Iz domače in tuje prakse ~ 1 1 1 liii Tolmin (N~t6%) 1 1 O Nova Gorica (N 1, .5"10 ·' - D Ajdovščina (N 5,78%) 1 O Skupaj (N 10.5%) Drugo Razgled Dodatne rekr. momosti .,. 1 1 - - ! -- Bl ižina Mi r ~ 1 1 1 1 1 1 1 ~ - il ii 1 1 1 1 1 - Il Gostinski objekt NK znameniloSii Zdravo okolje Urejenost Naravne lepote 10 15 20 25 JO Delež(%) Gra(ikon -k Razlog za obisk mestnega gozda po mneju občanov trebno veliko znanja, sposobnosti, spretnosti, volje in poguma. In potrebuje"mo sanje. Da prehiti mo čas in žeUe, ki jih pred nas nenehno postavljata družba in gozd. GDK: 907: (497.12 * 02 Pokljuka) Pokljuka- opevana in žrtvovana?1 Lojze BUDKOVIČ* Pokljuka je visokogorska planota v osrčju Julijcev, ki jo v pretežni meri porašča mogočen smrekov gorski gozd. Matično podlago predstavljajo apnenec, dolomit in ledeniške morene. KliiUa je surova, alpska s kratko vegetacijsko dobo in velikimi temperaturnimi razlika- mi. V kroniki gozdne uprave na PokJjuki je ob podatku o hudi zimi leta 1928/29 navedena najnižja temperatura -38°C, kar je lahko najnižja izmerjena temperatura v Sloveniji. Povprečna letna temperatura znaša 2,6°C, januarska -6,7°C. Letno pade v povprečju okoli 2.000 mm padavin. Sneg se v nonnalnih zimah obdrži 170 dni. Pokljuka je poraščena z4.0 l8 ha gospodarskih in 365 ha varovalnih gozdov, 248 ha pa je cest, presek, jas in nerodovitnega sveta. *L. B., univ. dipl. inž. gozd., ZGS OE Bled, Bled, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na posvetu Možnosti in perspektive razvoja turizma v gozdnem prostoru. 16. 6. 1999 na Mašunu 266 VIRI OBLAK, D., 1993. Urbani gozdovi v območju SGG Tolmin.- Strokovna naloga,Tolmin, 58 s. ZOlT gozdarstva in lesarstva, 1993 : Mesini in primestni gozd - naša shtpna dobrina.- Zbornik posveta, Ljubljana, 183 s. Človek je prve sledi v tem prostoru pustil pred 3.000 leti, o čemer priča najdba bakrenega bodala na Lipanci. Intenzivnejši prodor v pokrajino pa se je pri- čel v 14. stoletju, ko so bile izkrčene prve planine. Za živinorejci so kmalu prišli rudarji. Njihova dejavnost je predstavljala strateško panogo in je v stoletjih pov- zročila v tej pokrajini pravo opustošenje. Sredi 19 . stoletja je oblast anarhijo v tem prostoru ustavila s sekvestrom. Leta 1837 je bil izdelan prvi gozdarski načrt, v katerem so popisali opustošene goz- dove in predpisali cilje, ki naj bi pripeljali do izbolj- šanja stanja (osnovali so prve drevesnice v Sloveniji, letno pogozdi li do 70 ha goličav, sprejeli koncept traj- nostnega gospodarjenja, uvedli izbiro drevja za posek . .. ).Prelomnico k intenzivnejšemu in smiselnemu go- spodarjenju z gozdovi pa je leta 1888 prinesel načrt gozdarja Carla Poscha. Za Pokljuka lahko trdimo, da ima že več kot 160- letno tradicijo načrtnega gospodarjenja z gozdovi. Od leta 1837 do današnjih dni je bilo izdelanih 13 načrtov. GozdV 57 (1999) 5-6 Kljub nekaterim drugačnim pogledom pa načelo traj- nosti ni bilo nikoli vprašljivo. Znanje o gozdu je z raziskovalnim delom in prak~ tičnimi izkušnjami prišlo do novih spoznanj. Gozd danes ni samo prostor za proizvodnjo lesa, ampak opravlja tudi veliko splošno koristnih funkcij, ki jih lahko v grobem razdelimo na: I. ekološke funkcije, 2. socialne funkcije, 3. proizvodne funkcije. Med ekološkimi funkcijami je na prvem mestu varovalnafimkcija, s katero naj bi se krepila odpornost tal proti eroziji, snežnim plazovom, usadom in pada- jočemu kamenju. Sledi ji hidrološkafunkcija, saj goz- dovi uravnavajo vodni režim, ohranjajo čistost pod- talnice, omejujejo površinski odtok vode ... Pokljuka je pomembno zaledje vodnim izvirom v Bohinju in Radovni. Planota ima malo vodnih virov, najpomemb- nejši paje na Mrzlem studencu in je občasno bakteri- ološko oporečen. Pomembna je tudi klimatskafimkci- ja, saj gozd blaži temperaturne ekstreme, čisti in vlaži zrak, oddaja kisik in zadržuje udarce vetra. Pokljuka kroji klimo v Bohinju in na vzhodnem obrobju planote. Nezanemarljiva je še biotopska fimkcija. Gozd namreč skriva bivališča redkih in ogroženih živalskih ter rastlinskih vrst. Pravo bogastvo so zaenkrat še ohranjena barja. Drugi del predstavljajo socialne funkcije. Higien- sko-zdravstveno funkcijo opravljajo gozdovi, ko va- rujejo naselja in rekreacijske površine pred vplivi hru- pa, aerosolov, plinov in žarčenja. Sledi ji obrambna fimkcija, ki je v času miru omejena na objekte na Rud- nem polju. Celotna Pokljuka opravlja turistično-rekJ·e­ alivnofunkcijo, saj vedno večji množici obiskovalcev omogoča stik z naravo in spremembo okolja. Enkratno, izjemno okolje zadovoljuje pohodnike, gornike, te- kače, kolesarje, sprehajalce, občudovalce, turne smu- čarje, gobar je, !ovce, vojake, šolsko mladino ... Seznan- janju javnosti z zakonitostmi gozda, zanimivimi eko- sistemi, učnimi objekti služipoučnafimkcifa. Pokljuš- ki gorski gozd je med evropskimi in svetovnimi goz- darji cenjen, saj si ga letno ogleda preko 1 O medna- rodnih ekskurzij. Povečuje se tudi obisk osnovnih in srednjih šol) ki želijo spoznati gozd in gozdarstvo. Gozdovi tudi varujejo naravno in kulturno dediščino. Ob dejstvu, da leži Pokljuka v Triglavskem narodnem parku, je ta funkcija še pomembnejša. Gozdovi skri- vajo zanimivo dendrološko dediščino) jame in brezna, čelne morene pokljuškega ledenika) soteska Ribnice, GozdV 57 {1999) 5-6 do111.ače tt1je }Jral~se barja. Kulturno dediščino pa predstavlja bogato izro- čilo pastirske stavbne dediščine, spomeniki NOB) ostanki savske linije ... Tudi raziskovalna fimkcij'a ni nepomembna. Gozdovi od Gole ravni do Kleka in v okolici planin) turističnih in rekreacijskih površin pa imajo tudi pomembno estetsko funkcijo. Zadnji del predstavljajo proizvodne funkcije. Ker so gozdovi pretežno gospodarski, je pomembno zasto- pana lesnoproizvodnafimkcy·a. Obstajajo tri kategorije obremenjenosti z intenziteto sečnje: nad 5 m3/ha, 2-5 m3/ha in pod 2 m3/ha. Pred tem imajo prednost ekološke in socialne funkcije. Gozdovi služijo tudi pridobivanju drugih gozdnih dobrin. Pokljuka ima sedem semenskih sestojev za pridobivanje semena smreke. Priljubljeno je tudi nabiranje gob, borovnic, malin, jagod, zelišč in mahov. Na koncu pa je v goz- dovih, ki so pomembni za izboljšanje prehranskih raz- mer in gojitev divjadi, prisotna lovnogospodarskafim- kcija, ki ob usklajenih populacijah živalskega sveta ni problematična. Žal trditev velja le za gamsa in srnjad, medtem ko jelenjad in mufloni povzročajo nepoprav- ljiva škodo v mladovjihjelke in bukve. Vse povedano smo gozdarji pri obnovi načrta vnesli na karte. V gospodarskih gozdovih se ekološke in so- cialne funkcije prekrivajo 2,6-krat, v varovalnih goz- dovih pa celo 4,3-krat. Gozdove na Pokljuki naj bi varovali Zakon o goz- dovih, Zakon o TNP in Alpska konvencija (podpoglav- je Gorski gozd). In kakšen je današnji utrip Pokljuke? Stanje meji na anarhijo. V tem slikovitem prostoru se križajo raz- lični interesi, tradicije, pogledi, razvojne vizije, ki lahko brez pretehtanih odločitev privedejo do kaosa. Pokljuka je razdeljena med blejsko in bohinjsko občino. Trenutni lastnik je Sklad gozdov RS. Za kom- pleks poteka postopek vračila po Zakonu o denaci- onalizaciji. V tem prostoru se pri so časni rabi prostora srečujejo in križajo naslednji uporabniki: l. Država- le-ta bi morala s pristojnimi službami poskrbeti za izvajanje določil in obveznosti iz Zakona o gozdovih, Zakona o TNP in Alpske konvencije. Obe občini pa bi morali odločno pričeti z aktivnostmi, da bi se lahko pričelo z resnim delom pri ureditvenem načrtu. Razvoj je trenutno prepuščen skromnim pod- lagam smernic družbenega plana bivše občine Radov- ljica za obdobje 1986-2000 in odloku za plansko celoto TNP. Dokumenta kličeta po preverjanju, obnovi in dopolnitvi. Trenutno je razvoj v fazi sprenevedanja in prepuščen iznajdljivosti posameznikov. 2S7 Iz clor11ače in tLtje prakse 2. Gozdarstvo- panoga z dolgoletno tradicijo na" črtnega dela. Za skladen razvoj gozdov skrbi Zavod za gozdove Slovenije, operativno pa dela po pogodbi s Skladom kmetijskih in gozdnih zemljišč RS izvaja GG Bled d.d .. Obstoječa organiziranost pa ni primerna zaradi podvajanja del in podatkov~ morja pregledov, odločb, zapisnikov, poročil in še česa. Pa prepustimo to raje tistim, ki o tem odločajo in pogumno stopajo po začrtani poti. Zaradi nejasne prihodnosti se vlaganja v gozd zmanjšujejo. Cene lesa padajo, lastnik želi primerno rento, izvajalci morajo poslovati vsaj z mi- nimalnim dobičkom. Vse to breme pa nosi gozd. Stro- ka bi morala odločneje pristopiti k prizadevanjem, da bi pokljuški gozdovi dobili status gozdov s posebnim pomenom. Le-to bi bilo zagotovilo, da bi se stvari uredile in da bi gozd lažje zadihal. 3. Kmetijstvo - tradicionalen, stoleten sopotnik pokljuškega gozda. Na žalost pa večni kršilec na pod- ročju nenadzorovane gozdne paše, kijo v zadnjih letih ministrstvo celo~ subvencionira. Vse to početje se skri- va za servitutnimi pravicami, o katerih je gozdar Carl Posch že leta 1888 črno na belem pisal, da o njih ni dobil izvirne listine. Do druge svetovne vojne in še nekaj let po njej se je ta problem reševal na dogovorni način. Trenutno se bohinjske krave prosto pasejo na območju do Lepih kopišč, gorjanske pa na Rudnem polju. Kravam se pridružujejo še ovce, konji in koze. Urejena paša poteka samo na planini Javornik in delno na Goreljku. Nerazumljiva so razmišljanja o pomanj- kanju pašnih površin na Pokljuki, medtem ko se pri- vatni rovti na obrobju planote intenzivno zaraščajo. Lani je zaradi manjšega staleža živine sameval in ostal slabo popašen ograjen pašnik v Praprotnici. 4. Vojska- po podatkih iz gozdarske kronike je leta 1935 na Rudnem polju pričela graditi taborišče. Leta 1939 so se gozdarji pritoževali nad orožnimi vajami, ki so povzročile vznemirjenje divjadi. Vojaško tabo- rišče (lesene barake) je 12.11.1944 pogorelo. Po vojni so zgradili zidane objekte, napeljali vodovod s Konj- ščice in Zlatih vod in za potrebe usposabljanja posta- vila še vlečni ci na Krašci pod Viševnikom. Po osamo- svojitvi je slovenska vojska (SV) obnovila in posodo- bila kasarno, zgradila čistilno napravo in obnovila depandanso. Zgrajena sta bila heliodrom in sistem tekaških prog, kjer se iz leta v leto beleži strm vzpon tekaških in biatlonskih prireditev. V vadbenem centru je nastanjena gorska šola SV. Vadbeni center služi usposabljanju različnih enot SV~ občasno tudi enotam NATA. Po uradnih zagotovilih 2. operativnega po- veljstva poteka vsa dejavnost v skladu z dogovorom s 268 pooblaščen imi institucijami. Kot gozdar, ki spremljam dogajanja v tem prostoru, pa imam pomisleke ob upo- rabi avtomatskega orožja, ob organizaciji patruljnega teka, ob nepospravljenih oznakah kontrolnih točk ori- entacijskih pohodov, pretirani uporabi motornih sani; helikopterskih preletih, streljanju z naboji paintball po debi ih smrek ... Čeprav Pokljuka uradno ni poligon za urjenje, se tovrstna aktivnost povečuje. 5. TNP~ v tem prostoru ga čaka še veliko dela. 6. Gorništvo- tesno povezano s Pokljuko. Pokljuka je idealno izhodišče za obisk Triglava, Viševnika, Li- pance in Debele peči, težave pa povzroča pomanjkanje parkirišč in prenasičenost smeti. Poti so označene, vendar imata poti na Viševnik in proti Triglavu številne variante, kjer so opazni začetki erozijskih procesov. Masoven obisk zahteva v poletnem času dobro oskrbo planinskih postojank. Julija in avgusta imajo helikop- terji obilico dela. Živahno je tudi pozimi, saj je celo območje prepredeno s smučinami turnih smučarjev. 7. Turizem in rekreocija - na Pokljuki strmo na- raščata. Povečuje se število enodnevnih obiskovalcev. Po podatkih TNP je Pokljuka ob konicah v letu 1997 obiskalo tudi čez 4.000 obiskovalcev, ki so se nenad- zorovano porazgubili po planoti. Obiskovalce zadržijo le zaprte zapornice na gozdnih cestah. Zaradi neure- jene kanalizacije predstavlja naselje počitniških hišic in domov na Goreljku nepredvidljivo ekološko bombo. Občutljivost in ranljivost okolja zahtevata ustavitev širjenja nastanitvenih kapacitet Pobude in želje pa potrjujejo obratne procese. Pozimije Pokljuka na raz- polago sprehajalcem, smučarjem, tekačem, turnim smučarjem in voznikom motornih sani. Vsa dogajanja so prepuščena lastnemu toku. Tudi memoranduma o tekaških progah po dveh letih še vedno niso podpisale vse zainteresirane strani. Skromne zime v dolinah v zadnjih letih povzročajo Pokljuki s povečanim pri- tiskom obiskovalcev dodatne težave. Poletja in lepi jesenski dnevi pa prinesejo Pokljuki množice domačih in tujih turistov, izletnikov, planincev, nabiralcev gozd- nih sadežev in zelišč. Pravi šok doživlja Pokljuka v dneh, ko se pojavijo gobe. Takrat se valijo množice obiskovalcev, v katerih se prebudi nabiral niški nagon. Za njimi ostajajo žalostne podobe izropanih gozdov. Toliko na kratko o utripu Pokljuke, ki vztrajno kliče po ureditvi številnih perečih problemov. Žal jih tisti, ki so za to poklicani, ne slišijo in ne vidijo. Mogoče pa se bo končno le kaj premaknilo? GozdV 57 (1999) 5-6