URN_NBN_SI_DOC-RMDHC5LH

ŠOLSKE KNJIŽNICE IN SEDEMLETNI NAČRT Martina Šircelj Prispevek, ki naj bi zajemal delež šolskih knjižnic v perspektivnem razvoju šolstva in knjižničarstva v obdobju od 1964—1970, ne bo ustre­ zal v celoti tej temi spričo enostavnega razloga, da tega deleža sploh ni. Ta ugotovitev je vse prej kot razveseljiva. Spričo tega moram namesto pretresanja problematike šolskih knjižnic v sedemletnem načrtu po­ svetiti te misli reševanju 7-letnega načrta, ki ne upošteva — vsaj v besedi ne — šolskih knjižnic. In to kljub temu, da »vzgojna in izobraže­ valna dejavnost kot del splošne družbene dejavnosti ni bila deležna še nikdar v preteklosti take pozornosti in tolikih razprav kot danes, ko je postala splošno priznana kot eden izmed pomembnih činiteljev za druž­ beni in gospodarski napredek«, skratka, da »pri programiranju razvoja šolstva v prihodnosti izhajamo iz stališča, da je širša in boljša izobrazba eden izmed zelo pomembnih faktorjev družbenega in gospodarskega razvoja«. Z zakonom o osnovni šoli iz leta 1959 je postala osnovna šola obvez­ na za vso mladino od 7. do 15. leta starosti, postala je Splošna in enotna in ne dovoljuje nobenih izjem in ni večtirna. S tem zakonom so bili dani osnovni šoli zakoniti pogoji za uveljavljanje njene reforme, ki še traja in ki zajema tako zunanji organizacijski del osnovnih šol, kakor tudi notranje vsebinsko poglobljeno delo, ki stremi na vseh področjih učno- 2 —»Knjižnica 1964« 17