice, zlomljen nož in počen krožnik.“ od doma Po PAVLIHU Erscheinungsort: Klagenfurt Verlagspostamt: A-9020 Klagenfurt P. b. b. SLOVENSKI DUHOVNIKI PO EVROPI ANGLIJA Ludvik Roth, 62, Offley Road, London SW9 OLS (Tel. 01-735-6655). AVSTRIJA Ciril Lavrič, Kirchenstr. 1, 4053 Haid b. Ansfelden. (Tel. 07229 - 8356). P. Jožef Lampret, minorit, Mariahilferplatz 3, A-8020 Graz. Stanislav Geriolj CM, Canisianum, 6020 Innsbruck. (Tel. 0522 - 22959). Štefan Ferenčak SDB, Don-Bosco-Gasse 14, 1080 Wien XXIII. (Tel. 0222 - 67 25 99). Slovenski socialni urad, Seitzerg. 5/II, 1010 Wien I. (Tel. 0222 - 63 25 07). Janez Žagar, Feldeggasse 1, 6800 Feldkirch, Vorarlberg. (Tel. 05522 - 26 4 04 ali 05522 - 21 5 85). Slovenski dušnopastirski urad, Fridtjof-Nansen-Str. 3, 9800 Spittal/Drau. (Tel. 04762 - 37 1 24). BELGIJA Vinko Žakelj, Gulil. Lambert laan 36, B-3640 Eisden. (Tel. 011 - 76 22 01). Kazimir Gaberc, avenue L. Empain 19, Marcinelle, B-6001 Charleroi. (Tel. 071 - 36 77 54). FRANCIJA Nace Čretnik, 78 Avenue Gambetta, 75020 Paris. (Tel. 1 - 361 80 68). Jože Flis, 3 Impasse Hoche, 92320 Chatilion. (Tel. 1 - 253 64 43). Stanislav Kavalar, Presbyters Ste. Barbe, rue de Lens, 62680 Mericourt. Anton Dejak, 4 rue Sainte Barbe, 57710 Aumetz. (Tel. (8) 291 85 06). Dr. Franc Felc, Foyer Notre-Dame, 57500 Saint-Avold.(Tel. (8) 792 12 92). Msgr. Stanko Grims, 259 bis Avenue de l’Europe, 57800 Freyming-Merlebach. Diakon Jože Kamin, Presbytere Catholique, 1 rue de la Merle, 57800 Freyming-Merlebach. (Tel. (8) 704 77 43). Franjo Pavalec, 17 rue de Sospel, 06300 Nice. (Tel. 93 - 56 66 01). NEMČIJA Msgr. dr. Janez Zdešar, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089 - 53 64 53). Anton Štekl, 1 Berlin 61, Methfesselstraße 43, Kolpinghaus. (Tel. 030 - 785 30 91 do 93). Janez Pucelj, 42 Oberhausen 11, Oskarstr. 29. (Tel. 0208 - 64 09 76). Martin Mlakar, 5657 Flaan 1, Fiochdahler Str. 14. (Tel. 02129 - 13 92). Vladimir Jereb, 6 Frankfurt 70, Holbeinstr. 70. (Tel. 0611 - 63 65 48). Stanko Gajšek, 68 Mannheim 1, A 4, 2. (Tel. 0621 - 28 5 00). Ciril Turk, 7 Stuttgart 1, Stafflenbergstr. 64. (Tel. 0711 - 23 28 91). Janez Demšar, 7417 Pfullingen, Burgstr. 7. (Tel. 07121 - 7 75 25). Vili Stegu, 8070 Ingolstadt, Flohe Schulstr. 3 1/2. (Tel. 0841 - 3 44 74). Jože Bucik, 89 Augsburg 22, (Göggingen), Klausenberg 7 c. (Tel. 0821 - 9 79 13). Dr. Branko Rozman, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089 - 53 64 53). Marijan Bečan, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089 - 53 64 53). NIZOZEMSKA Vinko Žakelj, Gulil. Lambert laan 36, B-3640 Eisden. (Tel. iz Nizozemske: 09-32 11 76 22 01). ŠVEDSKA Jože Drolc, Parkgatan 14, 411 38 Göteborg. (Tel. 031 - 11 54 21). ŠVICA P. Fidelis Kraner, Schaffhauserstr. 466, CFi-8052 Zürich. (Tel. Urad: 01 - 301 31 32. Zasebno: 01 - 301 44 15). P. Damijan Frlan, Kapuzinerstr. 18, CH-4500 Solothurn. (Tel. 065 - 22 71 33).