TVIZ\ VETERANOV VOJNE ZA 5LOV[MI|0 GLASILO ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ŠTEVILKA 20 MAREC 2003 Fédération M&ndiale des Anciem Combattants World Volerarts Federación i v boj za veteranske pravice ■ Nato in mi Razstava v Pliberku Redke so priložnosti, ko lahko človek pozabi na vsakodnevno rutino in se poda v dejavnosti, ki so polne dogodivščin in novih, drugačnih izzivov. Eno od takih možnosti pripadnikom rezervne sestave ponuja Slovenska vojska s statusom pripadnika pogodbene rezerve. Gre za popolno novost, saj je prvič mogoče, da se slovenski državljan prostovoljno odloČi za sklenitev pogodbe o sodelovanju v rezervni sestav/ vojske. Tako je Slovenska vojska konec lanskega leta s pogodbenimi pripadniki začela popolnjevati gorsko enoto na Bohinjski Beli. Popolnjevanje rezervne sestave s pogodbenimi pripadniki se bo nadaljevalo, saj bo Slovenska vojska letos začela vabiti tudi kandidate z drugih območij Slovenije, in sicer za popolnjevanje enote za zračno obrambo in radiološko-kemično-biološke enote. Pogodbeni pripadniki rezervne sestave se ne bodo zgolj urili v vojaških veščinah, temveč se bodo med takim vojaškim življenjem preskušali v vrednotah, kot so sobh/anje, solidarnost, tovarištvo, poznavanje sebe tn sovojakov, ter koristno in zanimivo zapolnili prosti čas. Ponovno bodo lahko preverili in izboljšali psihofizične zmožnosti, pa tudi spoznavali geografske značilnosti Slovenije, življenje v sozvočju z naravo ter morda spoznavali tudi tuje dežele in kulture in se s tem naučili tujih jezikov. Sodelovanje v pogodbeni rezervi poleg tega ponuja možnost dodatnega zaslužka, lahko pa celo zaposlitev v stalni sestavi Slovenske vojske, In kakšne so pravice in dolžnosti novih pogodbenih pripadnikov Slovenske vojske? Izbrani kandidati so sklenili pogodbo za 5 let in jo bodo lahko podaljševali za enak čas, vendar največ do konca koledarskega leta, v katerem bodo dopolnili 50 oziroma - za častnike - 60 let. Med trajanjem pogodbe se bodo morali po pozivu odzvati na različna usposabljanja, izjemoma tudi ne opravljanje vojaške službe zunaj države v miru v skupnih poveljstvih in enotah, zaradi izpolnjevanja obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, ter na opravljanje vojaške siužbe v miru zaradi dalj časa trajajočega povečanega obsega nalog, ki jih pripadniki stalne sestave ne morejo opraviti, zlasti nalog zaščite, reševanja in pomoči. Za vsak dan pripravljenosti bo pogodbenim pripadnikom pripadalo plačilo za pripravljenost za morebitni vpoklic to znaša mesečno 24. 000 tolarjev neto. Plačila za pripravljenost ne bodo prejemali med usposabljanjem, opravljanjem vojaške službe, zdravljenjem nad 30 dni, delom in usposabljanjem ali šolanjem v tujini nad 30 dni, izrabo starševskega dopusta in v odpovednem času po pogodbi. Med opravljanjem vojaške službe bo pogodbeni pripadnik rezervne sestave prejemal enako plačilo kot pripadnik stalne sestave vojske na enaki formacijski dolžnosti, pri čemer je za opravljanje vojaške službe v tujini nagrajen z večjim plačilom. Med usposabljanjem bo prejemal nadomestilo plače oziroma drugih prejemkov, povračilo stroškov za prevoz in prehrano ter dodatek za udeležbo. Prav gotova nekatere med vami, ki bi bili sicer zainteresirani za sodelovanje v pogodbeni rezervi, pri dokončni odločitvi ovirata strah in dvom, kaj bo z vašo redno zaposlitvijo v tem času oziroma kakšen bo odziv delodajalca na vaše nove obveznosti in izostanke iz službe. Vendar je to urejeno z zakonom o obrambi. Ob vpoklicu k opravljanju vojaške službe statusne, delo^ nopravne in druge pravice pogodbenega pripadnika pri delodajalcu mirujejo. Po prenehanju opravljanja vojaške službe se lahko vrnete na prejšnje delo, na katero vas delodajalec mora sprejeti. Če delodajalec v nasprotju z zakonom o obrambi tega ne stori ali vas postavi v manj ugoden položaj, vam bo ministrstvo zagotovilo plačilo nujno polrebne pravne pomoči. O obveznostih pri usposabljanju za naslednje leto bosta pripadnik pogodbene rezerve in njegov delodajaiec obveščena do konca vsakega leta, toda najmanj 30 dni pred prvim načrtovanim usposabljanjem v naslednjem letu. Obenem bo pripadnik imel možnost, da skladno z letnim načrtom usposabljanja praviloma sam izbere rok, v katerem bo opravil usposabljanje, pri tem so mišljena predvsem usposabljanja posameznika oziroma krajša usposabljanja. Določena je tudi zgornja meja trajanja usposabljanja v enem letu, in sicer tri mesece, vendar praviloma ne bo daljše od 30 dni. Tako je načrtovano, da bo imel pogodbeni pripadnik rezervne sestave gorske enote v tem letu do 20 dni usposabljanj. od tega največ polovico v delovnih dneh. Če ste državljan Republike Slovenije in nimate dvojnega državljanstva, ste vojaški obveznik rezervne sestave in niste starejši od 45 let (vojak ali podčastnik) oziroma 55 let (častnik), imate končano srednjo poklicno šolo (vojak), srednjo ali višjo šolo ter čin podčastnika oziroma najmanj visoko strokovno šolo in častniški čin, če vam je bilo služenje vojaškega roka pomembna življenjska izkušnja in imate željo po ponovnem izkustvu vojaškega življenja, ne oklevajte. Vložite vlogo na izpostavi za obram- bo, ki vas vodi v vojaški evidenci. Tam vam bodo z veseljem dali še dodatne informacije, kako postati pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske, In katere pogoje morate še izpolnjevati, da boste lahko razporejeni v posamezno enoto, seveda tudi ob upoštevanju vaših želja, izkušenj In psihofizičnih sposobnosti. Lahko pa se obrnete kar na Ministrstvo za obrambo, telefon 0t/471-2260 ali pa pišete na elektronski naslov: naborna.pisarna-@mors,si. Uvodnik ) VSEBINA PREGLED DELA Skupaj v boj za veteranske pravice................................................4-7 IZ DELA ZVVS Tekoče delo in priprave na glavni zbor........................................... 8-9 Redno delovno srečanje 5 sekretarji OZVVS.......................................9 NATO IN Ml Zakaj sem za Nato?............................ _________________ 10-11 Sledimo spremembam, vendar nismo pozabili na zgodovino ,„.,,..........................................,............................. 10 Slovenska vojska in Nato.........................,..................................... 11 Kaj ¡s IMatO...................................................................12-13 KAJ MENITE Nato da....................................„ „ 14 veterani Preoblikovanje še traja..............................................................15 DA NE POZABIMO Prispevek k strokovnemu proučevanju osamosvajanja................. 16-17 PRIČEVANJA Ponosen, da je Slovenec.....................................................18-19 NA OBISKU V Kopru smo postali veterani.....................................................20-21 IZ DOPISNIŠKE BELEŽKE Razstava »Vojna za Slovenijo* v Pliberku..........................................22 Uspešno delovno leto......................................... .........................22 Strokovno usposabljanje in družabnost...........................................22 Veterani zgornje Gorenjske............................................................22 Prazničen koncert............................................._......................23 Predsedniki na Zlatem griču...........................................................23 Stanetu Oblaku bronasta plaketa....................................................24 Odprtje razstave...........................................................................24 Mildavž je obiskal otroke in svojce padlih.........................................24 Tradicionalno srečanje ob dnevu samostojnosti........................ 24 Podelili denarni pomoči...............................................................25 Moderna smrt ne kosi, ampak strelja...............................................25 Pestra dejavnost veteranov strelcev.................................. ........... ... 25 Veterani v evropski eliti.........................................,„„..... ..............25 VAŠE PISMO...........................................26 V SPOMIN........................................................................27 VOJAŠKO OROŽJE IN OPREMA Poljaki so za F-16.......................................................................28 Rusi razdelili obrambni proračun...................................................28 Kakšna bo nova francoska letalonosilka............................................28 Kitajci so v Rusiji naročili nova letala...............................................29 Čehi bodo zamenjali tanke z oklepniki na kolesih............................29 Skupna zračna obramba .......29 Letalonosilka v koprskem pristanišču 30 objave Koledar dejavnosti ZVVS za leto 2003 ............................................31 3. veteranske ekipne športne igre Slovenije.....................................31 OSTANKI PRETEKLOSTI Nevarni »spominki« .................................................................32-33 PREDSTAVLJAMO Od predrimske dobe do vojne leta 1991 ................................... 34-35 KRIŽANKA Nagradna križanka........................................................................ 36 VETERANOV (H)UMOR Karikature in aforizmi............,.......................................................37 ZA ZDRAVO TELO Z vadbo za vitalnejši jutri................................................................ 38 OGLASI .............................................2, 39 in 40 Fotografija na naslovnici: Krško, foto: (KuB) Izdajatelj: Predsedstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo, p. p. 2780, Rojčeva 16, 1110 Ljubljana; tel (01) 524-26-88: matična št. 121 1293, davčna št. 200075715; P. R. NLB-posl. Moste, Ljubljana, št. 02012-0089693246. Odgovorni urednik; Jože Čibej Člani uredništva: mag Rina Klinar, Bojan Kuntarič. Mirko Kržišnik in Jože Kuz-man. Zunanja sodelavca: Milan Alaševič (karikature in atorizmi), Cveto Erman (križanka) Grafični prelom: Luxuria, d. o. o., Ljubljana; tisk: SET, d. d., Ljubljana. Naklada 17.000. Po mnenju Urada vlade za informiranje se za glasilo Veteran skladno s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS. št. 89/98) za nosilce besede, slike in zvoka obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8 %. Skladno s 1. točko 12. člena so plačniki davka na dodano vrednost davčni zavezanci, ki opravijo promet blaga in storitev, od katerega se obračunava in plačuje DDV. Pnspevke za naslednjo številko VETERANA pošljite na naslov: ZWS, Uredništvo glasila »Veteran«, Rojčeva ulica 16, p. p. 2780, 1001 Ljubljana. Nepodpisanih prispevkov ne objavljamo. Prispevke za naslednjo številko Veterana obvezno pošljite na računalniških disketah 3,5" v urejevalniku Word for Windows. Če si se napotil proti cilju in se med potjo začel ustavljati, da bi kamenjal vsakega psa, ki laja nate, ne boš do cilja nikoli dospel. Dostojevski Spoštovane bralke in spoštovani bralci! Slovenci smo bili kol narod neštetokrat v svoji dolgi zgodovini na pomembnih prelomnicah. Nemalokrat smo na svojih ramenih prenašali številne nepremišljene odločitve posameznikov, razočarano, a ponosno, s ciljem, z veliko upanja v boljše in srečnejše življenje, siovenska samostojna država je bila prvič na res veliki prelomnici pred dvanajstimi leti. Na njej smo z bojem in s podporo velike večine prebivalcev Slovenije odločno, pogumno in pametno državo končno postavili na zemljevid Evrope in sveta. Med osamosvajanjem Republike Slovenije so bili skeptiki In kritiki tedanjih odločitev, namer in ci Ijev. Tudi tedaj so bili prikriti in javni nasprotniki sloven ske samostojnosti in poti v demokratično družbo narodov. Danes smo se znova znašli na pragu pomembne prelomnice. ko se odločamo o vstopu v Evropsko unijo in Nato. Brez prisile se za to odločamo prostovoljno, samostojno in demokratično, zavedajoč se pomembnosti za nas in za naše prihodnje rodove. Za to se odločamo kol posamezniki, strokovnjaki ali laiki, odločamo o svoji usodi. Zavedati se moramo, da se v evropskih in svetovnih integracijah odloča o prihodnosti Evrope in sveta ter znotraj tega tudi o nas samih. Od nas bo odvisno, ali bomo na teh »okroglih mizah» sodelovali in se bo slišal naš glas ali pa bodo odločitve potekale mimo nas. Prav tako kot v obdobju osamosvajanja imamo tudi danes skeptike o smiselnosti vključevanja v Evropsko unijo in Nato. Vsi ti pomisleki so tudi odsev demokratične naravnanosti družbe in so njen sestavni del. Veterani vojne ?.a Slovenijo ta del sprejemamo in spoštujemo, ne moremo pa sprejeti kritike do povezovanja od tistih, ki so nasprotovali in na nasprotnih okopih stali v vojni za samostojno Slovenijo. Tako kot niso mogli razumeti tistega časa in dogodkov, tako ne razumejo današnjih. Kritizirajo odločitve in cilje 1 nostalgijo do obdobja, ki je pospravljeno na smetišče zgodovine. Analizirajo, svetujejo in kritizirajo tisti »strokovnjaki«, ki so vojno izgubili. »Kritizirati - pomeni dokazali avtorju, da ne dela tako, kot hi jaz delal, če hi znal«, je zapisal Karel Čopek, novinar in dramatik. Spoštovani! Naš veteranski cilj je bil vedno samostojna, svobodna in demokratična Republika Slovenija, vpela v prostor in čas vključevanja v svetovne in evropske integracijske tokove. Samo tako bo naša domovina, država uspešna, prijazna in srečna, danes in jutri. Srečno v tem prelomnem trenutku in po njem! Prepričan sem, da se bomo odločili pravilno. Srečka lisjak MAREC 2003 ■ &T. 20 VETERAN 3 Pregled dela venskemu živjju razdejanja, gorje in smrt. Kol jim ni uspelo tedaj, jim ne sme uspeti sedaj, kajti očitno je, da so njihove misii in srce Se vedno usmerjeni v nekakšna balkanska povezovanja, ki so v preteklosti prevečkrat prinašala slovenskemu človeku nazadovanje na vseh področjih življenja in dela,« je dejal Srečko Lisjak. V minulem letuje organizacija dobro delala V nadaljevanju je predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo spregovoril o delu organizacije med dvema glavnima zboroma. »Predsedstvo i zadovoljstvom gleda na dejavnosti, delo in dosežke v preteklem letu. Zavedamo se. da hi lahko delali tudi bolje in uspešneje, vendar menimo, da smo delovali skladno i. možnostmi in s sposobnostmi. Mislim, da je ne potrebno opisovati in naštevati vse dejavnosti in dosežke,» je povedal Srečko Lisjak. V zvezi z normativno ureditvijo je ugotovil, da ima ZWS izdelane in sprejele vse predvidene akte skladno z Zakonom o društvih. Poudaril pa je, da posamezne OZWS nimajo usklajenih svojih statutov s statutom ZWS in Zakonom o društvih. V preteklem leta so končali ustanavljanje vseh OZVVS. Število članic in članov se je lani povečalo za 2130. Tako ima zdaj ZWS 19.776 članov. Lani so ustanovili Sekcijo svojcev padlih v vojni za Slovenijo, ki pa še ni zaživela v pričakovanem obsegu in vsebini. Srečko Lisjak se je v poročilu dotaknil tudi pobude Sekcije MSNZ o posebni in specifični organiziranosti. Menil je, da so takšne pobude vsekakor legitimne, vendar bi po njegovih besedah takšna organiziranost prejudicirala sedanjo pravno-formalno in dejansko organiziranost ZVVS na lokalni ravni. Ocenil je, da so z opredeljeno Sekcijo MSNZ na ravni ZVVS ustvarjen i vsi pogoji za njeno prepoznavnost, uspešno delo in razvoj. Ugotovil je še, da so organi ZVVS v preteklem letu kakovostno in odgovorno opravljali naloge skladno s pooblastili ter strokovno in odgovorno ob izdatni pomoči Strokovne službe pripravljali predloge za odločanje predsedstva ZVVS. V postopku za dopolnitev Zakona o vojnih veteranih so bili opravljeni vsi potrebni pogovori, tako na Odboru za notra njo politiko, s predsednikom Državnega zbora RS. z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve kakor tudi s poslanci državnega zbora. Prav tako je bila dopolnjena ocena predvidenih finančnih obremenitev državnega proračuna. Glasilo Veteran postopoma pridobiva pravo podobo in kakovost. V preteklem letu so izšle tri številke in zadnja je imela naklado 16.400 izvodov. Zaradi boljšega in kakovostnejšega dela ter zmanjšanja stroškov so spremenili sedež uredništva in imenovali nov uredniški odbor. Na tem področju je treba omeniti tudi razpisan natečaj v osnovnih šolali na temo »Slovenija, moja domovina«. Odziv je bil po pričakovanjih, glede na to, da se pri vzgoji in izobraževanju namenja premajhen poudarek domoljubni vzgoji. Lani so na novo postavili spletne strani organizacije, na katerih je mogoče izvedeti vse o ZVVS, njenih organih, aktih, delovanju, dejavnostih, in drugo. tradicionalno srečanje na Holmcu in miklavževanje v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru. Podpisali so tudi skupni dogovor o sodelovanju Š0U v Mariboru pri sofinanciranju stroškov prevoza za študente iu dijake, otroke padlih v vojni za samostojno Slovenijo. Organizirali so še brezplačen vikend paket za vdove padlih v vojni za Slovenijo v Termah Dobrna in brezplačno letovanje otrokom sirotam veterana iz Kočevja v Termah Čatež. Urjenju in opremljanju vseh praporščakov v organizaciji namenjajo posebno pozornost in skrb. Po besedah Srečka Lisjaka so v ponos celotni ZVVS. Posebno zaslugo ima nedvomno praporščak ZVVS Dominik Grmet, za kar mu gre posebna zahvala. Organizacija je v minulem letu pripravila vrsto od MAREC 20Q3 • ST. 20 VETERAN ( Iz delo ZVVS ) ¡ev na izvod povsem upruvičiiit-ia ta ukrep, vsebina in oblika glasila pa sla celo lioljši. Predstavnik sekcije MSN Z Mihu Butara je predstavil program sekcije /.a leto 2003 in načrt potrebnih finančnih sredstev. Predstavljen |e liil tudi predlog posebni* uniforme članov le sekcije in našitka. Ker je bilo tokrat po ustanovitvi zveze leta 21100 prvič, da se jc predstavnik sekcije MSN/, udeležil redne seje predsedstva, se ni bilo mogoče dogovorili o vseh stvareh, ki so se v tem času nahrale. Sprejel j<> htl sklep. da Komisija za SR> prouči njihove predloge in pri pravi predlog ustreznih rešitev. Za sejo v Kočevju je značilno predvsem to, da so bili dokončno obravnavani predlogi dokumentov za glavni zbor v Krškem, med njimi osnutek poročila o delu in porabljenih sredstvih leta 2002, predlog programa dela in finančni načrt /a leto 2003, poslovnik zbora in ccloten scenarij. Pred obema sejama predsedstva so zasedali še drugi organi ZVVS. Tako so se v okviru svojih pristojnosti o posameznih zadevah opredelili 21. novembra lani in 12. februarja letos v Komisiji za kadrovska in statusna vprašanja, dvakrat je zasedal sekretariat. 4. februarja je svoje delo opravila inventurna komisija in nazadnje Se nadzorni odbor. Dve seji je opravil tudi uredniški odbor; ocenil je številko 19 in sprejel vsebinsko zasnovo za naslednjo številko, ki jo je 24. 2. že skoraj v celoti oblikoval, tako vsebino kot videz. Za to obdobje je izrednega pomena 31. januar, ko sta nas ti a seji sekretariata obiskala predsednik in generalni sekretar Veteranskega združenja Sever. Milan Horvat in Franc Bevc - Frenk. Fo obojestranski predstavitvi obeh organizacij, članstva, prohk-mov iti organiziranosti so skupaj izrazili pripravljenost, da bodo čim bolj sodelovali. Dogovorili so se. da bodo že v začetku marca izoblikovali skupen predlog sodelovanja, najprej na športnem področju in glede praznovanja pomembnih obletnic iz časa priprav in osamosvojitvene vojne, pozneje pa tudi drugje. Jože K. Člane predsedstva Je t Poljčah po: lira ril I h d I radovljiški iupan Janko S. Sinitek. Kočevski župan Janko Veber Utrinek i zadnjega lanskega delovnega srečanja sekretarjev OZVVS v Slo renskih Ko njivah Redno delovno srečanje s sekretarji OZVVS Leto 200« je za nas veterane vojne za Slovenijo pomembno predvsem po dveh stvareh: po novi organiziranosti zveze oziroma spremenjenem odnosu med njo ter območnimi združenji in po prilagoditvi dela organov zveze iti strokovne službe tej spremembi. S pošiljanji zapisnikov o delu organov zveze direktno v območna združenja in s posredovanji drugih pomembnih informacij smo dosegli boljšo medsebojno obveščenost, z organiziranjem delovnih sestankov s sekretarji iti predsedniki združenj pa smo to delo še okrepili. Tako smo lahko skupaj načrtovali in usklajevali svoje dejavnosti. izmenjevali izkušnje, pravočasno reagirali na napake ali pomanjkljivosti, drug drugemu pomagali z nasveti in s predlogi, delo v veteranski organizaciji je nekako postalo skupna skrb. Tak način dela je uspešen, škoda je le, da se teh delovnih sestankov ne udeležijo vsi predstavniki območnih združenj, posebno listih združenj, pri katerih delo še vedno nekoliko šepa. Zadnje, skupaj pa že pet» delovno srečanje smo imeli v soboto. 16. novembra lani, v Slovenskih Konjicah. Poudarek tega srečanja je bil na pomembnosti pravilnega in ažurnega vodenja finančnega poslovanja v območnih združenjih ler posledično na odgovornosti njihovih funkcionarjev. Govorili smo o potrebni skladnosti njihovih dokumenti);' z dokumenti zveze, o sprejemanju sklepov in dni gih odločitev ter seveda o njihovem pravil nem izvajanju. Za to in kot koristen pripomoček za njihovo prihodnje in lažje delo jim je bila predstavljena in razdeljena praktična zbirka pravilnikov, ki jih jo ZVVS sprejela do sedaj. Ker je s I, januarjem 2003 začela vsa članarina prihajati direktno na bančne račune območnih združenj, smo posebno pozornost namenili njenemu evidentiranju oziroma novemu načinu vodenja članske evidence, njenemu pomenu pri uveljavljanju določenih članskih pravic, medsebojni komunikaciji med strokovno službo zveze in območnimi združenji, pošiljanju potrebnih podatkov, včlanjevanju in nazadnje tudi postopkom včlanjcvanja novih članic in članov, izdelavi in podeljevanju članskih izkaznic. Prisotni so se seznanili z delom v letu 2 zasedal glavni zbor in odkrito bo spominsko znamenje Rodoljubu osamosvojitvene vojne za Slovenijo 1991! Aktivno bomo sodelovali v organizaciji proslave ob odhodu zadnjega vojakaJLA iz SLcvenije, ponovno bomo pripravili spominsko slovesnost pri pomniku padlim v vojni za Slovenijo, pripravili še boljše športne igre. pri orientacijskem teku načrtujemo tudi mednarodno udeležbo, izboljšati nameravamo informativno promocijsko dejavnost in kakovostno izvesti vse druge naloge, sprejete na glavnem zboni v Moravčah. JožeKtaman MAREC 2003 • ŠT. 20 VETERAH 9 ( Nato in mi j Slovenska vojska in Nato za Nato? skrbi za varnost svojih državljanov. Obrambni sistem postaja vsak dan dražji in zapletenejši. Zaradi omejenih virov (materialnih in človeških) je vedno vet držav, ki si same ne morejo več zagotavljati zadostne ravni obrambe. To velja še posebej za manjše in manj bogate države, kot je Slovenija. Za Slovenijo je prav gotovo bistveno cenejši in učinkovitejši pristop k zavezništvu kakor pa samostojno zagotavljanje lastne obrambe. Kol dodaten argument pa je dejstvo, da je Nato postal tudi obrambna ustanova Evropske unije. Ta se namreč ni odločila za zgraditev lastnega obrambnega sistema, kar je do neke stopnje mdi razumljivo, saj je večina držav članic EU tudi članic Nata ter je takšna rešitev tudi bistveno bolj racionalna in učinkovita. Vključitev Slovenije v zvezo Nato pomeni nadgradnjo naše osamosvojitve. Nevklju-čitev pa bi pomenila pristati na obrobju in izločitev iz odločanja. Glede vključevanja v Nato pa (itdi v EU se je poenotila naša politika, to pa daje referendumu 23. marca večji pomen in resnost. Jaz bom glasoval ZA! Rudolf Petan V razvojnem obdobju po osamosvojitvi Slovenije je bila Slovenska vojska (SV) izpostavljena velikim in nenehnim izzivom. Ti so bili rezultat spreminjajočega se nacionalnega in mednarodnega varnostnega ter vojaškega okolja. S politično odločitvijo o vključitvi Slovenije v Natov program Partnerstvo za mir (PZM) leta 1994 so se rednim razvojnim usmeritvam pridružile usmeritve za razvoj SV kot aktivnega, povezljivega in primerljivega partnerja z Natovimi članicami. Odločitve organov demokratičnega nadzora nad vojsko in vsebinska področja PZM so tako vplivali na spremembe v SV, na njen obseg, strukturo, izobraževalni sistem, urjenje in opremljanje vojakov ter enot, Pri vseh teh spremembah smo si vedno prizadevali postaviti takšno vojsko, ki bo lahko zagotavljala učinkovito vojaško obrambo Slovenije in ponudila državljanom pomoč ob naravnih in drugih nesrečah širšega obsega. Znotraj programa PZM je Slovenija prehodila pot od navadne članice v ponujenem programu do države kandidatke za članstvo. S ponosom ugotavljam, da je SV postala dejavnik zagotavljanja varnosti v Evropi in da so njeni pripadniki prispevali pomemben delež k odločitvi Natovih članic, da našo državo povabijo medse. SV je - ne samo na vajah PZM, temveč tudi v konkretnih in zahtevnih operacijah z mandatom OZN ter pod vodstvom Nata - pokazala svojo usposobljenost in povezljivost z vojaškimi enotami članic. Spodbudni rezultati naših enot v silah Iforja in Sforjaso v članicah zveze krepili prepričanje o tem, da lahko Slovenija s svojo vojsko ponudi upoštevanja vredne vojaške zmogljivosti in druge vojaške prispevke v poveljniški strukturi Nata. Vse izkušnje, pridobljene v osamosvojitveni vojni in znotraj Nata, upoštevamo pri razvoju SV in jih še bomo vse do 2015. leta. Naš cilj je, da bi SV postala sodobna in učinkovita sila za varovanje in zagotavljanje varnosti Slovenije ter mednarodne skupnosti. V dialogu z Natovimi članicami in vojaškimi predstavniki Natovih poveljstev o našem Akcijskem načrtu za članstvo in PARP smo pridobili dragocene informacije za ukrepanje pri načrtovanju razvoja vojaške obrambe in SV. V teh dialogih nam niso postavili zahtev za naše ravnanje pri oblikovanju SV, njenega obsega in strukture. Od nas pa so pričakovali jasno vizijo razvoja, preglednost porabljenih sredstev in opremljanje s takšnimi sredstvi, ki nam bodo omogočala sodelovanje z drugimi vojskami. Končne odločitve glede vojaške obrambe so bile in bodo v pristojnosti naše države. Skladno z odločitvami zakonodajnih in oblastnih struktur za doseganje članstva Slovenije v Natu smo načrtovali in izvajali tudi spremembe v obrambnem sistemu, reorganizacijo, razvoj in opremljanje SV. Povratni odzivi na naše zastavljene načrte in cilje so v Natovem okolju pozitivni. Tak razvoj je skladen tudi s splošnim razvojem oboroženih sil v Evropi, ki namesto količine v ospredje postavlja kakovost in učinkovitost vojaških enot. Vse višja stopnja integracije naše države pa posledično vpliva tudi na racionalizacijo obrambnih izdatkov v okviru možnih varnostno-vojaških povezav v evroatlant-skem okolju. Med njimi vsekakor izstopa članstvo v Natu, ki pa za našo državo ne pomeni le novih dogovorjenih obveznosti, temveč tudi možnosti za solidarnost članic na določenih področjih naše vojaške obrambe. Zaradi sodelovanja z Nato m je SV razvila uspešno mrežo vojaških predstavnikov v evroatlantskem partnerskem okolju. Prav takn smo mednarodnim štabom in poveljniški strukturi Nata ponudili naše častnike, ki oh častnikih držav članic uspešno opravljajo zahtevne naloge obrambnega in vojaškega načrtovanja. V teli okoljih naši častniki nikoli niso bili zapostavljeni. Prav nasprotno, dokazali so, da sta njihovo vojaško strokovno znanje in razgledanost na zavidljivi ravni. Ali povedano drugače, velikost države in njene vojske ni negativno vplivala na njihovo uspešnost v strukturah Nata. Spodbujeni s takšnim pristopom in odnosom v Natu, smo prepričani, da lahko članstvo Slovenije v njem pozitivno vpliva na strokovno rast, motivacijo, učinkovitost in samozavest pripadnikov SV. Našteto pa je zelo pomembno za vojaško obrambo države in obrambo pred izzivi znotraj nacionalne in mednarodne varnosti sodobnega sveta. Brigadir Ladislav Lipji, načelnik GŠSV MAREC 2003 • ST. 20 Veteran ( Veterani J ZDRUZENJE SEVER SE PREDSTAVI Preoblikovanje še traja Združenje Sever je nastalo 26. marca 1994 na ustanovni skupščini v Novem mestu. Pobudo za ustanovitev je dalo 14pripadnikov Manevrske strukture narodne zaščite iz vrst organov za notranje zadeve. Združenje je zaživelo, v delovanju pa so se pokazale tudi slabosti. L m 1997 se je začela pripravljati reorganizacija združenja kol enovitega društva na območju države. Regionalni odbori, ki so prej delovali kot metoda dela na določenem ozemlju Slovenije, so se preoblikovali v policijska veteranska društva Sever. Ustanovljenih je bilo 1(1 društev, ki so pokrila vso Slovenijo. Maja 1998 so društva ustanovila Zvezo policijskih veteranskih društev Sever, s krajšim imenom Združenje Sever. Preoblikovanje pa še ni končano. Nekatera društva še iščejo svoj smisel in načine delovanja. Tako so lani veterani, ki so delovali predvsem v specialni enoti, ustanovili svoje društvo. Tudi v delovanju zdru ženja se kažejo potrebe po spreminjanju, ki bodo terjale spremembe v organizacij- Zntik '¿druženja Sever ski strukturi kot tudi v načinu delovanja. Vsi ti procesi naj bili bi končani letos. Združenje Sever je dokaj dobro razvilo odnose t. Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in z Zvezo združenj borcev NOV Slovenije. S prvo je že leta 2001 podpisalo listino o medsebojnem sodelovanju, z drugo pa jo bo letos. Policijska veteranska društva Sever so podpisala že veliko listin o medse-hojnem sodelovanju na nižjih ravneh, večinoma med tremi partnerji, z veterani vojne za Slovenijo in borci. Lani je združenje postalo polnopraven član Ustanove Franca Rozmana - Staneta, fundacije, ki z zbiranjem finančnih sredstev po- maga reševati socialno-humanitarna vprašanja vojnih veteranov, postavljanje in vzdrževanje spomenikov ter druga prizadevanja za ohranjanje zgodovinskih vrednot Uporništva in obrambe domovine. Mednarodno sodelovanje temelji predvsem na stikih posameznikov, to pa bo v prihodnosti vsekakor prineslo še druge oblike povezovanja. Razmišljajo tudi o članstvu v mednarodni veteranski organizaciji. Čeprav ni popolnoma enakih meril, so člani policijskih veteranskih društev Sever lahko pripadniki aktivne in rezervne sestave organov za notranje zadeve, upokojeni in nekdanji aktivni delavci ali nekdanji pripadniki rezervne sestave organov za notranje zadeve, državljani Republike Slovenije, ki so s svojimi dejanji in storitvami pomagali pripadnikom organov za notranje zadeve, ter sorodniki policistov, ki so izgubili življenje pri zaščiti demokratičnih procesov ter osamosvojitvi Slovenije med 1, decembrom 1989 in 26. oktobrom 1991. Kot vsako društvo imajo tudi veteranska društva določbe o častnih članih in simpa-tizerjib. Združenje Sever združuje približno 5500 članov enajstih policijskih veteranskih društev Sever. Franc Bevc Organi in nosilci funkcij Združenje Sever - sedež: Štefanova 2, 1000 Ljubljana - telefon: 031/791-367, (01) 472-5111 - spletna stran: zdruzenje-sever.si - c-pošta: zdru2eiije.sevcr@volja.iicl - predsednik: Milan Horvat, telefon (01)472-5111 - podpredsednik: Drago Zadnlkar, telefon (01) 472-5111 - generalni sekretar: Franc Bevc, telefon 031/791-367 Policijsko veteransko društvo Sever Maribor - sedež: Maistrova 2, 2000 Maribor -telefon: (02)229-1264, telefaks (02) 229-1293 - predsednik: Marjan Vrbnjak, telefon (02) 229-1264 Policijsko veteransko društvo Sever Posavje - sedež: Cesta krških žrtev 53,8270 Krško -telefon: (07)492-2080, ldcfaks (07) 492-1262 - predsednik: Vlado Bezjak, telefon 070/377-702 Društvo veteranov Sever Severne Primorske - sedež: Sedejeva 11,5000 Nova Gorica -telefon: (05)302-9212 - predsednik: Simon Justin, telefon 041/470-086 Policijsko veteransko društvo Sever za Gorenjsko - sedež: Cesta Sle Marie aux Mineš, 4290 Tržič - telefon:(01) 472-4588, telefaks (01) 472-4969 - predsednik: Drago Zadnikar, telefon (01) 472-4588,031/602-620 Policijsko veteransko društvo Sever za Koroško - sedež: Francetova ulica 9,2390 Slovenj Gradec -telefon: (02)884-2846, telefaks (02) 884-1990 - predsednik: Boris Raj, telefon (02) 884-2846 Veteransko društvo Sever za celjsko območje - sedež: Ljubljanska 12,3000 Celje - telefon: 031/791-367 - spletna stran: vcteransko-drustvo-sever.si - predsednik: Franc Bevc, telefon 031/791-367 Policijsko veteransko društvo za Pomurje - sedež: Ulica arhitektu Novaka 5, 9000 Murska Sobota - telefon: (02) 522-1505 - predsednik: Franc Slokan, telefon 041/760-216 Policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko - sedež: Ukmarjev trg 4, 6000 Koper - telefon: (05) 667-1555 - predsednik: Fabio Steffe, telefon 041/761-411 Policijsko veteransko društvo Sever - Specialna etiota - sedež: Podutiška 72,1000 Ljubljana -telefon: (01) 472-51II - predsednik: Vincencij Beznik, telefon 040/886-655 MAREC 2003 ■ ŠT. 20 Veteran KOROŠKI SLOVENEC MARJAN FERA - FERCE JE S SLIKAMI PREDSTAVLJAL NAŠ BOJ ZA SAMOSTOJNOST Ponosen daje Slovenec Marjan Fera -\ Ferca Kaj jc imel pri tem Marjan Fera - Ferce? Takrat .še nič, toda v začetku lanskega poletja me je po telefonu poklical Jure Zmavc ter me povabil na praznovanje rojstnega dne Marjana Fere in petindvajsete obletnice njegovega dela pri časopisu koroških Slovencev Naš tednik. V krai-kih besedah mi ga je opisal in me seznanil z njegovo pomembno vlogo pri obveščanju avstrijske in tudi svetovne javnosti o naši osamosvojitveni vojni, posebej še o bojih na Holmcu, akciji na Viču in mej- Mejni prehud Holmec v plamenih Skoraj leto in pol je že od takrat, ko sem bil kot član slovenske delegacije navzoč pri polaganju venca na grob koroških partizanov. Srečali smo se vPliberku, kjer sla nas pričakala generalni konzul Slovenije na Koroškem Jure Žmavc in pliberški mestni svetnik Jurij Mandl. Po uvodnih pozdravih In predstavitvah smo si ogledali njihov novi kulturni dom in prav med ogledovanjem izredno lepih prostorov sem v njih naenkrat »videl« postavljeno razstavo o vojni za Slovenijo. Seveda sta bila oba, tako Jure Žmavc kakor tudi Jurij Mandl. takoj za stvar, idejo sem prenesel v Ljubljano na Center za vojaškozgodovinsko dejavnost pri GŠSV in razstava je letošnjega januarja prestopila državno mejo ter se predstavila v tujini, prvič kar pri koroških Slovencih. nem prehodu Jezersko. Najino prvo srečanje na njegovem domu v Dvoru pri Smihelu je bilo izredno prisrčno, kol da se poznava že vrsto lel. V imenu veteranov vojne za Slovenijo sem se mu zahvalil za njegov pomemben prispevek ter mu izročil priložnostno darilo; čeprav je bilo med povabljenimi gosli veliko pomembnih predstavnikov koroških Slovencev, ga je naša gesla vidno ganila. Nehote sem se spomnil na premnoge naše članice in člane, ki so šele s spominsko medaljo pre- jeli vsaj majhno zahvalo ter tako spoznali, da niso ostali pozabljeni. Ferce, tako ga kličejo prijatelji, je postal fotoreporter pri Našem tedniku čisto slučajno. S fotoaparatom se je srečal nekoč, ko jc nadomestil obolelega fotografa tednika Florjana Sablalschana in z njegovim aparatom posnel neko prireditev v 1'liberku. Takrat je Ferce odkril svojo -družico«, kakor ljubeče imenuje svojo kamero in ji pomežikne. Od pisarniškega vajenca je postal Izredno priznan koroško-slovenski fotoreporter 18 Obisk predstavnikor Južne Tirolske in enotne liste pri poreljniku TO Dravograd Veteran st. 20 • marec 2003 Protest pred celovškim konzulatom SFRJ ( NA OBISKlf) imel in jili ima v Združenju slovenskih (as mikov. Praporščak Zveze veteranov vojne la Slovenijo Veliko veteranov pozna Dominika Grmeka po lem, da je praporščak Zve» Veteranov vojne za Slovenijo. -Ko mi jc predsednik ¡sveže veteranov gospod Srečko Lisjak, s katerim sva tudi dobra prijatelja, predlagal, da bi bil praporščak, sem se strinjal. Vendar sem ga vprašal,- je povedal podpolkovnik Grmek, -zakaj je mene izbral za to dolžnost. Njegov odgovor me je zelo motiviral, saj je dejal, da potrebuje taksnega praporščaka. ki bo znal zadeve peljati tako, kot ¡ib je treba. Ta naloga je namreč zelo pomembna in častna. Praporščaki smo zelo na očeh ljudi in ne predstavljamo samo sami sebe. ampak tudi celotno veteransko organizacijo. Zato sem z velikim veseljem začel opravljali t« nalogo,- w - - . i i * i * L i. 1 ' - Çt. -Î a nHi ¿Csšr'*': r i ¡ji J •* Dominik Grmek, praporščak '¿reze veteranov vojne za Slovenijo Na državni ravni je edini praporščak. združenja pa imajo svoje pra porščake. Zdaj je praporščakov že cela četa in vsi so enako oblečeni. Ob večjih veteranskih prireditvah je njihov nastop prava paša za oči. Glede na to, da se šlevilo praporščakov povečuje in je tudi število praporov na vsaki prireditvi večje. je skoraj nemogoče izpeljati njihov nastop brez. osebe, ki bi jim poveljevala. Zato je Dominik Grmek občasno tudi neke vrste njihov vodja In jim poveljuje. Šport je na prvem mestu »V življenju sem se ukvarjal še z veliko stvarmi, vendar je moja prva ljubezen Šport. Nikoli nisem bil vrhunski športnik in si nisem nikoli želel, da hi lo bil. Razlog pa je povsem preprost, zanimalo me je preveč različnih športnih panog in v vsaki sem se želel preizkusiti. Če bi zdaj začel naštevati, kaj vse sem počel pri športu, bi bilo to za bralce preveč,- je dejal Dominik Grmek. Še preden se je zaposlil v Teritorialni obrambi, je bil aktiven strelec v Strelski družini Domžale in Trzin. V Domžalah je bil nekaj lei tudi predsednik strelske družine, /daj je član Strelske družine Trzin. Strelski šport je zaradi svoje službe, v kateri ima vsak dan opravka z orožjem, nekoliko zapustil. Vrsto let se je ukvarjal s psi, njegova priljubljena pasma so bili nemški ovčarji. Bil je eden od prvih ali celo prvi, ki se jc leta 1980 zavzemal, da bi v enote TO vključili tudi vodnike psov. Že takrat so člani Kinološkega društva Domžale dokazali, kako je pes lahko koristen pri izvajanju različnih nalog enot TO, predvsem pri protispecialnetn delovanju. Več let so nastopali in predstavljali njihove veščine različnim enotam TO v vojašnici na Velikih Blokah in drugje. Ta poskus sicer ni bil uspešen, ker so bili tisti organi, ki so odločali, preveč togi. i'otem sla prišli leti 1990 in 1991 in naše želje so splavale pO vodi. Res je, poudarja, da je ki-nologijo nekoliko opustil, vendar je njegova želja, da bi spel imel psa. iz dneva v dan večja. V letili 1984 in 1985 je poslal član gibanja za zdravo življenje, ki ga je vodila takratna TV Ljubljana ler se je imenovalo Kaveljci in korenine. Sodeloval je v vseh športnih panogah. ki so jih pripravili znotraj tega gibanja. Te panoge pa so hile smučarski lek. plavanje, lek. mali maraton, kolesarstvo in pohodniš-tvo. Gibanju je bil zvest vse do leta 1998. »Moja najljubša športna panoga pa je kolesarstvo. Če sem čisto odkrit, si brez kolesa ne znam predstavljali razgibanega življenja,« je poudaril podpolkovnik Grmek. "Ko sem nekaj časa služboval na Crn grohu, sem se ob lepem vremenu tja in domov vozil s kolesom. V vsako smer je bilo približno km, lo je zadoščaio za dober trening. Vendar sem bil preveč odvisen od vremena, saj sem bil enkrat moker do kože. drugič pa me Dominik Grmek na kolesu. Slika je nastala lani v Kostanjevici iin Krki. je žgalo sonce. To seveda ni dobro za zdravje. Povedali pa moram, da pri kolesarstvu nisem staknil nobene poškodbe.- Redni spremljevalec je tudi fotoaparat Še ko je bil na občinskem štabu TO referent za usposabljanje, je začutil potrebo, da bi zapisu o nekem usposabljanju dodal tudi fotografijo. Zato je redno slikal vse dejavnosti in fotoaparat je poslal del njegovega življenja. Kot pravi, sploh ni poklicni fotograf in tudi njegova tehnika ni nič posebnega, vendar se v njegovem fotografskem arhivu najde marsikateri zelo zanimiv posnetek. Zelo dobro se spominja leta 1991 oziroma časa po vojni, ko so se spraševali, kako je mogoče, da se nihče ni spomnil, da bi enotam dodal fotografa ali kamermana. Za zgodovino bi l dobrimi fotografijami in TY-posnetki naredil zelo veliko. Pred kratkim je svojo fotografsko in vl-deo tehniko posodobil, saj jc kupil digitalni fotoaparat in kamero. 0 fotografskih spretnostih Dominika Grmeka se lahko prepričate na spletnih straneh domžalskega območnega veteranskega združenja, ki so zelo bogate s fotografijami. Na njih je nanizal več kot 20« slik. Prve so iz lela 1991, zadnje pa segajo v današnji čas. Prepričan je, da so tako fotografsko gradivo kakor video posnetki zelo pomembni tudi za veteransko organizacijo. Soproga ga razume in podpira Ob našem vprašanju, kako družina sprejema vse njegove službene in druge dejavnosti, je odgovoril: «Glede tega moram povedati, da žena Darinka razume in me pri vseh teh mojih dejavnostih podpira. Velikokrat sem mi priključi in greva skupaj kolesaril ali delat kaj drugega. Velikokrat so me moji kolegi kaveljci vprašali, kako sem jo prepričal, da je šla z menoj. V začetku je šlo malo težje, danes pit sem jaz kaveljc, ona pa je korenina. Tako skupaj kolesariva, tečeva, plavava...« Povedali je treba, da je enako tudi z veteransko organizacijo, saj je skladno s statutom domžalskega veteranskega združenja gospa (irmek njegova članica. Plačuje članarino kot vsak član in se tudi vključuje v njihove dejavnosti kot vsak drug član. Tako ga tudi na teli dejavnostih spremlja, ne samo kot soproga in žena, ampak kot članica združenja. Zaradi njunega odnosa so Ituii drugI domžalski veterani začeli vabili svoje življenjske sopotnice na njihove dejavnosti. »Vsi smo ljudje in smo se nekoliko naveličali gledali drug drugega. Zato je zelo zanimivo, če se na naših dejavnostih pojavi nežnejši spol, Naše združenje je pripravilo že kar nekaj dejavnosti, predvsem pa vsakoletni slovesen sestanek ob koncu leta, na katerega smo poleg članov povabili njihove žene, zaročenke ... Lansko leto pa smo sklenili s prireditvijo, ki smo jo imenovali večer veteranov. Na njem so bili lako naši člani in njihove spremljevalke ter drugi občani, ki so naši simpatizerji. Večer smo razdelili na dva dela. Prvi jc bil bolj slovesen in formalen, drugi je bil namenjen zabavi in plesu,« je ob koncu povedal podpolkovnik Dominik Grinek. Povejmo še. da imata zakonca Grmek tri hčerke in vnuka, ki je dedku Dominiku v veliko veselje in upa, da bo šel po njegovih stopinjah ter postal vojak. Skupna kolesarska hu a z ženo Darinko MAREC 2003 Bojan Kunlarič ŠT. 20 Yeteram Iz dopisniške beležke ) Odprtja razstave 'Vojna za Slovenijo 1991« seje udeležilo reč kol 150gostoti z obeh strani meje. Foto: Marjan Fera Razstava »Vojna za Slovenijo 1991« v Pliberku V Kulturnem domu Pliberk so v drugi polovici januarja v sodelovanju Centra za vojaškozgodovinsko dejavnost Slovenske vojske, Generalnega konzulata Republike! Slovenije v Avstriji in Kulturnega društva Pliberk odprli razstavo »Vojna za Slovenijo 1991"- Postavila sta jo Albin Mikulič in Alojzij Jereb iz CVZD SV. Razstavo, ki je postavljena prvič zunaj Slovenije, je odprl generalni direktor Slovenske policije Marko Pogorevc. Ob tej priložnosti se je zahvalil koroškim Slovencem in koroškim varnostnim organom za podporo med osamosvajanjem Slovenije. Razstavo je predstavil predstavnik CVZD major Albin Mikulič. V nagovoru je opisal "Projekt MSN Z", imenovanje novega vodstva RŠTO, usposabljanje enot TO do junija i 991, pekrski dogodek, dogajanje 26. junija 1991 na Primorskem in med vojno ter odhod zadnjega vojaka [A iz koprskega pristanišča. S prisotnostjo na odprtju in pozdravnimi nagovori so priznanje slovenskemu narodu za odločnost v letih 1990 in 1991 pri osamosvajanju izrekli vrhovni šef koroške varnostne direkcije Sla-manig, pliberški župan Raimimd Cirile, podžupan Štefan Visotsch-nig, vodja deželnega manjšinskega biroja Vladimir Smrtnik, predsednik ZSO Marjan Sturm in predsednik ZSlJože Partl. Poleg več kot 150 gostov iz avstrijske Koroške so prišli tudi veterani vojne za Slovenijo 1991 iz obmejnih slovenskih občin ler generalni .sekretar RO ZVVSJože Kuzman. V kulturnem delu slovesnosti so nastopili učenci Osnovne šole Ravne na Koroškem in mešani pevski zbor iz Pliberka »Kralj Matjaž«. Zanimanje za ogled razstave je bilo na južnem Koroškem posebej med Slovenci zelo veliko. Tako si jo je od 16. januarja do 1. februarja ogledalo več kot tisoč obiskovalcev. Z velikim zanimanjem so prebirali besedilo, ki opisuje priprave na vojno, vojno za samostojno Slovenijo in odhod zadnjega vojaka |A iz Kopra, si ogledali razstavljene fotografije in različne dokumente. Ob zaprtju razstave je bila izražena velika želja, da bi z razstavo gostovali še v drugih krajih na Koroškem. Albin Mikulič Veterani zgornje Gorenjske Z nekaj manj kul 900 člani je Območno veteransko združenje Radovljica -Jesenice največje na Gorenjskem in med največjimi v Sloveniji, tako po številu članov kol po dejavnosti. Na decembrski seji predsedstva so pod vodstvom predsednika Janeza Koslja pregledali uresničevanje programa dela za leto 2002 ter se dogovorili za dejavnosti v letu 20(13. Mednje sodijo udeležba na različnih prireditvah ter srečanja članov na Hrušici, Tromeji. Pokljuki in v Holunju. Letos bodo veterani vojne za Slovenije iz Zgornje Gorenjske pripra- BM veteran st. 20 • marec 2003 vili razstavo o dogodkih ob osamosvajanju, sodelovali bodo v pripravi osrednje proslave oh 35-Ietnici ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije ter se udeleževali športnih tekmovanj. Delo aktivno nadaljuje tudi veteranski pevski zbor pod vodstvom Franca Podjeda z Bleda. Zbor je lani izdal prvo zgoščenko, na kateri je tudi pesem »Za samostojno Slovenijo«, za katero veterani iz zgornje Gorenjske predlagajo, da poslane veteranska himna. RK Uspešno delovno leto Občinsko združenje veteranov vojne za Slovenijo Kočevje že tradicionalno vsako leto oh koncu leta opravi oceno uresničevanja zadanih nalog iz letnega načrta dela. Ugotovili so, da so naloge uresničili več kot stoodstotno, saj so med letom naredili več, kot so načrtovali. Zelo veliko truda in tlela so namenili organiziranju združenja in udeležbi na različnih veteranskih tekmovanjih po vsej Sloveniji. Rezultati, ki so jih dosegli, so bili nad pričakovanji, saj so bili že drugič skupni zmagovalci. OZVVS Kočevje je decembra lani povabilo vse tekmovalce na sestanek ter se jim zahvalili za uspešne nastope. Hkrati so se dogovorili, da bodo tudi letos sodelovali v vseh panogah in poskušali prehodni pokal osvojiti v trajno last. V drugi polovici lanskega decembra so organizirali tudi 3. tradicionalni veteranski ples, na katerega so povabili tudi OZVVS Domžale. OZVVS Črnomelj, OZVVS Ribnica in OZVVS Grosuplje. Plesa so se udeležili vsi razen OZVVS Grosuplje iti skupaj preživeli nekaj prijetnih uric. Dogovorili so se, da bodo še okrepili sodelovanje med združenji. Udeleženci so bili zelo zadovoljni s srečanjem in sklenili, da bodo takSno obliko sodelovanja nadaljevali tudi letos. Darko Čopi Vodje športnih ekip so skleniti, da bo pokal za vedno ostal v Kočevju. Foto: Miran Kenegtilijn Strokovno usposabljanje in družabnost Na redni volilni konferenci Območnega združenja slovenskih častnikov Sežana so pregledali opravljeno delo v minulih osmih letih, posebno pozornost pa so namenili zadnjima dvema letoma. V vseh teh letih je združenje, v katerem je 314 članov, uspešno vodil Jože Sedtnak. ki so mti na volitvah vnovič zaupali mandat predsednika. Po besedah generalnega sekretarja ZSC Janka l.jubiča je prav sežansko združenje močan steber delovanja slovenskih in primorskih organizacij. ( Iz dopisniške beležke J) Stanetu Oblaku bronasta plaketa V sobolo, 7. decembra, je bilo v hotel« Zlatorog v Bohinju tradicionalno srečanje veteranov vojne za Slovenijo iz Bohinja, Na njem se je zbralo c)0 veteranov, med njimi Stane Oblak, ki je prejel bronasto plaketo Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Stane Oblak je aktivno deloval že v obdobju pred osamosvojitvijo Slovenije, enota, ki jo je vodil, je varovala skladišča orožja v Bohinju, med osamosvojitveno vojno je deloval na območju Mojstrane in Pokljuke, je pa ludi najbolj zaslužen, da je v občini Koliinj naj-^^^^^^^^^^^^^^ več članov veteranske organi- zarije med vsemi gorenjskimi ^PH^^P^^^B kot WLy Srečanja, na katerem so ocenili ^v^H I m letošnje delo in se seznanili z m _ 1 veteransko zakonodajo, sta se 9 j J udeležila tudi županja Bohinja U" Evgenija Kegl Korošec in pred- W *j| sednik območne veteranske or- F. Jm^^mI ganizacije Janez Koselj. Pripra- hA pester kulturni pro- | gram. v katerem so sodelovali mladi iz godbenega društva Bohinj pod vodstvom Klemena Langusa. flavtistki Manca in Petra, harmonikar Silvo Režek in recitator Jože Sodja, Slane Oblak (levo) Je za delu pred vojno, med rojim letu 199J hi po njej prejel bronasto plaketo zrr.v. ki mu jo je Izročil predsednik OZVVS Ka-dovljh-a - Jesenice Janez Koselj. Miklavž je obiskal otroke in svojce padlih S podpisom listine o sodelovanju v lanskem letu so bili postavljeni temelji za sodelovanje med Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru in Zvezo veteranov vojne za Slovenijo. Študentje mariborske Univerze so v soboto, sedmega decembra, v restavraciji Akademija v Maribora pripravili mlklavžcvanjc za otroke padlih v vojni za Slovenijo. Slovenska vojska je zagotovila brezplačen prevoz, študentska organizacija pa pogostitev in obdaritev otrok in svojcev. Udeležence srečanja sla pozdravila predsednik študentske organizacije Univerze v Mariboru Matevž Frangei in podpredsednik ZWS Bojan Kovačič. Prijeten klepet s svojci padlih, študenti in predstavniki 7.VVS se je nadaljeval v pozne popoldanske tire. M. K. Hrigadlr Ladislav Upir. generalpodpolkovnlk Albin Gulman in tedanji župan Občine NottO mestu dr. Anion Slarc med odprtjem razstave. Foto: Igor Vidmar Odprtje razstave V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je I-t. novembra 2002 razstavo z naslovom »Teritorialna obramba Dolenjske v vojni za Slovenijo. odprl načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič. Pripravilo jo je OZVVS Dolenjska skladno s svojim programom dela in si jo je hilo mogoče ogledati do 8. januarja, žameti razstave je bil osvetlili prispevek Dolenjske v vojni za Slovenijo, pri postavitvi je sodeloval tudi Center za vojaškozgodovln-sko dejavnost Slovenske vojske, Odprtja razstave se je poleg veliko veteranov vojne za Slove- Jf ■rtttfi? nijo Dolenjske udeležilo veliko W BlCJt predstavnikov družhenopoli- J/ ličnega življenja občine Novo H " mesto, med njimi takratni pan dr. Anton Stare. ralpodpolkovnik Albin Gut-man, ki je bil med vojno poveljnik Teritorialne obrambe Dolenjske in je sedaj zelo aktiven član OZVVS Dolenjska. Marjan Grabnar Po uradnem odprtju se je brigadir Ladislav Lipič pogovarjal z go. Ivanko Vršič, materjo Franca Vršiča. padlega r vojni za Slovenijo na Medvedjeku. in z njegovim bratom Jnietom Vršičem. Folo: Marko Kline Miklavž Je otroke In svojce padlih v vojni lela 1991 obiskal v mariborski restavraciji Akademija. Veteran ¿t. zo • marec 2003 Tradicionalno srečanje ob dnevu samostojnosti Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Litija je 28. decembra lani ob dnevu samostojnosti pripravilo tradicionalno športno tekmovanje v malem nogometu in streljanju z zračno puško. Tekmovanja so se udeležile ekipe veteranov in častnikov iz Kamnika. Kočevja. Novega mesta in Litije, pridružila pa se jim je še ekipa litijskim policistov. V streljanju se je pomerilo šest ekip, najboljša je bila ekipa litijskih častnikov, drugi so bili veterani iz Novega mesta, tretji pa litijski veterani. Med posamezniki je bil najuspešnejši Novomeščan Damjan Novak, na drugo in tretje mesto sta se uvrstila domačina Uroš Kneževič in Tomaž Kokalj. V malem nogometu so tudi tokrat slavili domači veterani pred No-vomeščani, tretji so bili litijski policisti. Na sklepni slovesnosti je tekmovalce in goste pozdravil predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Litija Ribani Ur- (f Voie pismo ) Mirovniki in skeptiki ne želijo miru in varnosti ter vkliuievania RS v Nato jem z neverjetno aroganeo, hirokratsko brczčutnosljo in nesposobnostjo uradnikov Odgovor na mojo vlogo čakam že od >x julf ji 2002. larej že skoraj i mesecev, (Opomba uredništva: g. 1'rejac nam je pismo posla! 28. novembra ¿(10'.) Organ, ki odloča na prvi stopnji zahtevi vedno nove in nove dokumente * /iliij zavoda /:i zaposlovanje, zdaj socialne .službe itd. ... Vnkokral, ko pridem ra referat, vedno znova isccjo nova poročila. pa pravna mnenja... Menim, da bi bilo koristno, da hi bila v reviji Veieran rubrika Pravni nasveii ali 1'lsma bralcev. Prepričan sem. ila se s podobnimi problemi srečuje Se marsikateri veteran. Če odločbe ne buni dobil > enem tednu, boni zahteval varstvo pravit najprej na prvi siop-nji-v Mariboru, in če mi ne bo uspelo. Se pri varuhu Človekovih pravic. Morda bo ta problematika zanimala tudi medije! Lep pozdrav, Boris Prejac Ptujska c. 327/b Maribor Zakai? Ja. Cisto pravilno sle prebrali, ilirovniki in skeptiki ne želijo «liro ill varnosti ter vključevanja BS v Nato. Tako razumem stališča in vedenje posameznikov iti nekaterih skupin. Me ne in ne, ne boste me prepričali, da nimam prav. Vloga Amerike v I. in 2. svetovni vojni je /tuna In dokazani. Vluga .Amerike in Nata pri reševanju balkanske krize v zadnjih letili le prav tako znana in dokaiaaa in o tem ni nobenega dvoma, Geografski položaj Slovenije je pač takšen, km je. In 2a! si sosedov ne moreš izbirati. Nekateri posamezniki, tet« imajo za vrhunske vojaške analitike in strokovnjake, kdo jim je prilepil tn nalepko, ne vem, trdijo, da Slovenija ni ogrožena in da Nato zanjo ne bo krvavel. Trenutna Slovenija res ni vojaško ogrožena, o tem nam ni ireha soliti pameti Pa vendar, kdo je pred letom 1990 računal na vojno v K,s 1991. lela z napadom lastne armade ni suvereno republiko? Kdo? k p- sle bili takrat vojaški analitiki, strategi, da bi nas opozorili pred napadom? Tisti, ki smo se lega leta s kalašniki in s starimi puSkanii M