December ‒ Gruden 2020 Letnik 14, številka 1 4 20 12 41 44 DELO OBČINE Pogovor z županjo: načrti v prihodnje INTERVJU Pogovor z gospodom Jožetom Pasičnjekom DRUŠTVENE DEJAVNOSTI Izid nove knjige o Borlu DRUŠTVENE DEJAVNOSTI Dosežki naših športnikov v tem letu ŠOLA NI ŠALA Korona čas nas ni ustavil Mladi ustvarjalci Sara Skela, 4. a Lana Hercog, 2. a Eva Lazar, 5.a Patrik Jurgec, 6.a, Zaprt prostor Kljub trenutni zdravstveni situaciji v državi in svetu Vam želimo, da si ustvarite prijetne božične praznike, obdane z radostjo, veseljem in čarobnostjo. Naj ne manjka topline in zdravja v tem trenutku in tudi v prihodnje. V novem letu 2021 naj ostane vse tisto, kar je med nami dobrega. Želimo Vam obilo uspeha na poklicnem področju, v medsebojnih odnosih pa naj izžarevata sreča in ljubezen. Vse dobro, županja Antonija Žumbar z občinskim svetom in upravo GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Miro Lesjak, Mateja Muršec, Mihaela Fridauer, Marica Zebec. Odgovorna urednica: Laura Mohorko Kumer. Lektoriranje: Petra Letonja. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Teja Kolednik, Domača zimska pokrajina. 2 UVODNIK Drage občanke, spoštovani občani. Zaključujemo leto 2020, ki ni bilo ravno prijazno, saj se soočamo z epidemijo virusa Covid-19. V tem letu se je način našega življenja spremenil. V naši občini smo se prilagodili z željo, da ostanemo zdravi, in upanjem, da bo bolezen hitro prešla. Vendar temu ni tako. V začetku leta smo se srečali s starši vseh (v letu 2019) rojenih otrok. Srečali smo se tudi vsi tisti, ki smo vpeti v delo naše skupnosti; podjetniki in vsi, ki nam je naša občina pri srcu. Skupaj smo obrezali vinsko trto, si ogledali igro naše dramske skupine ter se nasmejali ob povorki tradicionalnega »fašenka« v Cirkulanah. Potem se je društveno življenje ustavilo. V naši državi in po svetu se še danes spopadamo z epidemijo. Začetni strah pred boleznijo se spreminja v sprejemanje dejstva, da virus obstaja in da bo, upajmo, premagan s cepivom, ki je v testiranju. Virus za večino od nas ni smrtno nevaren, vendar je ob velikem številu okužb med ljudmi možen kolaps zdravstvenega sistema. Zato je v omejevanje medsebojnih kontaktov vloženega tudi toliko napora. Veliko je dvomljivcev. Tudi jaz včasih. Vendar se ob zavedanju stiske vseh, ki delajo v zdravstvenem sistemu, zavem egoizma. Ne bi želela biti v osebi zdravnika, ki se mora odločati, komu bo dal respirator. Zato je nujno, da smo odgovorni do sebe in drugih. To ni strašenje, ampak zavedanje realnosti, ob kateri želim biti še toliko bolj empatična do vseh bolnih in tistih, ki z njimi delajo. V začetku poletja so me obiskali mini maturantje iz vrtca in devetošolci, od katerih je bilo kar devet odličnjakov. Teh obiskov se vedno veselim. Izjemno ponosna sem na našo zlato maturantko, Anjo Kramberger iz Gradišč. Vsem čestitam za vse dosežene uspehe, mladim nadebudnežem pa želim, da ohranijo najlepše spomine na osnovnošolska leta. Vesela sem uspehov naših nogometašev iz ŠD Cirkulane, ki so se uvrstili v 3. slovensko ligo, za kar jim čestitam. Radovedno in z veseljem pa pričakujem tudi knjigo o Borlu, ki jo bo v teh dneh predstavilo Društvo za oživitev gradu Borl. Leto 2020 je bilo v občini kljub vsemu tudi investicijsko zelo uspešno. Vse zastavljene projekte, ki smo si jih zastavili skupaj z občinskim svetom, zaključujemo. Izvajali smo asfaltiranja in preplastitve na številnih cestnih odsekih po občini, ves čas vzdrževali ceste, sanirali smo plazove, realizirali in posodobili javno razsvetljavo, v teku pa je izgradnja mostu v Medribniku (pri Korenjaku). V letošnjem letu so bile torej izvedene naslednje investicije: – preplastitev in utrditev brežine 1,4 km ceste ADK – Brezovec, – asfaltiranje 0,7 km ceste v Gradiščah, – asfaltiranje 200 m ceste v Cirkulanah, – asfaltiranje treh cestnih odsekov v Paradižu, v skupni dolžini 1 km, Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 – asfaltiranje 170 m odseka v Malem Okiču, – asfaltiranje 230 m ceste na Mejah in 140 m obmejne ceste v Gruškovcu, – asfaltiranje in utrditev brežine na 0,9 km odseku ceste v Slatini, – sanacija plazu na Mejah, – sanacija večjega plazu v Paradižu, – izvedba javne razsvetljave v Dolanah, – sanacija odvodnjavanja na igrišču, – ograditev pokopališča s panelno ograjo, – postavitev avtobusne postaje v Paradižu, – obnovitvena dela na mostu čez Dravo (v procesu), – postavitev brezžične internetne povezave v središču Cirkulan, – nabava novih zunanjih igral v vrtcu. Podrobnejša analiza investicijskih del je predstavljena v tem glasilu, zato je tukaj ne bom navajala. V letošnjem letu je občinski svet sprejel in potrdil spremembe občinskega prostorskega načrta, katerega proceduralni del je trajal šest polnih let (od leta 2014). V teku imamo pripravo podrobnega prostorskega načrta, za katerega upamo, da ga bomo lahko potrjevali naslednje leto. Ugotavljamo, da sta prevelika birokratizacija in počasnost postopkov največji oviri pri razvoju podeželja. Zato si želim, da bo vladna skupina pod vodstvom Ivana Simiča uspešna pri realizaciji poenostavitve upravnih postopkov. V obrtni coni Dolane podjetniki kljub krizi nadaljujejo z izgradnjo svojih objektov. Tega sem vesela, saj bo aktivacija podjetij v Dolanah pozitivno vplivala na razvoj občine. Kljub omejitvam so naša društva v največji možni meri iz- 3 UVODNIK / DELO OBČINE vajala svoje aktivnosti. Hvala vsem, da ohranjate pozitivno energijo in izkazujete voljo za medsebojno pomoč. Hvala članom Civilne zaščite Občine Cirkulane in PGD Cirkulane za vso pomoč (zlasti v času epidemije), hvala Karitasu in Rdečemu križu za pomoč občanom. Hvaležnost vam izražamo s podporo in dobrimi mislimi. Hvala članicama in članom občinskega sveta za vso pomoč in konstruktivne predloge, za tvorno sodelovanje pri pomembnejših projektih, hvala odborom, komisijam ter poslovnim partnerjem, ki so korektno izvajali naročena dela. Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri uresničevanju naših predlogov na državnem nivoju, predvsem pa Suzani Lep Šimenko in Mojci Žnidarič. Hvala vaškim odborom za ideje in pobude, za uspešno izvedene delovne akcije in vse, kar ste storili v dobro skupnosti. Vsega tega ne bi bilo, če ne bi med sabo sodelovali. Le tako so lahko »sadovi« dobri, občani pa (po večini) zadovoljni. Zahvaliti se želim tudi kolektivu OŠ Cirkulane-Zavrč za srčno delo z našimi otroki v osnovni šoli in vrtcu, še posebej ravnateljici, gospe Suzani Petek. Hvaležna sem tudi župnikoma, gospodu Jožefu Pasičnjeku in gospodu Emilu Drevu, za vse dobre misli v naših cerkvah. Hvala vsem sodelavkam in sodelavcem v občinski upravi za izjemno požrtvovalnost tudi pri tistih nalogah, ki niso v delovnem opisu. Hvala za neprekinjeno delo tudi v časih epidemije. Njihov trud v času epidemije je bil poplačan s strani državnega proračuna, ki je zagotovil povračilo s kolektivno pogodbo in interventnim zakonom, ki sta določila pravice iz državnega proračuna. Novo leto prihaja in staro nas zapušča s hitrimi koraki. Želim, da vam novo leto prinese upanje v novo življenje v miru, slogi in zdravju. Želim, da se vam dogajajo same lepe reči, da se veselite juter in večerov z ljudmi, ki jih imate radi. To leto je bilo težko, pa vendar bogatejše za mnoga spoznanja o tem, katere vrednote v življenju resnično štejejo. Zagotovo smo se naučili in začutili, kako pomembni sta složnost in medsebojna pomoč, podpora, vzajemna spoštljivost in prijaznost. S temi vrednotami bomo brez dvoma našim zanamcem gradili boljši svet. Vaša županja Antonija Žumbar Pogovor z županjo: načrti v prihodnje Ga. županja, kakšno je bilo v preteklem letu sodelovanje lokalne skupnosti na državnem nivoju? Ste izpeljali kakšna srečanja, prejeli kakšno potrditev v smislu realizacije načrtov? V drugi polovici letošnjega leta smo se župani haloških občin sestali z ministrom za infrastrukturo, Andrejem Vrtovcem, ministrom za okolje in prostor, dr. Andrejem Vizjakom, ter ministrom za kohezijo, Zvonkom Černačem. V sklopu teh srečanj smo dobili potrditev za izgradnjo dveh križišč na državni cesti Cirkulane – Dolane, postavitev treh avtobusnih postaj, v prihodnje pa tudi zgraditev večnamenske poti Cirkulane – Medribnik. Državna sekretarka MOP, dr. Metka Gorišek, je ob obisku naše občine potrdila izvedbo sanacije plazu v Gradiščah ter izgradnjo mostu v Dolanah, ki se bo pričela v letu 2021. Ob obisku Ljubljane smo na Ministrstvu za kulturo orisali pomembnost obnove gradu Borl za našo občino in širšo okolico, vendar do večjega sodelovanja (v smislu usode gradu v prihodnosti in strateških ciljev) do danes ni prišlo. Po zagotovilih Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko bodo v prihodnje večje možnosti za pridobitev sredstev za obnovo kulturnih spomenikov. Kakšni so vaši finančni načrti v prihodnjem obdobju in katere investicije ste zajeli vanje? V pripravi sta proračuna za leto 2021 in 2022. S pripravo dveletnih proračunov želimo pri aktivnostih za prihodnjo finančno perspektivo, ki se začne z letom 2021, pridobiti na času. V proračunu za leto 2021 smo predvideli številne investicije. 4 Končana bo izgradnja mostu v Medribniku z asfaltno prevleko cestišča v dolžini 290 m. Ob zagotovitvi financiranja s strani MOP bomo sanirali plaz v Gradiščah, katere vrednost ocenjujemo na cca 816.000 EUR, od katerih bomo od države prejeli 653.000 EUR, ostalih cca 163.000 EUR pa moramo zagotoviti iz našega proračuna. Tudi investicija izgradnje mostu v Dolanah bo financirana s strani države, in sicer v višini 207.000 EUR, s strani občine pa cca 46.000 EUR. Nadaljevali bomo z obnovo ceste in dveh mostov na trasi Medribnik – Cirkulane (mimo cerkve sv. Katarine), za kar bomo porabili cca 164.000 EUR nepovratnih sredstev ter cca 130.000 EUR povratnih sredstev z dobo odplačevanja 10-ih let brez obresti. Izvedli bomo postopek pridobivanja zemljišča ob cerkvi sv. Katarine, na katerem bomo v prihodnjih letih (ob ustreznem sofinanciranju) zgradili objekte in vzpostavili sistem oskrbe starejših. Tudi strategija turizma v lokalnih skupnostih ima velik pomen. Kako doseči prepoznavnost in promocijo naše haloške občine in kakšni so vaši načrti za realizacijo turistične ponudbe v Cirkulanah? Za turistično ponudbo bo pri nas pomembna izvedba projekta »Park dediščine Cirkulane« pri cerkvi sv. Katarine. Investicija bo financirana preko projekta LAS, kjer smo uspešno prijavili naš projekt v višini cca 190.000 EUR, skupaj z občinama Gorišnica in Zavrč. Iz tega vira bomo pridobili financiranje v višini najmanj 66.000 EUR. V okviGlasilo Občine Cirkulane – december 2020 DELO OBČINE ru LAS Haloze prav tako sodelujemo v skupnem projektu petih haloških občin – v okviru tega projekta pripravljamo skupno blagovno znamko za prepoznavnost Haloz, naših lepot in dobrot, skupno celostno grafično in medijsko podobo, številne nove promocijske materiale in skupno opremo (kozarci, stojnice itd.), intenzivno oglaševanje v najodmevnejših medijih, celovito podporo turističnim dejavnostim (nastanitvenim kapacitetam, vodnikom, someljejem), pripravo ponudbe turističnih paketov doživetij, pripravo aplikacij za kolesarske in pohodniške poti s vključenimi lokalnimi znamenitostmi in ponudniki storitev. Prav tako bi radi vključili trasiranje gorsko-kolesarske povezave, ki sledi trajnostnemu razvoju, naravi in ljudem prijaznemu, butičnemu turizmu. Ob razvoju turistične dejavnosti je zagotovo pomembna tudi dobra infrastruktura. Kakšni so torej načrti na področju infrastrukture in vzdrževanja objektov? V primeru financiranja obmejnih cest s strani države bomo lahko na novo asfaltirali obmejno cesto v Pohorju (vodohran) v višini cca 56.000 EUR, od katerih moramo cca 14.000 EUR zagotoviti sami. Končali bomo obnovo in utrditev škarpe (že v letu 2020) planiranem odseku v Gradiščah, in sicer v višini cca 31.000 EUR. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za ureditev struge reke Drave (izvedba je v teku) in izgradnjo protipoplavnega zidu, kar naj bi se, po zelo optimističnih napovedih, pričelo v letu 2021. Na vodnogospodarskem področju bomo s koncesionarji še naprej urejali vodotoke, predvsem na odsekih, ki ogrožajo objekte. Ob tem naj povem, da bomo izvedli tudi daljinsko ogrevanje v zgradbi vrtca in večnamenski dvorani. Predvidena vrednost je cca 160.000 EUR, od katerih bomo preko razpisa pridobili cca 26.000 EUR. Seveda si vsi občani želimo, da kraj »živi«. Nam lahko poveste, kako bo občina tudi v prihodnosti strateško načrtovala ohranjanje družbenih dejavnosti? Družbene dejavnosti bomo še v prihodnje financirali kot do sedaj. Predvsem dejavnost in nujno potrebno opremo v vrtcu Belini, izvajali pa bomo tudi investicijsko vzdrževanje objekta osnovne šole. Tudi v bodoče bomo zagotavljali pogoje delovanja društev. V prihodnje želimo povečati pomen izvedbe štirih tradicionalnih prireditev v občini: fašenka v Cirkulanah, barbarnega, aninskega teka ter postavitve klopotca pri sv. Ani. Na tem mestu velja še poudariti, da smo (skupaj z MOP in drugimi občinami) financirali zobozdravstveno dejavnost v času dežurstva v okviru ZD Ptuj, ki je bilo do sedaj v nujnih primerih le v Mariboru. družine in v lokalni skupnosti soustvarjali za boljši jutri. Ste si ob tem zadali kakšen cilj, novo strategijo, s katero boste mlade prepričali, da bodo ostali v Cirkulanah? V prihodnosti želimo večjo skrb namenjati tudi mladim in mladim družinam. Tako smo na osnovi anket izdelali analizo želja mlade generacije ter na osnovi tega pripravili tudi Strategijo za mlade in mlade družine v občini Cirkulane za obdobje 2021—2027. Z najnižjim komunalnim prispevkom za gradnjo stanovanjskih hiš želimo spodbuditi gradnjo. Prav tako smo že do sedaj vsem, ki gradijo, sofinancirali vrtec v višini 10 %. Uvedena je tudi polovična oprostitev plačila vrtca za primer daljše odsotnosti otroka zaradi bolezni v dolžini do dveh mesecev ali letnih počitnic do enega meseca. V naslednjem šolskem letu bomo predvidevali dodelitev dveh štipendij za deficitarne poklice. Zagotavljali bomo povračilo stroškov objekta osnovne šole kot tudi nabavili nujno potrebno opremo. Sofinanciramo tudi projekte šole in plačujemo dodaten pouk računalništva v 4. in 5. razredu.. Če potegnemo črto ob koncu letošnjega leta in se zazremo v leto, ki prihaja … Kako dojemate realizacijo načrtov občine v prihodnje, česa si najbolj želite? Leto 2021 bo investicijsko zelo intenzivno, seveda ob predpostavki, da bomo iz države prejeli obljubljena sredstva. Tudi v prihodnje si želim našega skupnega in tvornega sodelovanja tako društev kot vaških odborov, občinskega sveta, odborov in komisij v občini. Verjamem, da imamo skupni cilj uresničiti čim več nalog za izboljšanje pogojev življenja vseh, ki živimo in imamo radi Cirkulane. Veselim se sodelovanja občanov v različnih akcijah kot tudi v pozitivnih predlogih ali konstruktivnih kritikah. Te lahko naslavljajte na pobudeobcanov.oc@siol.net in vam bomo odgovorili. Želim, da je naša komunikacija spoštljiva tudi v primerih, ko vseh želja ne bo mogoče uresničiti. Žal so, tako kot doma, tudi sredstva občinskega proračuna omejena. Želim, da se leto 2021 odvrti v sproščenem vzdušju ob zavedanju pomembnosti trenutka in vseh dragih ljudi okoli nas. Naj bo to spodbuda, da bomo v lokalni skupnosti skupaj še naprej ustvarjali lepši jutri. Z županjo Antonijo Žumbar se je pogovarjala Laura Mohorko Kumer Pravite, da je v našem kraju potrebno obdržati čim več mladih, ki bodo tukaj ostali, si ustvarili Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 5 DELO OBČINE Delovanje Občinskega sveta Občine Cirkulane v obdobju od novembra 2019 do oktobra 2020 Ž upanja občine Cirkulane, Antonija Žumbar, je v obdobju od novembra 2019 do oktobra 2020 sklicala šest rednih, eno izredno in dve dopisni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane. Na 8. redni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane, ki je potekala 28. 11. 2019, so svetniki potrdili Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine za leto 2020 in Elaborat o oblikovanju cen za izvajanje storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občinah Spodnjega Podravja. Ta daje izvajalcu javnih služb za ravnanje s komunalnimi odpadki soglasje k spremembi cen storitev. Na isti seji so sprejeli sklep, da se o predlogu proračuna Občine Cirkulane za leto 2020 opravi 15-dnevna javna obravnava. Potrdili so Finančni in kadrovski načrt ter program dela OŠ Cirkulane-Zavrč za leto 2020, ugodili prošnji OŠ Cirkulane-Zavrč za delež kritja stroškov zaposlitve računalnikarja in potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta »Park dediščine Cirkulane«. Svetniki so sprejeli Pravilnik o spremembi pravilnika o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka. Višina enkratne denarne pomoči po tem pravilniku znaša 200 EUR za vsakega rojenega otroka v občini. Na seji so se seznanili z Letnim poročilom nadzornega odbora Občine Cirkulane za leto 2019 ter s poročili o opravljenih nadzorih, prav tako so bili seznanjeni z Letnim načrtom ZRS Bistra Ptuj za leto 2020 in s programom Knjižnice Ivana Potrča Ptuj za leto 2020. Na 9. redni seji, ki je potekala 17. 12. 2019, so svetniki sprejeli Sklep o spremembi proračuna Občine Cirkulane za leto 2020. Spremembe se vključijo v proračun za leto 2020. Sprejet je bil Sklep o potrditvi števila in vrst oddelkov ter zvišanju normativa otrok v za6 vodu OŠ Cirkulane-Zavrč, OE vrtec Cirkulane, s cenami programov. Seznanili so se z revizijskim poročilom o nadzoru v OŠ Cirkulane-Zavrč v letu 2019. Na isti seji so svetniki potrdili priključitev v Konzorcij 17 za projekt vzpostavitve modela dolgotrajne oskrbe v lokalni skupnosti. Županja je na seji za podžupanjo imenovala Danico Ranfl. Na 10. redni seji, ki je bila izpeljana 13. 2. 2020, so svetniki potrdili Letni program kulture in športa v občini Cirkulane za leto 2020 in sprejeli Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini. Občinski svet je potrdil DIIP – Preplastitev LC 102091 Dolane ADK – Meglošak in sprejel sklep, da se za projekt »Preplastitev LC 102091 Dolane ADK – Meglošak« porabijo sredstva po 23. členu ZFO, v višini 81.320 EUR povratnih sredstev, hkrati pa soglašal, da se za povratna sredstva najame kredit. Na isti seji so svetniki sprejeli sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na nepremičnini s parcelno številko 354/4 k.o. Veliki Vrh. Na 11. redni seji, ki je bila izpeljana 28. 5. 2020, so se svetniki seznanili z Letnim poročilom OŠ Cirkulane-Zavrč za leto 2019, s Poročilom CSD Spodnje Podravje o izvajanju pomoči (socialne oskrbe) na domu v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, s Poročilom programa »Varna hiša Ptuj« za leto 2019, z Letnim poročilom OŠ dr. Ljudevita Pivka za leto 2019, z Letnim poročilom 2019 Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, s Poročilom koncesionarja o izvajanju gospodarske javne službe za vodooskrbo v občini za leto 2020, s Poročilom izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2019, z Letnim poročilom o doseženih ciljih in rezultatih dela skupne občinske uprave v Spodnjem Podravju za leto 2019. Prav tako so se seznanili s sklepi kolegija županov Spodnjega Podravja. Na isti seji so podali soglasje k sistematizaciji delovnih mest v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu OŠ Cirkulane-Zavrč, OE Vrtec Cirkulane, sprejeli Sklep o soglasju k določitvi cene storitve pomoči na domu za leto 2020. Sprejeli so tudi zaključni račun proračuna občine za leto 2019, potrdili Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega lokalnega energetskega koncepta, istočasno pa tudi program dela Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju za leto 2020. Občinski svetniki so sprejeli sklepa o postavitvi prometne signalizacije v naselju Pristava in postavitev stebričkov pred gostilno Žiga in pred prehodom za pešce pri pošti. Na 12. redni seji Občinskega sveta, ki je bila dne 2. 7. 2020, so svetniki sprejeli Odlok o komunalnem prispevku (gre za prvo obravnavo z dopolnitvijo v 5. členu), sprejeli so tudi Pravilnik o subvencioniranju stroškov kastracije in sterilizacije mačk in psov na območju občine Cirkulane, sprejeli so Sklep o potrditvi števila in vrst oddelkov v OE Vrtec Cirkulane ter poslovni čas vrtca Cirkulane. Sprejet je bil tudi Sklep o obračunavanju plačila vrtca v času otrokove odsotnosti. Svetniki so sprejeli še Oceno in poročilo o izvajanju občinskega programa varnosti v občini v letu 2019. Na 13. redni seji (24. 10. 2020) so svetniki sprejeli Odlok o komunalnem prispevku ter Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Cirkulane. Na seji so potrdili popravek DIIP »Kulturna dediščina za trajnostni razvoj turizma« ter ugodili prošnji OŠ Cirkulane-Zavrč za financiranje pouka računalništva za učence 4. in 5. razreda. Svetniki so potrdili program dela, poslovni in finančni načrt OŠ dr. Ljudevita Pivka za leto 2021 ter ugodili vlogam občanom za odkup dela nepremičnine v Cirkulanah ter postavitve ogledala. Na isti seji so se svetniki seznanili s Polletnim Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 DELO OBČINE poročilom o realizaciji proračuna Občine Cirkulane za leto 2020, s Polletnim poročilom OŠ Cirkulane-Zavrč za leto 2020, s Polletnim poročilom OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj za leto 2020 in s Polletnim poročilom o delu Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v letu 2020. tniki potrdili število in vrsto oddelkov ter cene programov v zavodu OŠ Cirkulane-Zavrč, za OE vrtec Cirkulane (v šolskem letu 2020/2021), prav tako tudi Sklep o spremembi sklepa o imenovanju Uredniškega odbora javnega občinskega glasila. Na 2. izredni seji, ki je bila dne 15. 9. 2020, so svetniki sprejeli Odlok o rebalansu proračuna Občine Cirkulane za leto 2020 in Odlok o porabi proračunske rezerve. potrdili Delni načrt zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami ob pojavu epidemije oz. pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh v občini, potrdili so Sklep županje o odredbi prepovedi uporabe odprtega ognja, prav tako pa so sprejeli sklep o poplačilu presežka odhodkov nad prihodki za leto 2018 s strani ustanovitelja in prenos sredstev v proračunu za OE Vrtec Cirkulane OŠ Cirkulane-Zavrč. Sprejet je bil tudi Sklep o povečanju sredstev za oprostitev komunalnega prispevka. Na 3. dopisni seji, ki je potekala od 17. 4. 2020 do 23. 4. 2020, so svetniki Na 4. dopisni seji, ki je potekala od 23. 10. 2020 do 30. 10. 2020, so sve- Mihaela Fridauer Na vseh sejah občinskega sveta bo županja občine Cirkulane, Antonija Žumbar, sproti obveščala svetnike o realizaciji sklepov Občinskega sveta in poteku aktualnih investicij v cirkulanski občini. Pregled najpomembnejših investicijskih del s področja infrastrukture v letu 2020 PREPLASTITEV LC 102091 DOLANE ADK – MEGLOŠAK, Izpeljali smo preplastitev ceste v skupni dolžini 1400 m. Izvedena je zamenjava zgornjega ustroja in asfaltiranje lokalne ceste ter stabilizacija brežine s pilotno steno v dolžini 225 m. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil 14. 2. 2020, pod številko objave JN000891/2020-W01, objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo je prispelo šest ponudb. Vse prispele ponudbe so bile nedopustne, ker so presegale ocenjeno vrednost in zagotovljena finančna sredstva. Občina Cirkulane je nadaljevala postopek s pogajanji preko portala. Kot najugodnejši in hkrati najcenejši ponudnik sta bili izbrani podjetji ASFALTI Ptuj, d. o. o. (za sklop1 – cesta) in GEODRILL, d. o. o. (za sklop 2 – stabilizacija brežine). Vrednost gradbenih del in gradbenega nadzora je znašala 222.531,96 EUR (23. člen ZFO-1= 169.836 EUR nepovratnih sredstev in 52.695,96 EUR povratnih sredstev; proračun Občine Cirkulane 0 EUR). Dela so se pričela 21. 5. 2020 in se zaključila 30. 8. 2020. Hvala gradbenemu odboru, ki je tvorno sodeloval pri sami izvedbi, ter vsem, ki ste v tem času potrpežljivo čakali na boljše pogoje za vožnjo. NADSTREŠEK AVTOBUSNEGA POSTAJALIŠČA PRISTAVA – PARADIŽ Ob koncu meseca julija 2020 smo na avtobusnem postajališču Pristava – Paradiž namestili nadstrešek. Investicija je znašala 4.142,51 EUR. Želimo si, da bi tukaj čakalo na avtobus čim več otrok. Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 MODERNIZACIJA OBČINSKE CESTE CIRKULANE 65 IN ASFALTIRANJE JP 302181 GRADIŠČA (VEGAN – MAROH - ŠMIT) Izvedeni sta rekonstrukciji občinskih cest: JP 302181 Gradišča (v skupni dolžini 730 m) Cirkulane 65 (v skupni dolžini 105 m), ki sta bili v gramozni (makadam) izvedbi. Izvedlo se je asfaltiranje vozišča, urejeno pa je tudi odvodnjavanje padavinskih voda. Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil 11. 2. 2020, pod številko objave JN000787/2020-W01, objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo so prispele štiri ponudbe. Vse prispele ponudbe so bile nedopustne, ker so presegale ocenjeno vrednost in zagotovljena finančna sredstva. Občina Cirkulane je nadaljevala postopek s pogajanji preko spletne aplikacije. Na povabilo sta prispeli dve ponudbi. Kot naju7 DELO OBČINE godnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje ASFALTI Ptuj, d. o. o. Vrednost gradbenih del je znašala 98.672,28 EUR. Dela so se pričela 21. 5. 2020 in se zaključila 30. 8. 2020. OBNOVA JP 602911 BREZOVEC 22 Izvedli smo širitev in asfaltiranje občinske ceste v skupni dolžini 80 m, ki jo je izvajalo podjetje ASFALTI Ptuj, d. o. o. Vrednost del je znašala 5.496,10 EUR z DDV. Dela so potekala v mesecu avgustu 2020. IZVEDBA DRENAŽE NA NOGOMETNEM IGRIŠČU CIRKULANE Drenaža na našem nogometnem igrišču je bila dotrajana. Športniki so v deževnem času tekmovali v zares neugodnih pogojih. Igrišče v teh primerih Cirkulanam res ni bilo v ponos. Zato smo se odločili izvesti in obnoviti drenažo na igrišču. Za to delo je bil najugodnejši ponudnik Gardona, d. o. o. Vrednost del je znašala 11.793,00 EUR brez DDV. Dela so potekala v drugi polovici meseca junija 2020. sredstva s strani Ministrstva za okolje in prostor, vendar nismo bili vključeni v plan. Zaradi nujnosti izvedbe in nevarnosti, ki bi se lahko zgodila ob rušitvi mosta, se je občinski svet skupaj z županjo odločil, da investicijo izvedemo iz sredstev občinskega proračuna. Preko tega mostu se dnevno vozijo občani v službo in otroci v šolo. Tako je bila predvidena rušitev obstoječega mostu ter izgradnja nadomestnega AB mostu z zagotavljanjem Q100 in asfaltiranje ceste JP603191 – Medribnik – potok, v dolžini 280 m. Občina Cirkulane je na podlagi javnega razpisa oddala naročilo najugodnejšemu in najcenejšemu ponudniku ALMA SOL, d. o. o. iz Slovenske Bistrice. Pogodbena vrednost z DDV znaša 120.578,16 EUR. Dela so se pričela 12. 10. 2020 in se bodo končala predvidoma v začetku leta 2021. PANELNA OGRAJA POKOPALIŠČE CIRKULANE A-SFALTIRANJE MEJNIH CEST – MODERNIZACIJA JP 603171 MEJE 21-22A IN ASFALTIRANJE – SANACIJA LC 102201 Izvedena je bila sanacija lokalne ceste LC 102201 – Brezovec, od absolutne stacionaže 370 m do 500 m, v skupni dolžini 130 m, in modernizacija, asfaltiranje JP 603171 Meje 21–22a v skupni dolžini 230 m, ki je v gramozni (makadam) izvedbi. Dela je, kot najugodnejši in hkrati najcenejši ponudnik, izvajalo podjetje ASFALTI Ptuj, d. o. o. Vrednost gradbenih del je zanašala 49.091,96 EUR z DDV. Na podlagi sklepa Vlade RS št. 57101-1/2020/3 pričakujemo sofinanciranje v višini 41.639,95 EUR (za povračilo stroškov občinam zaradi povečanega nadzora državne meje). Dela so se pričela 22. 10. 2020 in se končala do pogodbenega roka 30. 11. 2020. MODERNIZACIJA JP 603191 MEDRIBNIK – (MOST PRI KORENJAKU) Obstoječi most je bil zelo nevaren, dotrajan in poddimenzioniran. Za obnovo mostu smo želeli pridobiti državna Zaradi previsokih cen nismo izvedli določenih del na pokopališču, smo pa celotnega ogradili s panelnimi ograjami v skupni dolžini 220 m in višini 1,73 m. Vzdolž ograje je zasajen tudi bršljan. Vrednost investicije znaša 11.049,57 EUR (ograja + zasaditev). PLAZ MEJE 1 Na Mejah smo sanirali plaz, ki ga je izvajal najugodnejši ponudnik GEODRILL, d. o. o. Vrednost del je znašala 27.321,88 EUR z DDV. Dela so potekala v mesecu maju 2020. ZAMENJAVA SVETILK V Pristavi je bilo zamenjanih osem energijsko neučinkovitih in ekološko nesprejemljivih svetilk z LED svetilkami NAIT MT-24LED 3000 K 50 W H3. Vrednost svetilk je znašala 1.228,29 EUR brez DDV. SANACIJA PLAZU IN STABILIZACIJA CESTE LC 102121 PARADIŽ 51 Sanacija plazu v Paradižu je ena letošnjih večjih investicij. Ob močnem deževju se je sprožil zemeljski plaz pod lokalno cesto Pristava – Paradiž. Na podlagi geomehanskega 8 Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 DELO OBČINE ODRILL, d. o. o., (za sklop 2 - stabilizacija brežine). Pogodbena vrednost gradbenih del obeh sklopov znaša 134.261,47 z DDV. Dela so bila končana konec meseca novembra. SOLARNA JAVNA RAZSVETLJAVA Izvedena je postavitev solarne javne razsvetljave v naselju Dolane ob cesti Dolane – Veliki vrh (10 svetilk), ob cesti Dolane – Gradišča (11 svetilk), Dolane 6 B (2 svetilki) in Medribnik (2 svetilki). poročila je bil predlagan sanacijski ukrep s stabilizacijo levega roba ceste in s podporno konstrukcijo. Izdelana je bila PZI projektna dokumentacija, izdelovalca ISB, d. o. o., na podlagi katerega je Občina Cirkulane na portalu javnih naročil objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo so prispele štiri ponudbe. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje H. S. NIZKE GRADNJE, d. o. o. iz Maribora. Pogodbena vrednost investicije znaša 181.086,90 EUR z DDV (predvidena nepovratna sredstva iz državnega proračuna znašajo 144.573,13 EUR). Dela so se pričela 9. 10. 2020 in se bodo predvidoma končala konec leta 2020 (odvisno od vremenskih razmer). PREPLASTITEV LC102181 MALI OKIČ – SLATINA V Slatini smo izvedli preplastitev ceste v skupni dolžini 920 m. Izvedena je zamenjava zgornjega ustroja in asfaltiranje lokalne ceste ter stabilizacija brežine s pilotno steno v dolžini 100 m. Kot najugodnejši in hkrati najcenejši ponudnik sta bili izbrani podjetji ASFALTI Ptuj, d. o. o. (za sklop 1 - cesta) in GE- Foto: Sandi Kelc UREDITEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IN IZGRADNJA SEKUNDARNIH KANALIZACIJSKIH PRIKLJUČKOV »ŽIGOV BREG« Izvedena je ureditev ceste v gramozni obliki, ureditev fekalne in meteorne kanalizacije ter vodovoda. Vrednost gradbenih del je znašala 17.555,19 EUR z DDV. MODERNIZACIJA JP 603281 PARADIŽ 93 (ZAVEC – KODRIČ); ASFALTIRANJE JP 603241 PARADIŽ 45; ASFALTIRANJE JP 603241 PARADIŽ 42- BAN – KRIŽANEC IN MODERNIZACIJA JP 603681 GRADIŠČA 77 Z rebalansom proračuna je bilo omogočeno asfaltiranje treh cestnih odsekov v Paradižu v skupni dolžni cca. 1 km. Dela je, kot najugodnejši in najcenejši ponudnik, na podlagi javnega razpisa, izvajalo podjetje ASFALTI Ptuj, d .o. o. Skupna pogodbena vrednost znaša 134.714,06 EUR. Dela so se pričela 12. 10. 2020 in se v Paradižu zaključila v mesecu novembru. V Gradiščah pa se bo odsek ceste asfaltiral takoj v začetku naslednjega leta, ko bodo omogočeni vremenski pogoji. ASFALTIRANJE JP 603441-MALI OKIČ 45 A V zelo strmem delu Malega Okiča je bil asfaltiran odseke ceste v dolžini 170 m v vrednosti 28.577 EUR. Besedilo in fotografije: Ivan Stopajnik Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 9 DELO OBČINE Odprtje obnovljene ceste Meglošak in Brlekov breg 4. septembra 2020 smo bili priča odprtju obnovljene ceste Dolane ADK – Meglošak in obnovljene ceste Brlekov breg. Ob tem smo izpeljali tudi manjšo slovesnost. Na trasi obnovljene ceste Dolane ADK – Meglošak je zbrane pozdravila županja, Antonija Žumbar. V imenu vaškega odbora je zbrane nagovorila tudi članica VO Brezovec, Ruža Brlek. Zahvalila se je gradbenemu odboru (v sestavi Natalije Križnjak, Francija Brodnjaka in Marjana Brleka) ter vsem, ki so na kakršen koli način, po svoji funkciji, močeh in znanju, pripomogli pri projektu; od idej do izvedbe. Vaškemu odboru Brezovec in krajanom posodobitev ce- ste pomeni zelo veliko, saj povezuje ljudi od daleč in ljudi, ki tu živijo. Dobro urejena infrastruktura je pogoj, da se mladi odločijo ostati v Halozah. Novo pridobitev je blagoslovil župnik, g. Emil Drev, simbolično pa so cesto odprli županja Antonija Žumbar, članica VO Brezovec in predstavnik izvajalca. Na harmoniko je zaigrala Lana Brlek in poskrbela za prijetno popestritev. Po opravljeni slovesnosti v Dolanah so se prisotni zbrali še na začetku obnovljene ceste Brlekov breg, kjer je župnik blagoslovil obnovljeno cesto ter jo tako tudi svečano predal v uporabo. Dogodek se je zaključil s skromno pogostitvijo in druženjem v Lovskem domu Brezovec. Celotna prireditev je bila organizirana v skladu z navodili NIJZ Jelka Rojak EPC Dolane v pričakovanju novih poslovnih zgodb O bčina Cirkulane je že pred leti prepoznala priložnost za gospodarski razvoj s pomočjo urejene infrastrukture in ustreznega prostora za mala in srednje velika podjetja. Tako je na podlagi uspešne prijave (v letu 2018) z ministrstvom podpisala pogodbo o sofinanciranju investicije Razširitev ekonomsko-poslovne cone v Dolanah, za katero je velik del sredstev prejela s strani Evropske unije, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Pridobitev polno funkcionalne ekonomske infrastrukture ekonomsko-poslovne cone v Dolanah (kanalizacijske, vodovodne, cestne, električne, telekomunikacijske ter javne razsvetljave) je velikega pomena tako za občino Cirkulane kakor za širše območje regije. Njeno vrednost so prepoznali tudi mnogi investitorji. S sedmimi je občina v mesecu januarju 2019 podpisala pogodbo o prodaji zemljišč, na podlagi katere so to lokacijo izbrali za središče izvajanja svojih 10 poslovnih dejavnosti in sedež svojega podjetja: RC TRCKO, d. o. o. iz Ptuja, GT GORSKO, d. o. o. iz Medribnika, LARING, d. o. o. iz Gorišnice, EMG, d. o. o. iz Gruškovca, Stanko FRIC, s. p. iz Medribnika, DTP MONTAŽA INDUSTRIJSKIH NAPRAV, d. o. o. iz Zavrča in Darko RAKUŠ, s. p. iz Medribnika, ki ga je sedaj nasledilo podjetje DOMAČIJA FAMILIJA, d. o. o. iz Malega Okiča. S prihodom novih gospodarskih subjektov v občino in izgradnjo novih gospodarskih objektov se odpirajo možnosti novih zaposlitev in razvoja človeškega kapitala ter kadrovskih virov, izboljšuje se podjetniška klima v občini, kar spodbuja nastanek novih podjetij, povečuje se privlačnost gospodarskega okolja, prav tako pa se kraj postavlja na zemljevid lokalnih gospodarskih središč, raste kakovost življenja v občini idr. Vsi investitorji (razen podjetja Domača familija, d. o. o., ki je pravkar nasledilo prvotnega investitorja) so za izgradnjo objektov pridobili gradbena dovoljenja, nekateri objekti pa so že dobili oz. dobivajo Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 DELO OBČINE svojo podobo. Kot prva je bila že v lanskem letu dograjena proizvodna hala podjetja DTP MONTAŽA INDUSTRIJSKIH NAPRAV, d. o. o., v začetku letošnjega leta pa so pričeli z izvajanjem svoje dejavnosti na lokaciji. Preostale investitorje je pri izvedbi investicije, žal, nekoliko zavrla predvsem aktualna epidemija, vendar verjamemo, da bomo s skupnimi močmi presegli vse finančne in časovne omejitve ter dosegli rezultate, o katerih smo na podlagi sofinanciranja zavezani poročati ministrstvu. Trenutno je v teku gradnja objekta podjetja Stanko FRIC, s. p. V njem bo proizvodna hala, skladišče, rekreacijski in pisarniški prostori, zaključek gradnje pa predvidevajo spomladi. V fazi gradnje objektov so tudi pri podjetju RC TRCKO, d. o. o. in pri podjetju EMG, d. o. o. Obe podjetji predvidevata zaključek del v drugi polovici prihodnjega leta. Podjetje LARING, d. o. o. se nadeja izgradnje hale za proizvodnjo CNC-strojev do konca januarja, v prihodnjem letu pa načrtujejo izgradnjo objekta tudi pri podjetju GT GORSKO, d. o. o., ki bo postavilo obrat za sestavo lesenih bivalnih enot. Podjetje DOMAČIJA FAMILIJA, d. o. o. namerava našo občino obogatiti za vinsko klet, namenjeno trženju in hrambi vina. Z veseljem sporočamo, da so na Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), na podlagi naše prijave, projekt Razširitev ekonomsko-poslovne cone v Dolanah, izbrali kot enega izmed projektov za pripravo fotografske razstave, ki bo v času slovenskega predsedovanja EU razstavljena na Brdu pri Kranju. Razstava je na ogled od 3. do 17. decembra 2020, pred občinsko zgradbo v Cirkulanah. Proces nastajanja EPC Dolane je v svoj objektiv zajela fotografinja Polona Avanzo. Naš pisatelj Ivan Tavčar je nekoč zapisal misel: »Nevihte so dostikrat ravno tako potrebne, kakor so potrebni sončni dnevi. Brez bojev ni napredka; ga v preteklosti ni bilo in ga tudi v bodočnosti ne bo!« Naj gre ob tej priložnosti posebna zahvala vsem, ki so svojim delom in sodelovanjem pripomogli k uresničevanju tega projekta, prav tako pa investitorjem, ki se niso predali nevihtam. Kljub težkemu obdobju z optimizmom zremo v prihodnost v pričakovanju novih zgodb in uspehov. Nina Horvat, direktorica občinske uprave Cirkulanski devetošolci na sprejemu pri županji K akor hitro je na vrata potrkal mesec junij, so svoje slovo od osnovne šole pričeli oznanjati tudi cirkulanski devetošolci. V sredo, 10. junija, jih je na občini Cirkulane že tradicionalno sprejela županja Antonija Žumbar. Zaključili so pomembno poglavje v knjigi svojega življenja, saj so končali devetletno šolanje na osnovni šoli Cirkulane-Zavrč. Učenci so se tega dne zelo razveselili. V preteklem šolskem letu je šolanje na lokaciji v Cirkulanah zaključilo 19 učencev in čas je, da zakorakajo novim izzivom naproti. Najprej se je na občino odpravilo devet najboljših učencev 9. razreda, spremljala pa sta jih ravnateljica Suzana Petek in razrednik Dejan Vilčnik. Najboljši devetošolci letošnje generacije so bili: Daša Dizdarević, Domen Emeršič, Gloria Gavez Majhen, Nina Hercog, Patricija Milošič, Simon Petrovič, Taja Potočnik, Ana Rihtarič in Lara Bukšek. Ravnateljica je ob tem veselem dogodku poudarila, da so učenci vseh devet let dosegali zavidljive rezultate, ob tem pa svoj trud izkazovali z vztrajnostjo, radovednostjo, raznimi tekmovanji, natečaji in marljivo vnemo, ki jim bo na nadaljnjih poteh izobraževanja prišla še kako prav: »Želim jim, da svoje življenje še naprej opazujejo z zvedavimi očmi in najdejo svoj prostor pod soncem,« je še dejala. Kasneje so se odličnim učencem na sprejemu pridružili še ostali devetošolci. Cirkulanska generacija devetošolcev, ki se poslavlja v tem šolskem letu, bo prav gotovo odmevala tudi po zelo dobrih športnih rezultatih. Prav vsi učenci so bili na sprejemu za svoj trud nagrajeni s čudovitimi praktičGlasilo Občine Cirkulane – december 2020 Odličnjaki na sprejemu pri Županji nimi darili, ki jim bodo prišla še kako prav, odličnjaki pa so ob uspehu prejeli Poezije Franceta Prešerna, žepno izdajo s posvetilom ter vrednostni bon za nakup šolskih potrebščin. Županja Antonija Žumbar se je tovrstnega veselega dogodka zelo razveselila, hkrati pa čestitala devetošolcem za uspeh na različnih področjih izobraževanja. Med pogovorom je ugotovila, da imajo učenci v mislih že zarisane niti svoje prihodnosti in prav vsem zaželela mirno pot do cilja. Ob tem jim je še dejala, naj bodo še naprej ponosni na svoj domači kraj, naj se zmeraj in z veseljem vračajo domov med haloške griče Cirkulan, hkrati pa naj ne pozabijo negovati najlepših vrednot v življenju. Kolektiv OŠ Cirkulane-Zavrč 11 DELO OBČINE Mini maturanti na sprejemu pri županji V zgodnjih junijskih dneh se je tudi med našimi najmlajšimi občani odvil pomemben dogodek. Ko je sonček že močno kazal svojo poletno moč, so se na svojo pot od vrtca do občinske zgradbe odpravili cirkulanski mini maturanti. Županja Antonija Žumbar je sprejela 14 mini maturantov, ki so »odrisali« še eno pomembno poglavje v slikanici svojega otroštva in se poslovili od vrtčevskih dni. S prisrčno pesmijo in imenitnimi klobuki so naznanili, da jih šolske klopi že pričakujejo. Občino so obiskali v spremstvu vzgojiteljev, Dušanke Kokot in Uroša Preloga, ter vodje vrtca, Simone Milošič. Ob tem veselem dogodku se jim je pridružila tudi ravnateljica Suzana Petek. Otroci so županjo prisrčno razveselili in ji prav gotovo polepšali junijske dni. Na sprejemu so jih čakali balončki in majhno krepčilo. Županja jim je zaželela uspešen »skok« v novo poglavje njihovega življenja. Slovo od vrtčevskih dni je zagotovo pustilo pisano in igrivo paleto najrazličnejših spominov na prijatelje, vzgojitelje in različne dogodke. Njihova pot naj bo še naprej radovedna, vesela, radoživa in polna novih doživetij. Čeprav so vrtčevske igralnice zamenjali za šolske klopi, naj v njih še zmeraj igriva lučka brli! Laura Mohorko Kumer Zlata maturantka, domačinka Anja Kramberger Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar je na sprejemu na sedežu občine čestitala zlati maturantki Anji Kramberger iz Gradišč. Krambergerjeva je obiskovala ekonomsko šolo na Ptuju, zrelostni izpit pa opravila z odliko. Odličnjakinja je bila sicer tudi vsa štiri leta srednje šole. Anja obvlada številke kot za stavo. Lahko bi rekli, da je rojena ekonomistka. Je resna in odgovorna, a po drugi strani ravno prav mladostno navihana in zelo zgovorna. V srednji šoli je kar nizala uspehe. Poleg tega, da so njeno šolanje zaznamovale zelo lepe ocene, se je udeleževala številnih tekmovanj. Bila je državna prvakinja v računovodstvu, izbrali so jo za naj dijakinjo mestne občine Ptuj. Ko 18-letna Anja pripoveduje o številkah, ji oči kar zasijejo. To je področje, ki ji neizmerno leži. Zato je tudi izbrala študij ekonomije na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Zaenkrat se bo na študij vozila od doma. Vozniški izpit je že opravila. Ker so starši kupili novi družinski avto, so ji starega zapustili. Ta bo mlademu dekletu med študijem prišel še kako prav. Seveda so bili tudi Anjini starši njenega uspeha na maturi nadvse veseli. Veseli jo delo na kmetiji, zelo rada ima živali. 18-letnica pravi, da ji šola nikoli ni predstavljala bremena, z učitelji se je dobro razumela. Vsaka petica, ki jo je dobila, ji je dala motivacijo za nadaljnje uspešno delo. Veselila se je dobrih ocen. Priznava pa, da so ji matematika in strokovni predmeti ležali bolj kot na primer tuji jeziki. A kljub temu je vse obveznosti opravila, kot je treba in štiriletno šolanje 12 Foto: arhiv Štajerskega Tednika končala s titulo zlate maturantke. Za uspeh na maturi se je tudi nagradila in si kupila psičko, nemško ovčarko. Nesmiselno se ji zdi učenje na pamet, ker je to znanje osvojeno za kratek čas, zgolj za oceno, in se ga hitro pozabi. Meni, da je pomembno, da učenci snov tudi razumejo. Ko se uči, jo vedno zanima še nekaj več. Razmišlja širše in kritično. Kot je povedala, se je veliko snovi naučila v šoli, seveda pa se je bilo za dobro oceno potrebno učiti tudi doma. V osnovni šoli učenja doma ni poznala, vso snov si je zapomnila med poukom. Med letošnjo epidemijo koronavirusa, ko so bila vrata šol zaprta, se je učila iz učbenikov. S sošolkami Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 DELO OBČINE je bila ves čas v stiku, izmenjevale so si znanje, ena drugi pomagale. Večinoma je bila Anja tista, ki je podajala znanje naprej. Zlata maturantka Krambergerjeva, cirkulanska županja Antonija Žumbar in direktorica občinske uprave Nina Horvat so ob obeležitvi uspeha našle veliko skupnih točk za prijeten klepet. Županja je ekonomistka in že dolga leta dela v računovodstvu, direktorica Horvatova pa je bila prav tako zlata maturantka. Tem za pogovor jim tako ni zmanjkalo. Županja je Anji za izjemen uspeh na maturi v čestitala v svojem imenu in imenu občine ter ji izročila knjižno darilo s posvetilom ter priložila tudi bon. Prav tako ji je zaželela veliko uspeha in sreče na nadaljnji izobraževalni poti. Povzetu po zapisu iz Štajerskega tednika Smetenje ob javnih cestah in neodgovorno odlaganje odpadkov v naravi V si, ki se po naših cestah dnevno vozimo v službo, šolo in po ostalih opravkih, lahko samo nemočno opazujemo, koliko pločevink, plastenk in ostankov embalaže leži v varovalnih pasovih občinskih ter državnih cest. Koliko odpadkov, zapakiranih v vreče, posamezniki odvržejo v obcestne jarke, na parkirišča ob cestah in druge javne površine. Verjetno se sprašujemo, kdo so posamezniki, ki jim ni mar za urejeno in čisto okolje, kdo so ljudje, ki (kljub urejenemu področju ravnanja s komunalnimi odpadki) brezvestno odvržejo iz avtomobila vse, česar ne potrebujejo. Vsakdo izmed nas gre s svojo družino rad na lep, miren sprehod oziroma nedeljski izlet v naravo, vendar nam ga mnogokrat pokvari pogled na odvržene odpadke, »divje odlagališče«, ki ga odkrijemo zgolj po naključju. Ob tem se seveda vprašamo, zakaj nekdo odvrže odpadke sredi gozda, daleč od urbanega naselja in daleč od zabojnikov, namenjenih za ločeno zbiranje odpadkov ali daleč stran od zbirnega centra odpadkov. Zakaj bi odpadke sploh kam vozili, če pa jih izvajalec javne službe pride iskat k nam domov? Kdo se želi sprehajati po naravi, kjer vsepovsod ležijo plastenke, pločevinke, plastične vreče, kosovni odpadki, gradbeni odpadki, zeleni vrtni odpad itd.? Odpadki v varovalnem pasu občinskih cest Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 Odvrženi odpadki v obcestni jarek Odvrženi odpadki v naravi kazijo podobo našega kraja, zmanjšujejo kakovost bivanja in na žalost tudi turistične privlačnosti kraja. Predstavljajo tudi grožnjo okolju, posledično pa grožnjo vsem nam, saj pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko prodrejo v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode in poslabšajo kakovost prsti. Da gre za pomanjkljivo obveščenost, ne moremo trditi, saj o tem, kako pravilno ravnati z odpadki, preko različnih medijev obveščajo inšpekcijske službe, razna okoljevarstvena društva, izvajalci javnih služb in tudi občine. Temeljni problem torej ni v slabi obveščenosti, ampak verjetno v tem, da uporabnik odpadkov ne ločuje že pri izvoru, kar pomeni, da doma vse skupaj enostavno zapakira v vrečo in to odvrže nekje, kjer ga nihče ne vidi. Tovrstno smetenje terja sredstva za sanacijo, ki gredo iz davkoplačevalskega denarja. Na tem mestu ni odveč vprašanje, ali moramo »pobiranje in čiščenje« teh odpadkov res plačati vsi, torej tudi tisti, ki z odpadki ravnamo odgovorno, torej vsi, ki jih ločujemo in odlagamo v (za to namenjene) zabojnike? Gre torej za evidentno odgovornost izvirnega povzročitelja odpadkov, saj sam ne stori tistega, kar mu jasno nalagajo pravne norme in kar bi mu morala nalagati predvsem vest. Poleg tega pa isti izvirni povzročitelji odpadkov očitno zelo budno spremljajo akcije poostrenega nadzora pristojnih 13 DELO OBČINE služb, ob tem pa se pridno učijo, kako čim bolj učinkovito zakriti svoje sledi, namesto da bi se naučili odgovornega ravnanja z odpadki. ALI NAM JE RES TAKO MALO MAR ZA NARAVO? RAZMISLIMO! Namen tega sporočila je opozoriti vse deležnike, da pravilno odlaganje in ločeno zbiranje odpadkov ni problem nekoga drugega, ampak naš skupni cilj. Zato je na mestu poziv vsem, ki odkrijete bodisi divje odlagališče v naravi ali opazite posameznike, ki brezvestno smetijo in nezakonito odlagajo odpadke v naravi, da o tem čimprej obvestite inšpekcijske službe, posameznike pa opozorite na nedopustno ravnanje. Naša dolžnost je, da otrokom zapustimo okolje, v katerem bodo lahko kakovostno živeli, dihali čist zrak in pili čisto vodo. Občinski inšpektorat Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju Poskrbimo za vegetacijo ob nekategoriziranih in kategoriziranih javnih cestah P revisoka in razraščena vegetacija ob javnih cestah predstavlja oviro, prav tako pa ogroža varnost udeležencev v cestnem prometu, tako pešcev kot tudi kolesarjev in voznikov. Zakonodajalec je s ciljem zagotovitve varne uporabe javne ceste za vse udeležence v prometu in preglednosti občinske ceste v 98. členu (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18; v nadaljevanju: ZCes-1) jasno določil: »V območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin Vejevje dreves, ki zmanjšuje razvidnost 14 (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.« Skladno z navedenim in drugimi zakonskimi in podzakonskimi določbami prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste in zahtevami glede varnosti vseh udeležencev v prometu pomeni, da: – je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost ceste; – zaradi preglednosti višina rastlin ne sme presegati višine 75 cm od nivoja vozišča; – morajo biti drevesa ali grmičevje, ki raste ob omenjenih cestah, obrezano tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m (prosti profil ceste); – mora biti po širini grmičevje ali drevje obrezano najmanj do zunanjega roba bankine. Interes občine in vseh občanov (uporabnikov javnih cest) je, da so te normalno prevozne in da na njih ni elementov, ki bi ogrožali ali bili nevarni za vse udeležence v prometu ter da je normalno vzdrževanje ceste možno. Višji posevki tik ob cestišču zmanjšujejo vidljivost in preglednost na vozišču (npr. drevesa, grmovnice, višje poljščine npr. koruza), ki z vejami segajo v prosti profil ceste ali zračni prostor ceste (7 m). Občani se s takšnimi zasaditvami ne zavedajo odgovornosti za svoje ravnanje. Lastniki zemljišč morajo skrbeti za varovalni pas v katerem se razrašča vegetacija iz stavbnih in kmetijskih zemljišč v zračni prostor javnih cest, saj to zelo vpliva na varno odvijanje cestnega prometa. Občane zatorej opozarjamo, da redno obrezujejo zasaditve v okolici cest in poti. Za vegetacijo je treba skrbeti skozi vse leto in tako zagotavljati minimalno polje preglednosti. Ustrezna ureditev pa poleg večje varnosti vseh udeležencev v prometu prispeva tudi k bolj urejenemu in lepšemu videzu naših naselij. Pripravil: Občinski inšpektorat Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 DELO OBČINE Poskrbimo za varstvo ljudi, zunanjega videza naselij in zelenih površin NE KURIMO ODPADKOV V NARAVI, SAJ: – je prepovedano odstranjevati odpadke z uporabo ognja, – se s tem širijo neprijetne vonjave, – so zadimljena cela naselja, – Uredba o odpadkih določa, da je potrebno odpadke odstraniti na predpisan način (oddati pooblaščenim zbiralcem, odstranjevalcem ali predelovalcem), – je z Odlokom o javnem redu in miru v Občini Cirkulane še posebej prepovedano sežiganje gum, odpadnega olja, tekstilnih odpadkov in umetnih mas v naravnem okolju, – tako ravnanje ogroža človekovo zdravje in škodi okolju. POKOSIMO ZANEMARJENA IN ZARAŠČENA ZEMLJIŠČA, SAJ: – so občani v skladu z Odlokom o javnem redu in miru v Občini Cirkulane dolžni poskrbeti za pokošeno travo na vidnih mestih ob javnih površinah. NE ODLAGAJMO SMETI V NARAVO: – Vsi, ki se dnevno vozimo v službo, v šolo ali po opravkih po naših cestah, lahko samo nemočno opazujemo, koliko pločevink, plastenk, ostankov embalaže hitre prehrane itd. leži v varovalnih pasovih občinskih in državnih cest. Koliko odpadkov, zapakiranih v vreče, posamezniki odvržejo v obcestne jarke, na parkirišča ob cestah in druge javne površine. – Odvrženi odpadki v naravi kazijo podobo našega kraja, zmanjšujejo kakovost bivanja in na žalost tudi turistične privlačnosti kraja. Predstavljajo tudi grožnjo okolju, posledično pa grožnjo tudi nam vsem, saj pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko prodrejo v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode in poslabšajo kakovost prsti. – Namen tega sporočila je opozoriti vse deležnike, da pravilno odlaganje in ločeno zbiranje odpadkov ni problem nekoga drugega, ampak naš skupni cilj. Zato je na mestu poziv vsem, ki odkrijete bodisi divje odlagališče v naravi ali opazite posameznike, ki brezvestno smetijo in nezakonito odlagajo odpadke v naravi, da o tem čimprej obvestite inšpekcijske službe, posameznike pa opozorite na nedopustno ravnanje. Na nas vseh je odgovornost, da ohranjamo našo naravo čisto za naše otroke. Prosim vse, da s skupnimi močmi vplivamo na tiste, ki se te odgovornosti ne zavedajo. Antonija Žumbar – kot taka kazijo videz naselja, – je vsak lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih zavezan k obdelavi kmetijskih zemljišč kot dober gospodar in tako prepreči zaraščanje teh zemljišč, Ela Obran, 8.a Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 15 DELO OBČINE Obvestilo o novem načinu zbiranja stekla in sprememba odpiralnih časov zbirnih centrov Spoštovani uporabniki storitev ravnanja z odpadki, obveščamo vas, da bomo v letu 2021 uvedli ločeno zbiranja stekla po sistemu »od vrat do vrat«. Posodo zelene barve (120 L), z napisom STEKLO vam bomo dostavili, ekološki otoki pa bodo ukinjeni. Odvoz stekla bo potekal 6 x letno, po urniku odvoza odpadkov za leto 2021 (oznaka z zelenim kvadratkom). Pri večstanovanjskih objektih in skupnih prevzemnih mestih ostaja sistem nespremenjen. Navodila za dosledno ločevanje vseh odpadkov najdete tudi na naši spletni strani https:// cistomesto.si/2019/04/01/zlozenka-za-locevanje-odpadkov/. V POSODO ZA STEKLO ODLAGAMO: – steklenice pijač in jedi, zdravil brez zamaškov – kozarce za vlaganje brez pokrovov, – drugo stekleno embalažo, Obveščamo vas še, da z letom 2021 ne bo več možno brezplačno oddajanje odpadkov v CERO Gajke za naše uporabnike. Povečali pa smo razpoložljivost preostalih zbirnih centrov, kamor lahko brezplačno oddate odpadke, ki spadajo v okvir gospodarske javne službe. Vabimo vas, da v letu 2021 odpadke pripeljete v vam najbližji ZC VIDEM v industrijski coni (ponedeljek, sreda in dve soboti) ali ZC KIDRIČEVO v Njivercah - cesta za Talum (torek, sreda, četrtek in vse sobote). Podrobni termini delovanja so označeni z modri kvadratkom na koledarju https:// cistomesto.si/zbirni-centri/. V POSODO ZA STEKLO NE ODLAGAMO: – okenskega stekla, ogledal, keramike – žarnic, avtomobilskega stekla – steklenic iz umetnih snovi Zimska služba Z imska služba obsega tiste dejavnosti in opravila, ki so potrebna za zagotavljanje prevoznosti ceste in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica idr.) lahko ovirano ali ogroženo normalno odvijanje prometa, pri tem pa prihaja do odstopanj (od sicer zagotovljenih) tehničnih lastnosti ceste. V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta oziroma v obdobju trajanja zimskih razmer, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe. Vse ukrepe v zvezi z zimsko službo je potrebno opraviti pravočasno in v skladu s Pravilnikom o rednem vzdrževanju cest (Uradni list RS, št. 38/16), kjer so določeni minimalni standardi vzdrževanja cest, s čimer je usklajen Program rednega in zimskega vzdrževanja v Občini Cirkulane 2020/2021. V zimskih razmerah je potrebno upoštevati sledeče: – Pomembnejše lokalne ceste, na katerih se mora zagotoviti prevoznost med 5. in 22. uro, so ceste, po katerih poteka promet med deli cest v občini oziroma med občinami, po njih pa poteka tudi avtobusni in šolski pre16 Za vse dodatne informacije v zvezi z ločevanjem in zbiranjem odpadkov smo vam na voljo na tel. št.: 02 780 90 20 ali po e-pošti info@cistomesto.si. Vaš zbiralec odpadkov ČISTO MESTO PTUJ voz. na teh cestah pa so možni zastoji do dveh ur. – Ostale lokalne ceste naj bi bile prevozne med 7. in 22. uro. Tudi tu so ravno tako možni krajši zastoji, v primeru močnega sneženja so možni zastoji do enega dne. – Javne poti in deli cest, ki potekajo po obrobju naselij, so v nižji kategoriji, zato so možni zastoji do enega dne, v primeru močnega sneženja pa so možni večdnevni zastoji. – Parkirišča in pločniki so glede na upoštevanje krajevnih potreb spluženi do enega dne, v primeru močnega sneženja do več dni, – Med 22. in 5. uro so možni zastoji oziroma so ceste prevozne z zimsko opremo (zimske pnevmatike in po potrebi verige). Prevoznost je zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. DEŽURNA TELEFONSKA ŠTEVILKA KONCESIONARJA ZA IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE: 02 / 788 08 26 Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 DELO OBČINE Predstavitev projekta SOS (SODOBNA OSKRBA STAREJŠIH) S lovenija postaja starajoča se družba. Danes je v Sloveniji 19,7 % oseb starejših od 65 let in projekcije napovedujejo, da bo leta 2050 delež te populacije 30 % (Ministrstvo za zdravje RS). Naraščanje števila starejših odraslih v Sloveniji s seboj prinaša tudi potrebo po sistemskih ureditvah področja dolgotrajne oskrbe. Z letom 2017 se je pričela priprava zakona, ki bi področje dolgotrajne oskrbe sistemsko urejal. V vmesnem času, pred uvedbo sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe, izvajamo projekte, ki so podprti z evropskimi kohezijskimi sredstvi. Tako je bil tudi Dom upokojencev Ptuj, skupaj s konzorcijskimi partnerji, med katerimi je tudi Zdravstveni dom Ptuj, uspešen na javnem razpisu za izbor operacij »Preoblikovanje obstoječih mrež in vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija«, ter začel z izvajanjem projekta Sodobna oskrba starejših (SOS). Namen projekta je upravičencem zagotoviti dostop do novih storitev, s katerimi se krepi možnost, da starejši, ki so upravičeni do novih storitev, kljub morebitni oviranosti, bolezni ali krhkosti ostanejo čim dlje v domačem okolju oziroma izboljšajo ali čim dlje ohranijo psihofizične sposobnosti in s tem čim večjo sposobnost samooskrbe. V Zdravstvenem domu Ptuj imamo za potrebe projekta vzpostavljeno vstopno informacijsko točko (VIT), ki je organizacijska enota, v kateri so zaposleni predvsem načrtovalci dolgotrajne oskrbe. Namen te točke je vsem zavarovancem, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih in so starejši od 65 let, omogočiti vstop v sistem dolgotrajne oskrbe (Rajer idr., 2016). V okviru VIT točke delujejo fizioterapevt, socialni delavec, diplomirana medicinska sestra in upravno-administrativni delavec (Uradni list RS, št. 69). Na VIT bodo potencialni upravičenci lahko oddali vlogo za vključitev v projekt sodobne oskrbe starejših na domu. Vlogo za oceno upravičenosti lahko poda: – zainteresirani posameznik oziroma oseba, starejša od 65 let, ki zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti, pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil potrebuje pomoč druge osebe ali skrbnik osebe, – zainteresirani posameznik oziroma oseba, starejša od 65 let, ki pri sebi zaznava pešanje telesnih, funkcionalnih oziroma kognitivnih sposobnosti. Ob soglasju posameznika lahko vlogo za oceno upravičenosti poda tudi: – izbrani osebni zdravnik ali drug lečeči zdravnik, Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 – pristojna patronažna medicinska sestra, – koordinator odpusta iz bolnišnice, – strokovni delavec pristojnega centra za socialno delo, – druga od vlagatelja pooblaščena oseba. Po oddani vlogi in predhodnem dogovoru z vlagateljem bodo strokovni delavci VIT z ocenjevalnim orodjem na vlagateljevem domu izvedli oceno upravičenosti do integrirane oskrbe oziroma novih storitev. Z ocenjevalnim orodjem, ki ga določi ministrstvo, strokovni delavec VIT izvaja oceno upravičenosti do integrirane oskrbe oziroma novih storitev. Posamezniki, ki do novih storitev ne bodo upravičeni, bodo prejeli informacije o drugih možnostih in pravicah glede na obstoječe predpise. V primeru upravičenosti posameznika pa VIT o predlogu storitev informira koordinatorja integrirane oskrbe (Uradni list RS, št. 69). Potencialni upravičenci so osebe, starejše od 65 let, ki zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil potrebujejo pomoč druge osebe. V okviru projekta Sodobne oskrbe starejših se bodo glede na potrebe uporabnika izvajale storitve osnovnih in podpornih dnevnih opravil in zdravstvene nege, vezane na ta opravila, storitve prehranskega pregleda in svetovanja, fizioterapije, delovne terapije, e-oskrbe in farmacevtske storitve; sodelovali bodo tudi patronažna služba, zdravnik in psiholog. V projekt je, kot krepitev tima družinske medicine, vključena tudi paliativna oskrba, ki predstavlja aktivno celostno pomoč pacientom z napredovano kronično neozdravljivo boleznijo. Storitve, ki se bodo izvajale v sklopu projekta, bodo za uporabnike brezplačne. Financirane bodo iz Evropskega socialnega sklada in Republike Slovenije. V projektne aktivnosti se lahko vključujejo občanke in občani občin Ptuj, Majšperk, Žetale, Hajdina, Markovci, Gorišnica, Kidričevo, Destrnik, Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Juršinci, Videm, Zavrč, Podlehnik, Cirkulane in Dornava. Projekt se bo izvajal do 30. 6. 2022. VIT točka: Administratorka: Sabina Bele, mag. prev. Ocenjevalka: Nataša Ferk, dipl. m. s. Ocenjevalka: Monika Kmetec, mag. soc. del. Ocenjevalka: Ana Vogrinec, dipl. fiziot. Krepitev tima družinske medicine (paliativna oskrba) 17 NAGOVOR POSLANKE Administratorka: Nives Čuš Merc, ekonomski tehnik Psihologinja: Veronika Horvat, mag. psih. Socialna delavka: Mihelca Janžek Velikogne, univ. dipl. soc. del. Krepitev tima patronažne službe: Šmigoc Maja, dipl. m. s. Vstopna informacijska točka se nahaja v pritličju Zdravstvenega doma Ptuj, na vhodu 8, in je dostopna tudi gibalno oviranim osebam. Uradne ure: Ponedeljek: 13.00–19.00 Torek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–14.00 Četrtek: 8.00–14.00 Petek: 8.00–14.00 Kontakt: Telefon: 02/787 16 86 E-pošta: sos@zd-ptuj.si Spoštovane občanke, spoštovani občani Občine Cirkulane! L eto 2020 je v večin pogledih posebno leto. Je leto izzivov in novih preizkušenj. Za nami so namreč meseci nekoliko drugačnega življenja in vsakodnevnih navad, kot smo jih poznali. Če smo bili v poletnih mesecih že optimistični in ponovno zelo sproščeni, se je žal epidemiološka situacija v jesenskem času spet zaostrila. Ker koronavirus ne popušča, je bila žal ponovno potrebna večja zaostritev ukrepov. Ustrezna zaščita in ravnanje bosta ostala naša stalnica tudi v naslednjih tednih. V dneh, ko se je listje že pričelo odevati v jesenske barve in smo bili v polnem spravilu pridelanih dobrot, so se za šolarje odprla šolska vrata. Tega sem bila še posebej vesela. Šola vendarle ni samo učenje. Šola so tudi stiki z vrstniki, druženje, igranje in ustvarjanje, s čimer se razvijajo otrokove socialne, jezikovne in druge veščine. Žal je šola zaradi vse slabše epidemiološke slike po mesecu in pol za veliko večino učencev za nekaj časa zaprla svoja vrata in se ponovno preselila v spletno obliko učenja. V Državnem zboru je bilo skozi vso leto zelo aktivno. Ob ostalih »rednih« zakonodajnih spremembah smo sprejemali potrebne zakonodajne rešitve tudi za spopad s posledicami epidemije. Skupno do trenutka mojega pisanja je bilo kar 5 paketov t. i. protikoronskih zakonov. Verjamem, da ukrepe zelo dobro poznate, usmerjeni so v pomoč posameznikom, ranljivim 18 skupinam, kmetijstvu, samozaposlenim, gospodarstvu ter ohranitvi delovnih mest. Izmed vseh ukrepov so bili zelo pozitivno sprejeti turistični boni, ki bodo, zaradi poslabšane epidemiološke slike v državi, podaljšani v leto 2021. Nismo pa pozabili niti na občine. Namesto 589,11 EUR na prebivalca bodo občine po novem prejele 623,96 EUR v letu 2020 in 628,20 EUR povprečnine na prebivalca v letu 2021. Konkretno za Občino Cirkulane pomeni to dodatnih 120.000 EUR letno, namenjenih za razvoj vaše občine. Veseli me, da smo bili pri pogajanjih o Večletnem finančnem okviru EU 2021–2027, vključno s pogajanji o novo predlaganem instrumentu za okrevanje, zelo uspešni. Sloveniji se iz celotnega svežnja za obnovo Evrope po pandemiji Covida-19 obeta 10,5 milijarde EUR. Od tega kar 6,5 milijard EUR nepovratnih sredstev. Iz izpogajanih evropskih sredstev se bodo lahko v prihodnjih letih izvedli številni projekti, ki bodo omogočili boljše življenje vseh državljanov, tudi na haloškem koncu. V jesenskem času smo v Državnem zboru RS velik del časa namenili obravnavi rebalansa proračuna za leto 2020, spremembi proračuna za leto 2021 in proračuna za leto 2022. Zaradi bistveno manjših prihodkov v letošnji proračun (zlasti iz naslova DDV, dohodnine, trošarine in davka od dohodkov pravnih oseb) ter povečanimi izdatki za subvencije za gospodarstvo in dr- žavljane, se ob koncu leta predvideva primanjkljaj. Visok primanjkljaj, ki bi pa lahko bil še višji, če ne bi s hitrim reagiranjem in sprejemom ustreznih zakonskih rešitev uspešno ublažili izredno situacijo. Na kar nenazadnje kaže tudi dejstvo, da bo po napovedi UMAR-ja padec gospodarske rasti v Sloveniji konec leta 6,7 % in ne več kot 10 %, kakršne so bile prvotne ocene. Kot poslanka haloških občin in Občine Kidričevo z vsemi lokalnimi skupnostmi sodelujem zelo dobro. V letošnjem letu sem prvič tudi v vlogi koalicijske poslanke in končno lahko rečem, da imamo na strani Vlade sogovornike, ki razumejo težave in potrebe podeželja, obmejnih občin in Haloz. Zato si maksimalno prizadevam povezati lokalno in državno raven. Zavedam se, da lahko le na ta način v naše konce pridobimo kar največ sredstev. V ta namen v naše konce vabim posamezne ministre. V mesecu juniju nas je tako obiskal minister za infrastrukturo, g. Jernej Vrtovec z ekiGlasilo Občine Cirkulane – december 2020 NAGOVOR POSLANKE po, v mesecu septembru minister za okolje in prostor, mag. Andrej Vizjak z državno sekretarko, v mesecu oktobru pa minister za razvoj in EU kohezijsko politiko, Zvone Černač. Skupni delovni sestanki z župani in županjama iz naših koncev že prinašajo rezultate in z njimi bomo nadaljevali tudi v prihodnje. V kolikor imate zame vprašanje ali kakšno pobudo, ki jo želite deliti z menoj, se lahko še zmeraj osebno srečamo v poslanski pisarni, v prostorih Občine Cirkulane, a le po predhodnem dogovoru. Prosim vas, da mi pišete na e-naslov suzana.lep-simenko@dz-rs.si in skupaj bomo poiskali ustrezen termin. Vesela bom vašega obiska. Spoštovani, smo v obdobju, ki je nastopilo povsem nepričakovano, z veliko mero odrekanj osnovnim svoboščinam, ki nam tako ali drugače sicer soustvarjajo naš vsakdan. Zagotovo je to čas, ki bo v zgodovini človeštva zapustil trajno in neizbrisno sled. Priznam, da sem tudi sama v tem obdobju resnično spoznala, kako hitro se stvari v življenju lahko spremenijo. Zato ničesar ne smemo jemati kot samoumevno. Trajna je le sprememba sama. Leto 2020 se počasi končuje. Mesec december žal ne bo poln dogodkov, kakršnih smo bili vajeni v preteklosti. A ne glede na to naj bodo praznični dnevi čarobni, zaznamovani s soji luči in dobrotami iz domačih peči. Želim vam lepe in spokojne božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, v letu 2021 pa predvsem zdravja, miru, ljubezni in osebnega zadovoljstva. Vse dobro, pazite nase in na druge ter ostanite zdravi. Suzana Lep Šimenko poslanka DZ RS Spoštovane občanke in občani Zadnji meseci so za vse nas drugačni, posebni, nepričakovani … V preteklih letih sem vas večkrat obiskala, letos pa zaradi epidemije žal bolj poredko. Vaši kraji so mi zelo blizu in kot poslanka, ki sicer zastopam vse naše državljanke in državljane, se dobro zavedam, da imam do tega našega dela Slovenije prav posebno odgovornost. Moja poslanska pot se je začela junija 2018, ko sem bila izvoljena na listi Stranke modernega centra (SMC). Tako sem celotni mandat koalicijska poslanka. V prvi vrsti sem poslanka, ki ji zelo veliko pomeni skrb za lokalno okolje in širšo regijo. Zato poleg dela v državnem zboru, kjer delujem kot podpredsednica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Odbora za zdravstvo in članica Odbora za kmetijstvo ter drugih komisij, posebno pozornost in aktivnosti posvečam lokalnim temam. Ves čas spremljam in opozarjam na pomen naših skupnih projektov, kot so: urgentni center Ptuj, »hitra« cesta Ormož – Hajdina, grad Borl, reka Drava in številni drugi občinski projekti okoliških občin, tudi vaše. Pri tem mi veliko pomeni pripravljenost za sodelovanje predstavnikov na občinski ravni. Le odprt in konstruktiven odnos med državo in Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 lokalnimi predstavniki namreč lahko prinese prave rezultate. Cirkulane so lep primer tega, saj je komunikacija z županjo Antonijo Žumbar in našo občinsko svetnico Miro Petrovič z ekipo SMC, odlična. V parlamentu smo v tem mandatu sprejeli kar nekaj zakonov, ki bodo izboljšali življenjski standard naših državljank in državljanov. Odpravili smo obdavčitev regresa in popravili dohodninsko lestvico, dvignili minimalno plačo in iz nje izvzeli vse dodatke. Od 1. 7. 2020 se upokojenci, invalidi in vojni veterani z javnim prevozom lahko vozijo brezplačno. Trenutno je v parlamentarni proceduri Zakon o finančni razbremenitvi občin, ki bo občinam prinesel kar nekaj prihrankov na različnih področjih. Občinam smo pomagali tudi s precejšnjim dvigom povprečnin. Zavedamo se, da je kakovost življenja vseh naših državljank in državljanov odvisna tudi od možnosti, ki jih ponujajo lokalna okolja. Odpravili smo več krivic, med drugim tudi za tiste, ki so si pred letom 2013 dokupili pokojninsko dobo. Letos smo sprejeli tudi pet t. i. protikoronskih zakonov, pripravlja se že šesti. Z njimi se trudimo zajeti čim več skupin prebivalstva in gospodarstva, da jih korona kriza ne bi preveč prizadela. Veliko izzivov nas še čaka. Stranka modernega centra je tista sredinska, liberalna stranka, ki vedno deluje povezovalno in sodeluje z vsemi, zato smo marca letos tudi stopili v drugo koalicijo in ravnali državotvorno, saj nismo dopustili, da bi bile sredi epidemije nove volitve. Neposredno izražena mnenja naših državljank in državljanov mi pomenijo ogromno in jih štejem kot pomemben doprinos k svojemu poslanstvu, zato se z njimi z veseljem srečujem v svoji poslanski pisarni. Vsi, ki bi se želeli pogovoriti z menoj, mi lahko pišete na Mojca.Znidaric@ dz-rs.si. Dogovorili se bomo za srečanje v poslanski pisarni v Ormožu ali v vaši občini. Dragi prebivalci Občine Cirkulane, želim vam, da ta čas »korone« čim prej mine, v prihajajočem letu 2021 pa vam želim predvsem veliko zdravja, sreče in razumevanja. Mojca Žnidarič, poslanka DZ Poslanska skupina SMC 19 OBČANI Prekmurski Haložan ali haloški Prekmurec: intervju z gospodom Jožetom Pasičnjekom K er se bližamo h koncu leta, ko tradicionalno delamo obračun s preteklimi 365-imi dnevi, smo tokrat k besedi povabili g. Jožeta Pasičnjeka. Vsaj na videz ga poznamo praktično vsi župljani cirkulanske župnije, saj je v preteklih letih velikokrat nadomeščal tukajšnjega župnika, g. Emila Dreva. Odkar se je slednji lani zaradi bolezni odpovedal vodenju župnije, je g. Jože postal tudi župnik soupravitelj naše župnije. To je bila priložnost, da ga bolje spoznamo in iz prve roke izvemo, kaj meni o aktualnih razmerah v svetu ter kako usklajuje delo v župnijah Zavrč in Cirkulane. Gospod Pasičnjek se je še enkrat več izkazal za zanimivega in iskrenega sogovornika. G. Pasičnjek, najprej bi Vas prosila, da se nam na kratko predstavite. Sem Jožef Pasičnjek, župnik na župnijah svetega Miklavža v Zavrču in od lanskega leta tudi v župniji svete Barbare v Cirkulanah. Izhajam iz Prekmurja, iz župnije Martjanci (bližina Moravskih Toplic). Rojen sem bil leta 1961 v preprosti kmečki družini. Osnovno šolo sem obiskoval v Puconcih, nato pa nadaljeval šolanje na Škofijski gimnaziji Vipava, kjer je bilo tudi dijaško semenišče. Gimnazija v tistih letih s strani države ni bila priznana, zato smo po vsakem šolskem letu opravljali izpite na državni gimnaziji. Ni bilo preprosto delati izpite za celotno snov preteklega šolskega leta. Nekajkrat mi je tudi pošteno zaškripalo in sem komaj zlezel skozi. Potrebnega je bilo še in še dela in truda. Po maturi sem odšel na odsluženje vojaškega roka. Poslali so me v Požarevac in potem še v Mladenovac v Srbiji. Po vojski sem se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Tri leta sem študiral v Ljubljani, tri leta v Mariboru, kjer smo bogoslovci začeli tudi s praktično pomočjo po župnijah. Ta leta študija so nepozabna. Po posvečenju, 28. junija 1987, sem dobil dekret za kaplana v Murski Soboti, kjer sem bil že prej eno leto diakon. V tej župniji sem ostal pet let, nato pa sem bil poslan v župnijo Zavrč za župnika. Iz Prekmurja v Haloze. Z ravnine, ki ji ne vidiš konca, med »brege«, na katerih so bile večinoma »gorice«. V začetku sem imel kar nekaj problemov. V Murski Soboti praktično z župnikom nisva imela kaj dosti časa, saj sva bila vedno nekje na terenu (verouk, pogrebi, obiski bolnih v bolnišnici in domu ostarelih ali priprava na zakramente itd.). In v tej nenehni sili in pomanjkanju časa sem si dostikrat želel miru, umirjenosti. In v Zavrču sem prav to našel. Toda naenkrat je bilo tega kar preveč. Nikogar nisem poznal, nihče ni prišel. In normalno, da je bila taka sprememba kar hud zalogaj. Toda bilo je potrebno zaživeti in sčasoma se je vse uredilo. Tako sem zdaj že 28 let v Zavrču (se pravi že več kot polnoleten Haložan). Lani sem rad in brez pomislekov v soupravo sprejel tudi župnijo sv. Barbare. 20 Foto: Sandi Kelc Kdaj je v vas dozorela odločitev za duhovniški poklic in kako so to sprejeli vaši starši, sorodniki in prijatelji? Odločitev za duhovništvo? Ta želja je bila vedno tiho prisotna v meni. Včasih je bila močnejša, včasih se je tudi malo izgubila. Kot otrok (že pred prvim razredom) sem postal ministrant. In to sem bil ves čas. Tudi v srednji šoli, kot študent teologije pa tako ali tako. Moram povedati, da glede vere ni bilo nobene dileme ali dvoma. Nikoli nisem pomislil, da to, kar me učijo starši ali stari starši (Bog jim daj dobro) ali duhovnik pri verouku, ni res. Vse sem trdno veroval in gradil svoje versko življenje. Za vse sem svojim pokojnim prednikom zelo hvaležen, kajti, kakor pravimo pogovorno, »to me gor drži«. Ko sem se odločil za dijaško semenišče, s tem še ni bilo rečeno in rešeno: »Zdaj pa boš stoprocentno postal duhovnik.« Potrebno je bilo vložiti še veliko truda in dela. In ne vem, kaj boste mislili, če vam povem, da mi je morda šola (ta mi ni šla ravno z lahkoto od rok zlasti pri nekaterih predmetih; pri katerih, ne povem, ker vam bo smešno) predstavljala največjo oviro, ki bi lahko preprečila mojo pot do duhovništva. Starši in sorodniki so mojo odločitev z razumevanjem sprejeli in jo podprli. Vsak poklic s sabo prinaša dobre in slabe stvari. Kaj bi vi izpostavili kot najboljše v vašem poklicu? Duhovništvo? Razglabljati, kaj je dobro v tem poklicu ali kaj slabo ... Ja, kot v vsakem poklicu. Vam pa povem, da je več dobrega kot slabega. Čeprav ljudje »jamramo in jamramo«, na koncu spoznaš, da »jamramo« brez neke osnove. In če bi trud, ki ga vložimo v »jamranje«, vložili v reševanje problemov, bi marsikaj lahko hitro in z lahkoto rešili. Je pa tudi tako, da ljudje vedno najdemo tisto, kar želimo najti. Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 OBČANI Kdor v duhovništvu želi najti nekaj slabega, bo zagotovo tako dolgo iskal, da bo našel. In kdor želi v duhovništvu videti nekaj dobrega, bo tudi tako dolgo iskal, da bo to našel. Duhovnik? Kako bi se mogel odločiti za nekaj, če bi o tem imel slabo mišljenje? Ljudje se vendar ne odločamo za nekaj slabega, ampak za nekaj dobrega. In duhovništvo je nekaj dobrega. In če to tako jemlješ, ga tudi ni težko živeti. Sicer pridejo problemi ... A vse se da rešiti. Prostega časa verjetno nimate ravno veliko. Kako pa preživite tiste redke proste trenutke, imate kakšen hobi ? Moj prosti čas? Na nek način smo zdaj »prisiljeni« vzeti si prosti čas. Sicer pa prostega časa res ni veliko. Nekdo misli, da ima duhovnik časa na pretek. Da opravi mašo in je potem »fraj«. Zmotno mišljenje. Dela je še in še, če ga le vidiš. Delo v pisarni, priprave na razna srečanja, pridige, katehezo in še marsikaj je v vsakdanjiku duhovnika. Sicer pa, ko imam kaj prostega časa, rad fizično delam (vrt, priprava kurjave za zimo, urejanje okolice cerkva in podobno). Nekdaj sem se ukvarjal tudi z različnimi športi (košarka, nogomet, smučanje, plavanje), ampak vse le rekreativno. Zdaj, ko sem že nekoliko v letih in tudi zaradi pomanjkanja časa, so ostali le še krajši ali daljši sprehodi (s psom ali brez njega). Moja velika ljubezen je glasba. Predvsem cerkvena glasba. V tem času korona krize pa tudi to trpi, ker se s člani cerkvenega pevskega zbora v Zavrču ne moremo dobivati na pevskih vajah. Rad sedem tudi za orgle. Nekaj časa je bil v igri tudi študij glasbe. Ampak, ker sem samouk in nimam nobene priznane glasbene šole, je vse padlo v vodo. Pa pravim, je že moralo biti tako, da sem sedaj tukaj, kjer sem. Le ena stvar me pri tem vznemirja: Ali sem morda zakopal prejeti talent? Vrsto let ste službovali samo v Zavrču. Zdaj ste razpeti med Zavrčem in Cirkulanami. Kakšne razlike opažate med obema župnijama? Kje se počutite bolj doma? Ja. Kot rečeno! Že 28 let sem župnik v Zavrču, zadnje leto tudi pri sveti Barbari. Sem pa že prej, v času bolezenskih preizkušenj g. dekana Emila, občasno pomagal pri delu v tej župniji. Pa tudi tako je, da sva se z g. Emilom vedno obračala drug na drugega, če je bilo potrebno. Obe župniji sta si med seboj hkrati podobni in različni. Tako kot je na polju. Na enem delu polja je lepa, rodovitna prst, na drugem koncu pa morda malo slabša. A s pridnim delom se da marsikaj nadoknaditi, da je polje v celoti rodovitno. Ne bom našteval razlik, saj bi jih bilo kar nekaj. Na različnih področjih in v različnih generacijah v obeh župnijah, ki ju jaz osebno ne vidim kot dve župniji, ampak kot eno. In tu odpade vprašanje, kje se bolje počutim. Doma sem v obeh župnijah. Nikjer verniki ne bodo prikrajšani za nič. Verniki v Zavrču ne bodo prikrajšani za nič, tudi če bom kdaj prespal v Cirkulanah. Prav tako verniki v Cirkulanah ne bodo prikrajšani za nič, če bom prespal v Zavrču. Bolj težko je narediti uradni urnik dela tu ali tam. Ker so potrebe časovno Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 pogojene. Zato pa so telefoni, da se pokličemo, povemo, kaj bi želeli in se stvar uredi. Seveda ne moreva mimo aktualnega dogajanja. Zaradi trenutne epidemiološke situacije se v vsakdanjem življenju srečujemo s kopico omejitev. Toda, ali niso te omejitve obenem tudi možnosti in priložnosti, ki jih moramo samo izkoristiti? Korona kriza, omejitve? Ja! Smo omejeni. Toda tudi v tem moramo iskati to, kar je dobro. Da grem lepo po vrsti. Ko se je to zgodilo spomladi, smo o vsem morda več razmišljali. Tudi o priložnostih, ki nam jih karantena ponuja (utrditi družinske vezi, poglobiti svojo osebno vero in podobno). Duhovniki smo iskali poti, kako z verniki ohraniti stik in povezanost (prenosi svetih maš in obredov po družbenem omrežju Facebook in televiziji, pisanje in objavljanje pridig in razmišljanj po družbenih omrežjih, osebni stik z marsikom po telefonu). Vse to je lepo in prav. Občutek imam, da smo zopet »zamočili«. Vse smo hoteli zopet dati »na krožniku« in pozabili na to, da je to tudi čas priložnosti, da družina zaživi kot mala cerkev (kar je močno poudarila sinoda) v osebnem iskanju poti k Bogu. Zakaj bi se recimo nekdo trudil nekaj iskati, če to lahko vidi in sliši. Če pa te možnosti ni, pa je nekdo, ki želi živeti svojo vero, enostavno prisiljen iskati svojo »duhovno hrano«. Na spletu je ogromno možnosti, da vse to najdemo. Potem verouk. Župnijski verouk naj bi bil le kot pomoč staršem pri njihovi verski vzgoji svojih otrok. Na žalost smo danes duhovniki in kateheti ter katehetinje edini, ki z otroki spregovorimo o Bogu, veri in cerkvi. Živimo pa seveda v dobri veri, da starši vsaj enkrat na teden skupaj z otroki odprejo veroučni zvezek in kaj naredijo. Kakšne so bile posledice spomladanskega zaprtja cerkva za župnijo in Cerkev kot celoto? Ko smo spomladi (4. maja) zopet odprli vrata naših cerkva za javno bogoslužje, smo duhovniki mislili, kako bodo zdaj ljudje trumoma prišli in da bodo naše cerkve kar naenkrat premajhne. Kajti največji praznik (velikonočno bogoslužje) je minil brez udeležbe, kakor tudi vse nedelje med 15. marcem. in 4. majem. Ampak veste, kaj smo doživeli? Grenkobo, razočaranje! Dobro. Ostala so priporočila, da ostareli in bolni ostanejo doma. Ampak, kje je bila srednja generacija, kje so bili otroci? Če so tako dobro poskrbeli za svojo vero v času krize, da cerkve niso potrebovali, vsaka jim čast. Nekoč je veljalo, da ljudje v težkih preizkušnjah najdejo pot k Bogu. Menite, da bo trenutna zdravstvena kriza ljudi pripeljala bližje k Bogu ali bodo po njenem koncu od njega še bolj oddaljeni? Tudi ta jesenski del korona krize verjetno ne bo bistveno pripomogel k temu, da bi današnji človek našel eno pot k Bogu. Razen seveda morda tisti, ki so se zelo resno mora21 OBČANI li spoprijeti z okužbami in obolelostjo. Upajmo samo, da bo vse čim hitreje mimo in da se bomo zopet lahko srečevali tudi v naših cerkvah. Pred nami so božični prazniki, ki jih bomo, kot kaže, tako kot velikonočne morali preživeti brez običajnih zunanjih manifestacij. Kako naj kristjan živi vero v trenutnih razmerah, ko se ne more udeleževati svetih maš, verouka? Počakajmo še malo, da bomo videli, kako se bo vse to odvijalo. Sicer časa ni več dosti. Tudi če bi sedaj popolnoma sprostili ukrepe, bi bilo časa za pripravo česar koli premalo. A da bi vsaj deloma mogli čutiti lepoto praznikov. Če pa bo vse to onemogočeno, pa želim, da si vsakdo vzame vsaj malo časa, pobrska po računalniku (po spletu) in kaj prebere na temo praznika. Pravim! Možnosti je ogromno. Vsekakor se vero da živeti kljub krizi. Priporočam, da naredite jaslice po vaših hišah in stanovanjih! Le-te nas bodo spominjale in vabile k razmišljanju o božiču. Če ob tem sami zapojemo pesem Sveta noč ali jo poslušamo, je to še korak naprej. Tudi blagoslov hiš ob letošnjih praznikih lahko opravite kar sami, brez duhovnika (še bolj bo prišla do izraza družina kot mala cerkev). Glede verouka naj dodam, da starše res prosim za pomoč; naj doma vsaj malo delajo s svojimi otroki. Nejasnosti si naj otroci izpišejo in se potem, ko bo možnost, o tem tudi pogovorimo. Ko bo le možno, bomo nadaljevali z rednim veroukom (v kakšnem primeru tudi morda dvakrat v tednu, kar seveda ne bo redna praksa). Bi želeli še kaj dodati? Hvala vsem, ki ste me z dobro voljo sprejeli tudi v tukajšnji župniji. Še posebej se zahvaljujem g. Emilu, župniku v pokoju, da je ostal tukaj in pomaga po svojih močeh. Zahvaljujem se vsem sodelavcem, ki se trudite oblikovati in bogatiti življenje v župniji. Pa ne bom našteval vseh, da ne bi koga pozabil! Še posebej hvala vsem staršem, ki se posvečate tudi verski vzgoji svojih otrok in ste nam s tem v veliko pomoč. Vsem vam želim obilje božjega blagoslova! Notranjega srčnega in dušnega miru božične noči in praznika. Ne pozabite, da Bog še nikomur ni rekel, da se za njega ni učlovečil! Vsi smo v božjem načrtu in vsi smo na dlani božje dobrote! V novem letu pa vam želim obilo zdravja, delovne uspešnosti in osebnega zadovoljstva. In pa seveda, da se kmalu zopet vidimo v naših cerkvah. Z gospodom Jožetom Pasičnjekom se je pogovarjala Mateja Muršec 22 PEPČEKU V SLOVO Ker smrt ni tisto, kar nas loči, ne bomo tožili, ker ste odšli. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Hvaležni bomo, ker ste bili. 17. septembra 2020 smo se na cirkulanskem pokopališču poslovili od neutrudnega zborovodja, Jožeta Dernikoviča, našega Pepčeka. Zapustil nas je nenadoma, kar smo sprejeli z žalostjo. Mašo in zadnje slovo na grobu je vodil mariborski nadškof Aljojzij Cvikl v spremstvu tajnika in somaševanju obeh mašnikov, gospoda Emila in gospoda Jožeta. Pepček je bil eden od najstarejših članov KD Cirkulane. Več kot 60 let je bil zborovodja mešanega pevskega zbora. Rojen je bil 19. 3. 1933 v Pristavi, kjer je s pesmijo in harmoniko pričel svojo življenjsko pot. Končal je srednjo gostinsko šolo in vse do upokojitve delal v gostinstvu. V začetku petdesetih let je uspešno končal glasbeno šolo na Ptuju. Pridobljeno znanje je izpopolnjeval na raznih tečajih v Mariboru in Ljubljani. Na svoj 24. rojstni dan je pričel voditi cerkveni pevski zbor v Cirkulanah in kmalu zatem iz tega zbora in nekaj okrajnih pevcev ustanovil cirkulanski mešani pevski zbor. Vodil je številne zbore, za katere je tudi sam pisal glasbo in tako na mlajše rodove prenašal izjemno znanje zborovskega petja. Prav tako je na mariborski škofiji poučeval orgle na področju cerkvenega petja. Kot pevec in korepetitor je osem let sodeloval pri komornem pevskem zboru na Ptuju. Njegovo prispevek k društvenemu razvoju je neprecenljiv. Postal je legenda. S svojim delom je nedvomno pustil velik pečat pri ljudeh, kar dokazujejo številna priznanja in odlikovanja, tako v domačem kraju, kakor tudi drugod. Naj omenim le nekatera: • srebrna in zlata Gallusova značka ter Gallusova listina, • srebrna plaketa ZKO Ptuj (1983), • oljenka Mestne občine Ptuj (1997), • plaketa Občine Gorišnica (1997), • posebna zahvala Mariborske nadškofije (2007), • plaketa Občine Cirkulane (2008), • plaketa Franca Lačna ZKD (2018). Ni naključje, da so se s pesmijo poslovili »njegovi« pevci mešanega pevskega zbora, in sicer pevci KD Cirkulane pod vodstvom Danijela Belšaka, ki mu je Jože že leta 2012 predal vodenje. Prav tako mu je zapela vokalna skupina Mladi Veseljaki iz Cirkulan ter moški pevski zbor PGD Hajdoše. Leta 2012 je izšla njegova pesmarica s šestdesetimi skladbami, med katerimi je meni najljubša Prelepi hribi haloški. Dragi Pepček! Kljub temu da ste odšli tja, kjer solze več ne tečejo, kjer doživljate to, česar naše oko še ni videlo in česar naše uho še ni slišalo, se v nas rojevajo lepi spomini in hvaležnost za vse, kar ste dobrega storili. Hvala Vam za vso Vašo ljubezen, smeh in šale, za Vaš večni optimizem in veliko srce! Hvala za vse trenutke, ure, dneve, leta, ki smo jih smeli in mogli preživeti z vami. Bili ste človek, ki je znal sanjati in slediti svojim sanjam. Vsi mi, ki ste nas s svojo srčnostjo bogatili, smo Vam hvaležni in Vam želimo mir in blagostanje tam nekje med zvezdami. Miro Lesjak Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 VAŠKI ODBORI VO Cirkulane L eto 2020 smo v vaškem odboru Cirkulane predvidevali kot leto uspehov in druženj, vendar temu žal ni bilo tako. Epidemija, ki je izbruhnila po svetu, je tudi pri nas posegla tako v društvena kakor tudi v naša življenja. Kljub temu smo se člani VO Cirkulane sestali na dveh rednih sejah. Dogovorili smo se o gramoziranju makadamskih cest ter si le-te tudi ogledali, saj je na območju vaškega odbora še kar precej prašnih cest. Kar nekaj pobud smo podali tudi na občino. Uspelo nam je asfaltirati krajši odsek ceste Dernikovič – Bratušek, za kar se zahvaljujemo Občini Cirkulane in županji Tončki Žumbar, ki nas je podprla pri našem predlogu. Otvoritev ceste bomo opravili, ko bodo razmere dopuščale družabno življenje. Prav tako nismo mogli organizirati tradicionalnega prvomajskega kresa in druženja vaščanov, ki ga bomo zato izvedli v prihodnjem letu. V Vaškem odboru Cirkulane si želimo, da bi se življenje čim prej vrnilo v ustaljene tirnice, saj bomo v našem okolju takrat lahko postorili še več. Foto: Dušan Bratušek V prihajajočem letu 2021 želimo vsem blagoslovljene božične praznike in polno uspehov. Naj bodo sreča, zdravje ter dobra volja vedno z vami! OSTANITE ZDRAVI! VO Cirkulane VAŠKI ODBOR DOLANE Leto 2020 je leto velikih preizkušenj V aški odbor Dolane je že v letu 2019 imel izdelan celoletni plan za leto 2020. Februarja se nas je nekaj Dolančanov udeležilo pustne povorke skupaj z drugimi vaškimi odbori iz občine. V prihodnje si želim, da se nekako priključi več ljudi in da mogoče vsak vaški odbor predstavi svojo pustno masko. Marca nas je »udarila« korona in naši Dolančani so družno pomagali s šivanjem mask, da smo se v prvem valu lahko uspešno zaščitili pred nalezljivo boleznijo. V času čistilnih akcij nas je več posameznikov samostojno pobralo smeti, da je naša narava v vsej svoji lepoti oživela. Pripravljati smo se začeli na občinski praznik, ki smo ga letos obeležili z virtualno proslavo. Drugače se je kljub vsemu dalo čutiti praznično vzdušje. Poleti smo pregledali in popravili manjše pomanjkljivosti na lani obnovljenih brveh proti cerkvi sv. Ane. Tudi novi objekti v industrijski coni lepo rastejo. Zelo smo navdušeni in hvaležni. Z veseljem gledamo, kako se širijo, saj bomo dobre pogoje za delo še kako potrebovali. Največji projekt letošnjega leta je lepo izpeljana cesta od ADK-ja v Dolanah do Brezovca. Začela so se tudi dela na reki Dravi, da ob vsakem dežju ne gledamo v nebo in trepetamo. Dan pred »štajerskim praznikom« je v Dolanah zasvetila javna razsvetljava. Tako je sedaj osvetljena lokalna cesta od ADK-ja proti sv. Ani, cesta od Hermana proti Gradiščem, prav tako sta postali bolj razsvetljeni regionalna cesta in Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 VO Dolane med aktivnostjo. Foto: Klavdija Kokol križišče »na Borlu«, kjer zavijemo za Cirkulane. Če nam je pred čarobnimi prazniki dovoljeno sanjati, lahko rečem, da se v naše kraje vrača pravljičnost, saj je lepo gledati, kako se na gradu Borl nadaljujejo obnovitvena dela. Vaški odbor Dolane je z opravljenimi deli v letu 2020 kljub težkim časom zadovoljen. Za prihajajoče praznike si želim, da uspešno premagamo bolezen, ki nam je v letu 2020 naredila veliko težav. Da ostanemo trdega zdravja, v novem letu pa še bolj močni, složni in povezani. Da naredimo še več in se ob priložnosti zberemo, družimo in poveselimo. Miren, blagoslovljen božič ter uspešno in zdravja polno novo leto 2021. Klavdija Kokol predsednica vaškega odbora Dolane 23 VAŠKI ODBORI Pisano dogajanje v Gruškovcu L eto 2020 se že počasi pomika h koncu. Veseli smo vsakega sončnega žarka, ki poboža griče, odete v čudovite barve. Sad celoletnega dela je že pod streho in narava se pripravlja na zaslužen počitek, prav tako pridni obdelovalci zemlje. Večeri so vse daljši, zato se ob tem radi spominjamo dni, ki smo jih prehodili v tem letu. Poleg čistilnih akcij v našem okolju, čiščenja cerkve, vaških iger ter srečanj krajanov, so nam v spominu še posebej ostale prigode, ki smo jih doživljali v delovni akciji, t. i. kuloku. Zbralo se nas je okrog 30 malih in velikih domačinov in »vikendašev«; krajanov, ki nam je mar, da se bomo varno prepeljali čez drn in strn. Poprijeli smo za orodje in akcijo več kot uspešno izpeljali. Po opravljenem delu smo se vsi strinjali, da je še tako obsežno delo lahko opravljeno hitro in z lahkoto, če le stopimo skupaj. Na božični večer so nam dlani in srca grele »lehterne« in bakle. No ja, tudi vroči čaj in kuhanček, ko smo se iz Gruškovca odpravili k polnočnici v cerkev naše farne zavetnice, sv. Barbare. Grele so nas tudi misli na mlade dni, ko se je k polnočnicam hodilo peš; ne glede na to, kako globoko se je noga pogreznila v snežno odejo. dežel in poiskali našo lepotico, ki je »v Gruškovci v bršli zarašena bla, zdej bo pa vareška gospa«. Besede, s katerimi smo hišo pospremili v Cirkulane, so se glasile: »Tak, mi smo van to sami v Varež prišlepali, ka bote lehko vi neka pe- nez prišparali. Poleg smo privlekli še neke stvari, ki smo jih včasik nücali, ka smo si lehko kej oprali, speglali pa skühali in jeli, te pa še na vejko potrebo hodili. Oj, ti, Bložakova domačija, na ka nas vse spomija, kak je včasih blo lepo, ko smo si sedeli pod senco orehovo. Večkrat pa je tudi blo težko, ko smo v grabo v koši gnòj nosili, poleg pa kisalo jabošnico pili. Bli so tudi lepi cejti, ko smo si v krüšni peči domači krüh pa prolek spekli, se prijatli fküp dobili, pa ob muziki na težko delo pozabili, smo se pa ga včasih tudi napili pa še kakega fečaka naredili. Zdaj pa bomo otvoritef naredili, te pa vam jo bomo v Vareži pustili.« Tak, zdej pa je vaša, čuvajte jo, turisti pa naj vam čüda penes prinesejo, te pa se še zmislite na nas, ki smo vam dali ta najlepši vareški okras.« Zahvaljujem se vsem, ki ste pomagali, da smo skupaj ustvarili prikazano zgodbo za naše najmlajše in tiste, ki smo v sebi prebudili otroško veselje. Polni zanimanja in energije smo se pripravljali, z veseljem čakali, da se povorka prične in z nasmehom na licu prejeli tretjo nagrado. Tudi pokop pusta je pri nas potekal z navdušenjem. Z našim prvim obiskom povorke smo bili zadovoljni, kar pa je pri tem najpomembnejše — nad našo točko so bili navdušeni tudi obiskovalci. Grüškovčani selijo domačijo. Foto: Petra Kolednik Še bolj veselo se spominjamo srečanja na »fašensko« soboto v Cirkulanah, ko smo s širokim nasmehom na obrazu razmišljali, kdo se skriva pod »fašensko« opravo. Nekega nedeljskega popoldneva se je za obloženo mizo porodila ideja, da pa bi morda krajani Gruškovca v Cirkulane pomagali preseliti Bložakovo hišo. Sedli smo skupaj, beseda je dala besedo in že smo pripravljali voz, s katerim smo se v soboto predstavili na povorki. Zgodba govori o tem, kako se spominjamo preteklih dni, sveže pečenega kruha iz krušne peči, kozarca ali dveh rujnega, spominov na dobro voljo, kakršno so poznali nekoč. Kljub vsemu smo vse potrebne pripomočke prinesli v Cirkulane, ob tem pa opravili tudi otvoritev, ki je ob domači »muziki« pognala kri po žilah. Ni minilo veliko časa in že so v Varež prišli turisti iz drugih 24 Kulok. Foto: Petra Kolednik V letošnjem letu smo se z veseljem lotili tudi barvanja zaščitnih ograj, da ohranimo lepo tisto, kar imamo. Načrtov je bilo veliko, žal pa so bile razmere tiste, ki niso dopuščale izvesti vseh zastavljenih ciljev. Verjamem, da bo v letu, ki prihaja, boljše. Saj veste, kako pravi neka pesem: »Saj po novem, saj po novem, saj po novem letu boljše bo.« Predsednica VO Gruškovec Petra Kolednik Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 VAŠKI ODBORI PESTRO LETO V VAŠKEM ODBORU MALI OKIČ - SLATINA V letošnjem letu nam je koronavirus prekrižal kar nekaj načrtov okrog delovnih akcij in dogodkov v VO Mali Okič - Slatina. V spomladanskem času nismo mogli izvesti čistilne akcije, izpeljali nismo niti velikonočno »vizenice« niti prvomajskega kresa. To so dogodki, na katerih smo se zmeraj družili vaščani Malega Okiča in Slatine ter ljudje od drugod. V mesecu juniju je bil (s strani občine) organiziran odvoz salonitnih plošč. Člani VO smo očistili nam znano Debelakovo domačijo, okrog katere je bilo polno salonitnih plošč. Nekatere so bile zaraščene v travi, druge pa že vdrte v zemljo. Plošče smo s traktorjem odpeljali na zbirno mesto v Cirkulane, ostali vaščani pa so svoje plošče na zbirno mesto dostavili sami. S to akcijo smo očistili lep del naše občine, kar je zelo pohvalno! Med letnim dopustom v mesecu avgustu smo se člani VO odločili, da v tem letu obnovimo in prebarvamo oglasne in pozdravne table, ki jih je že načel zob časa. Skupaj z Robijem Lesjakom sva dve tabli obnovila, prebarvala in prekrila z novo strešno opeko ter dopolnila s cvetličnim koritom. V soboto, 8. avgusta, smo v sončnem popoldnevu člani VO Mali Okič - Slatina prebarvali oglasne deske in obnovljene postavili na svoje mesto, hkrati pa še očistili okolico. Tisti dan smo postavili tudi haloški simbol, klopotec. Pomagali so nam sosedi in kljub manjšemu številu nam je vse zasta- Pogled na našo občino. Foto: Blaž Milošič vljeno tudi uspelo. Postavili smo naš veliki vaški klopotec in za njim še dva manjša. Večer smo zaključili ob dobri hrani, haloški kapljici in v družbi mladih harmonikašev. V mesecu avgustu nas je pretresla novica, da nam je težka bolezen vzela našo drago sovaščanko Anito Črnivec. Bila je vedno dobre volje, pozitivna in vedno pripravljena pomagati; kdor jo je poznal, je zagotovo nikdar ne bo pozabil. Zastavljene načrte vaškega odbora za leto 2020 smo uresničili s pomočjo občine, ki se ji lepo zahvaljujemo. Omogočili so nam, da smo gramozirali nekatere cestne odseke, sanirali asfaltne usedline in postavili odbojne ograje. Sredi meseca avgusta nas je razveselila novica, da se bo v začetku jeseni pričela modernizacija cestnega odseka na relaciji pekarna Blanka - Krajnc Alojz. To se nam je zdelo zelo pohvalno, saj je ta odsek ceste eden najslabših v naši občini. Na to temo smo potem sklicali vaški sestanek, na katerem se je zbralo okrog 20 vaščanov. Sestanka so se udeležili: županja Antonija Žumbar, g. Ivan Stopajnik, svetnika Herman Krajnc in Danica Ranfl ter predsednik TD Zvonko Bratušek. Ob načrtovanju modernizacije cestnega odseka smo izvolili gradbeni odbor, ki bo nadzoroval delo izvajalca. Na sestanku smo izrazili tudi željo po prenovi Debelakove domačije, ki bi jo s pomočjo občine in Turističnega društva Cirkulane tudi obnovili. V njej bi lahko delovala razna društva ali pa bi jo ponujali v turistične namene. Čas neizmerno beži. Leto 2020 si bomo zagotovo zapomnili po koronavirusu. Naj bo prihodnje leto 2021 zdravo in mirno. Ostanite zdravi in vse dobro! Predsednik VO Mali Okič - Slatina, Andrej Milošič Postavitev pozdravne table. Foto: Robi Lesjak Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 25 VAŠKI ODBORI Življenje in delo v Pristavi J esenski čas je čas izrazitih barv. Noč nezadržno prične preganjati dan, narava pa počasi, a vztrajno odhaja k svojemu počitku. Je čas, ko tudi v Pristavi pogledamo nazaj po postorjenem in naredimo kratko analizo dela. VO Pristava s prijatelji na pustni povorki Druženje po opravljenem delu V tem letu se je naša vaška skupnost sestala na treh sestankih. Naredili smo plan dela za leto 2020 ter ga posredovali na občino. Poudarek smo dali vodotokom, odbojnim ograjam, zamašenosti obcestnih jarkov, odvodnjavanju, košnji ter posedanju asfaltnih površin. Tako so se povsod, kjer je bilo potrebno, počistili obcestni jarki, nasule bankine, sanirala so se mesta kjer je prišlo do ugreza asfalta. Prav tako smo postavili eno ogledalo ter pomagali sanirati gramozno dovozno pot. V spomladanskem času smo z rožami okrasili oba mostova ter obe pozdravni tabli. Pobarvali smo obe plakatni mesti, pozdravni tabli in oba obcestna križa. Tako smo poskrbeli za lepši in bolj urejen kraj. Nismo pa izvedli skupne čistilne akcije, ki jo vodi občina, ter spomladanske delovne akcije naših vaščanov. Vse to zaradi aktualnega virusa v naši družbi. V kolikor bodo razmere dopuščale, bomo vse to postorili naslednjo pomlad. Na svoje delo smo vsekakor lahko ponosni, kajti opravili smo ga precej. Brez dobrega sodelovanja z našo občino vsega tega ne bi bilo, za kar se ji zahvaljujemo. 26 Kot običajno dajemo veliko poudarka družbenemu in športnemu življenju. Tako nam je (po kar nekaj letih pogovarjanja) letos uspelo sodelovati na pustni povorki v Cirkulanah. Glavna pobudnica je bila naša Renata Krajnc, skupaj pa smo se odločili, da bomo predstavljali domače živali, ki se pasejo po naših prelepih Halozah. Ker je pust čas veselja in norčij, so se nam pridružili še posamezniki iz ostalih vaških odborov in tako je nastala skupina VO Pristava s prijatelji. Za koreografijo pesmi »Moja mukica« je poskrbela naša Mira Petrovič, vse skupaj pa smo pridno vadili na domu pri našem Primožu Voglarju. Letos nam ni uspelo organizirati niti tradicionalnega srečanja vaščanov Pristave, kajti skrb za zdravje je na prvem mestu, hkrati pa je bilo (zaradi situacije, v kateri smo se znašli) prepovedano kakršno koli druženje. Vaški odbor Pristava je (skupaj z vaščani) že vrsto let aktiven na različnih področjih: v kulturi, športu, gospodarstvu in družbenem življenju. Skozi delovanje naše skupnosti so nastajali različni prispevki, posnetki in slikovna gradiva. Zato smo se v VO odločili, da pričnemo z zbiranjem gradiva Tako je že v nastajanju prvi slikovni album naše skupnosti, njegovo predstavitev pa načrtujemo na srečanju vaščanov v prihodnjem letu. Vsem, ki so kakor koli pomagali pri delu in ustvarjanju v našem kraju, se ob tej priložnosti zahvaljujem. Istočasno vas vabim, da nam pomagate tudi v prihodnje, kajti le tako bomo prispevali svoj del za boljši in lepši jutri. Decembrski praznični dnevi so tisti, ko so naše dobre želje namenjene našim najbližjim in prijateljem. Takrat se še posebej spomnimo na tiste ljudi, ki potrebujejo kakršno koli pomoč. Ob prihajajočih praznikih želimo vsem veliko zdravja ter osebnega zadovoljstva, predvsem pa SREČNO 2021. Ostanimo zdravi! Predsednik VO Pristava Stanko Korenjak Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 DRUŠTVENA DEJAVNOST Borl v 20. stoletju O V takih družbenih razmerah se je pisala tudi zgodovina Borla, enega najlepših štajerskih in slovenskih gradov. Viharno 20. stoletje mu ni prizanašalo, pa vendarle v 21. stoletju še stoji in pokončen pričakuje lepšo usodo in dobrega gospodarja, ki mu bo vrnil življenje. 30 EUR S knjigo, ki je kot peta izšla v društveni zbirki Svet Belanov, v društvu sledimo poslanstvu, ki smo si ga zastavili že ob ustanovitvi leta 2005: raziskovati in predstavljati zgodovino enega najlepših štajerskih gradov ter opozarjati na njegov pomen in potrebo po ohranitvi naše kulturne dediščine. Je rezultat večletnih prizadevanj članov društva, ki smo z brskanjem po domačih in tujih arhivih ter ob stikih s številnimi posamezniki zbrali množico zanimivih dokumentov, pričevanj in fotografij. Ob tolikšni količini zbranega gradiva se je zdela odločitev za izdajo knjige edina logična. V sodelovanju s strokovnjaki z različnih področij je tako nastala obsežna knjiga, ki prinaša nov vpogled in doslej še neznana dejstva o zgodovini Borla v 20. stoletju. Vsebinsko je knjiga smiselno nadaljevanje monografije Grad Borl, ki smo jo izdali leta 2010 in prinaša celovit pregled dosedanjih raziskav in spoznanj o Borlu vse od 12. stoletja naprej. Seveda ostaja naše vedenje o Borlu pomanjkljivo, na mnogo odprtih vprašanj še nimamo odgovora. Ob tem je zanimivo, da tudi o zgodovini Borla v 20. stoletju še ni bilo veliko napisanega. Doslej zbrani podatki v literaturi so skopi, ohranjeni arhivski viri pa razdrobljeni in nepopolni. Med domačini je ohranjen zlasti spomin na Borl v času, ko je tu delovalo letovišče, veliko je različnih mnenj in interpretacij, ki pa nam brez ustreznih arhivskih virov ne morejo ponuditi celostne slike tega obdobja. Na mnoga odprta vprašanja v knjigi Borl v 20. stoletju odgovarja osem avtorjev v sedmih prispevkih. Burno dogajanje od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne predstavljata Sonja Golc in Mira Petrovič v prispevku Ple9 789619 518106 ISBN 978-961-95181-0-6 miči, gospodarstveniki, pustolovci in špekulanti: Borl v prvi polovici 20. stoletja. Kakor mnogi slovenski gradovi je v tem času tudi Borl prešel v roke neplemičev in se iz plemiškega domovanja rodbine Wurmbrand Kübeck spremenil v veleposestvo v lasti delniške družbe Borlin. Velikopotezni načrti novih lastnikov pa se niso uresničili, saj je v poslovanje posestva Borl najprej zarezala velika gospodarska kriza, dokončno pa je načrte ustavila druga svetovna vojna. Dogajanje na gradu Borl v času nacistične okupacije Slovenije, ko je na gradu od 1941 do 1943 delovalo taborišče oziroma policijski zapori, obravnava dr. Aleš Marđetko v prispevku Grad Borl med okupacijo 1941−1945. Po osvoboditvi je nova ljudska oblast na pobudo domačinov in turističnih delavcev sklenila, da prenovi grad Borl in ga usposobi za razvedrilo in odmor delovnih ljudi. Obdobje tridesetih let obratovanja Letovišča grad Borl, o katerem domačini vemo vse in hkrati nič, je opisala Mateja Muršec v prispevku Letovišče grad Borl: čas, ko je Borl na široko odprl svoja vrata. Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 Borl v 20. stoletju b letošnjem barbarnem, 6. decembra 2020, je Društvo za oživitev gradu Borl predstavilo knjigo Borl v 20. stoletju. Borl v 20. stoletju Naslovnica knjige Borl v 20. stoletju (oblikoval Aleksander Kelnerič) Še ena od tem, ki še danes buri duhove med domačini, je vprašanje o opremi gradu Borl. Teme se je lotila dr. Marjeta Ciglenečki, ki v prispevku Oprema gradu Borl v 20. stoletju ugotavlja, da so se v preteklem stoletju kosi grajske opreme predvsem izgubljali, več ali manj neokrnjena je ostala zgolj grajska kapela z oltarji in drugo opremo iz 17. in 18. stoletja. V času letovišča so prostore napolnili s slikami in pohištvom iz ptujskega muzeja in Federalnega zbirnega centra, danes pa so grajske dvorane prazne. Obdobje po zaprtju letovišča, ko se je na Borlu pričela obsežna gradbena sanacija, obravnava Barbara Lečnik iz mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot ugotavlja, je prav dejstvo, da je Borl spomenik ljudske revolucije, igralo ključno vlogo pri pridobitvi statusa kulturnega spomenika in velikih sredstev za obsežno gradbeno sanacijo med letoma 1981 in 1990, s čemer je bil pred uničenjem obvarovan celoten grajski kompleks. Franc Milošič se je v prispevku z naslovom Koga čakajo grajske sobane? posvetil obdobju 80-ih in 90-ih let prejšnjega stoletja, ko so se porajale različne zamisli za obnovo in revitalizacijo Borla. Kot najbolj domišljenega izpostavi celovit ureditveni načrt za grad z golf igriščem in širokim rekreacijskim zaledjem, ki pa nikoli ni bil uresničen. Zaključni prispevek z naslovom Grad Borl, točka na turističnem zemljevidu, avtorice Monike Klinc, prinaša pregled publikacij, v katerih je bila predstavljena ponudba doživetij na Borlu, zlasti v času letovišča. Prav tako dobimo vpogled v spreminjajočo se vlogo, ki jo je imel Borl pri razvoju turizma v regiji. Za uspešno realizacijo projekta je zaslužnih veliko ljudi. Pri iskanju gradiva v javnih in zasebnih arhivih smo povsod naleteli na odprta vrata in pripravljenost za pomoč, za kar 27 DRUŠTVENA DEJAVNIOST se iskreno zahvaljujemo. Pri raziskovanju smo se srečali z veliko izjemnimi ljudmi, ki so bili z Borlom kakor koli povezani in so nam dali na razpolago svoje družinske arhive in fotografije ter jih dopolnili z osebnimi pričevanji. Hvala vsem. Hvala vsem avtoricam in avtorjem prispevkov, ki so pripravili odlične prispevke in vsak s svojega zornega kota osvetlili del borlske zgodovine v 20. stoletju. Ker so se odpovedali tudi avtorskim honorarjem, so še dodatno pripomogli k lažjemu izidu knjige. Za izid knjige so zaslužni tudi člani izvršnega in nadzornega odbora Društva za oživitev gradu Borl, ki so podprli projekt, Občina Cirkulane na čelu z županjo Antonijo Žumbar, ki je finančno podprla izdajo, Anton Krajnc z donacijo, in končno tudi podjetja, organizacije in številni posamezniki, ki so s prednaročilom omogočili njeno izdajo. Vsem hvala za zaupanje in podporo. Z izdajo knjige o borlski zgodovini smo na lep način obeležili tudi 15. obletnico delovanja našega društva. Vsem, ki jo boste vzeli v roke, želiva, da bi vas ob njenem prebiranju navdajalo veselje ob novih spoznanjih. Tako kot sva se urednici veselili in bogatili duha pri raziskovanju, zbiranju podatkov, pisanju prispevka in urejanju te knjige. Vsi tisti, ki knjige še nimate, jo lahko naročite po elektronski pošti grad.borl@gmail.com ali pokličete na telefonsko številko 02 795 32 00. Urednici Mira Petrovič in Sonja Golc Utrinki preteklega leta v FS Cirkulane » Vüra bije, sunce mi zahaja.« To so bile besede, ki smo jih plesalke zapele ob začetku našega tradicionalnega folklornega koncerta. In res, ura odbije in sončen dan se prevesi v noč, v novembrskih in decembrskih dneh še nekoliko hitreje kot običajno. Tako je bil 30. november v preteklem letu tisti dan, ki smo ga člani folklorne sekcije KD Cirkulane tako težko čakali. Sredi dneva smo pripravili še zadnje podrobnosti in pričakali naše goste iz sosednje Hrvaške, iz Centra tradicijske kulture Varaždin. Na naše veselje je goste prišla pozdravit tudi gospa županja, ki nam je ponosno ploskala tudi nekaj časa nazaj, ko smo cirkulanski folkloristi bili v gosteh v Varaždinu na festivalu Folkofonija. Dvorana se je napolnila, luči so ugasnile in dvorano je zapolnil glas, ki pripoveduje o vrnitvi domov, ker dom je korenina, dom je srce, domača zemlja pa je ena in edina. Lansko leto smo koncert poimenovali Vse najboljše … Zakaj? Leto 2019 je zaznamovalo več jubilejev, med drugim 100 let priključitve Prekmurja k matični domovini, kar smo predstavili s prvim spletom plesov in pesmi iz Prekmurja. V letu 2019 smo proslavljali 120 let domačega kulturnega društva. Želeli smo predstaviti le najboljše, kar znamo, in vsem skupaj zaželeti vse najboljše. 28 Folklorni vecer v Cirkulanah Foto: arhiv FS Cirkulane Našega koncerta ne bi mogli izvesti brez spleta pesmi »Stara sem, nevolna sem«. Mi mu pravimo kar haloški, saj prikazuje življenje Haložanov, ki hodijo s težkimi koraki, a so hkrati veseli in zabavni. Na odru so se nam tokrat pridružile domače pevke (Lidija, Mihela, Špela in Marta) in tamburaši iz Cirkulan, brez katerih si folklore pri nas več ne znamo predstavljati, saj dajo tamburice folklorni skupini poseben čar. Naš harmonikaš Enej se je mudil v tujini, zato smo na pomoč poklicali Mišela Milošiča, ki je svoje mehe pri naši skupini že raztegoval in si zato prislužil bronasto Maroltovo značko. Slednjo smo prejeli tudi: Monika Kolar, Barbara Letonja, Klementina Kokot, Matej Kirbiš in Petra Kolednik. Bronaste Maroltove značke podeljuje Javni sklad za kulturne dejavnosti in se podeljujejo za petletno aktivno udejstvovanje v ljubiteljski kulturi. Naši gostje so torej bili sosedje Hrvati iz CTK Varaždin, ki so zapeli in zaplesali ljudske plese iz Međimurja, Ražanca ter plese in pesmi Gradiščanskih Hrvatov. Splet, ki je povezoval prebivalce iz ene in druge strani meje, se imenuje Mejenski kolaž. To je splet, ki izhaja iz naše obmejne vasice Meje, ki je v zgodovini povezovala ljudi med seboj, brez razlik in meja. V tem duhu smo se ob koncu prireditve skupaj zavrteli tudi vsi nastopajoči. Ko te ob koncu prireditve ljudje ustavijo, ti izrečejo čestitke, ter povedo, da jim bo prireditev ostala v lepem spominu, te preletijo občutki topline in radosti. Zavedamo se, Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 DRUŠTVENA DEJAVNOST da vsega tega ne bi zmogli pripraviti brez naše mentorice Maje, občine, kulturnega društva, donatorjev in vseh, ki nas podpirajo, bodisi na sami prireditvi bodisi doma. Prav tako ne bi zmogli brez naše publike, ki se venomer rada vrne na naše koncerte. Vsem skupaj en velik hvala. Srce zapleše, ko sliši domači »spevajoči guč«, solza se potoči in zaveš se, da si doma. Kaj je boljšega od pristne domače govorice, ki jo uporabljamo folkloristi. Z veseljem jo uporabimo tudi na odru (Monika in Petra sta s pripovedovanjem narisali gledalcem širok nasmeh na obraz). Z domačo besedo pa zmeraj pričaramo tudi spomin na mlade dni, ko so se ženske še imele za moškega, ko so se uporabljale domače besede in smo se držali načela: »Guči po belansko, ka te razme celi svet«, saj je bilo tako edino pravilno. Leto 2020 nam folkloristom ni prineslo nič dobrega. Spomladi razmere žal niso dopuščale vaj, kakršnih smo bili va- jeni. Poletni dnevi so nas zvabili na plano kot medvede iz dolgega zimskega spanja. Tako smo pričeli z vajami na prostem, pa vendar na varni razdalji. Uspelo nam je pripraviti tudi presenečenje za slavljenko ob praznovanju abrahama. Ko pa so listi na drevesih pričeli dobivati jesensko barvo in bi se mi morali pripravljati na naš tradicionalni koncert, so se razmere spet zaostrile in tako odnesle naše vsakotedenske vaje in s tem tudi nastope. Včasih čas ni naš najboljši prijatelj. V tem čudnem času smo spoznali, da nam tovrstno druženje ob pesmi in plesu še kako manjka in komaj čakamo, da se ponovno dobimo in zavrtimo ob nam ljubih ritmih ter s tem še naprej ohranjamo tradicijo, petja, plesa in govora. Predsednica FS Cirkulane, Petra Kolednik Ko poštar nadomesti princa P ostaviti se na odrske deske je nekaj posebnega … Kot vsi veste, vsako leto pri dramski sekciji KD Cirkulane priredimo predstavo. Za vas se posebej potrudimo po najboljših močeh, pri tem pa ne pozabimo na delovanje smejalnih mišic. Tako kot že leta poprej, je tudi igro Sneguljčica in poštar, ki smo jo izpeljali v preteklem letu, režiral naš domačin, režiser z zelo velikimi igralskimi izkušnjami, Tonček Žumbar. Že na prejšnjih sestankih se nam je pridružilo veliko novih mladih obrazov, tole pa je nekoliko zrušilo Tončekov načrt. Rodila se je nova ideja, otroci bomo imeli svojo predstavo! Naši otroški obrazi so bili nasmejani do ušes in nazaj, saj bomo končno nastopili v glavnih vlogah in imeli čisto svojo Mladi cirkulanski igralci. Foto: arhiv društva Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 igro. A to nam je vzbudilo tudi strahove. Bo nas sploh prišel kdo gledat? Pri županji, obeh predsednicah, režiserju in starejših igralcih smo dobili veliko podpore in potrditev, da nam bo uspelo. Predsednica kulturnega društva, Melita Meznarič, in predsednica dramske sekcije, Janja Solina Črnivec, sta se potrudili pri organizaciji, nam priskrbeli plakate, ki jih je oblikovala Vanja Zagorec, na Radiu Ptuj pa so posneli reklamo samo za nas. Dobili smo reklamo, letake, plakate, datum predstave in marljivo vadili. Z vsakim dnem smo bili bližje premieri, mi pa smo bili vedno bolj napeti in v pričakovanju. Sproti so se nam postavljali novi izzivi: koreografija, pesmi, mikrofoni, luči … In končno je napočil čas premiere. V občinstvu smo videli svoje prijatelje, sošolce, dedke, babice, starše, tete, strice, sosede, tudi kakšen pradedek se je našel. Ko smo stopili na odrske deske, smo pozabili na ves stres, ki smo ga doživljali na začetku, in se prelevili v čisto druge osebe. Vsi smo uživali, tako igralci kot občinstvo. Skrb, da nikogar ne bo, je bila čisto pozabljena. Težko je opisati, kako čudovito je stati na odru, drugi pa ti ploskajo. Po vsaki predstavi so nam »odrasli« priskrbeli tudi hrano in pijačo. Nikoli ne bomo pozabili tistega občutka, kako smo uživali in se zabavali. Za nagrado smo si prislužili izlet z vlakom, in sicer v predpraznično Celje. Ko je prišel dan izleta, je močno deževalo, zato smo si prestavili termin odhoda. Na vlaku nas je spremljala čarobna vila. Najprej smo se sprehodili po prazničnem Celju. Res je bilo lepo okrašeno in polno božičnega duha. Tam smo si privoščili pice, mini lunapark in še veliko drugih in zanimivih reči. Polni navdušenja smo končali pot z vlakom, doma pa povedali prav vse. Našega druženja v Celju in na vajah ne bom pozabil nikoli v svojem življenju. Morda bom nekoč pripovedoval svojim otrokom, kako sem kot otrok nastopal pred polno dvorano obiskovalcev. Tako kot je babi Ana pripovedovala meni … Teo Črnivec 29 DRUŠTVENA DEJAVNIOST Sneguljčica in poštar v luči otroških gledališčnikov PREDSTAVA Z IZLETOM V začetku oktobra 2019 smo se otroci Kulturnega društva Cirkulane začeli pripravljati na predstavo Sneguljčica in poštar, ki jo je napisal in režiral g. Anton Žumbar. Vaje so potekale enkrat do dvakrat tedensko pod vodstvom naše mentorice Janje Solina Črnivec in našega režiserja. Na vajah smo uživali in se marsikaj novega naučili. Iz šole je sodelovalo kar 12 otrok, vsak od njih pa je k uspešnosti predstave prispeval svoj delček. Predstavo smo odigrali dvakrat: v petek, 6. decembra 2019, in v soboto, 7. decembra 2019. Obe predstavi sta dobro potekali in vsak od nas je bil na koncu zadovoljen. Naša mentorica Janja nam je za nagrado organizirala izlet v praznično Celje, ki smo ga obiskali 22. decembra 2019. Starši so nas pripeljali na Pragersko, od koder smo se z vlakom odpravili v Celje. Na vlaku nas je sprejela vila, ki nam je predstavila zanimivosti Celja in dejavnosti, ki se jih bomo udeležili tega večera. Ko smo prispeli v Celje, smo se najprej odpravili na ogled tega čarobnega in zgodovinsko pomembnega mesta. Nato smo se odpravili do glavnega odra pravljične dežele, kjer je potekala predstava. Pridružili smo se vilam v krogu in z njimi zaplesali. Presenetil nas je dež, zato smo si zavetje poiskali pod streho kavarne. Pester dan nas je izmučil, zato smo se v piceriji Zvezda okrepili s picami. Dan je šel h koncu, odpravili smo se z vlakom do Pragerskega in nato z avtomobili proti domu. Celotna izkušnja nam je zelo popestrila mrzle decembrske dni. Predstava in izlet sta v vsakem izmed nas zagotovo pustila poseben pečat. Taja in Nikita Potočnik Prvi vareški kino na prostem L etošnje leto je mnoge izmed nas iz vsakdanje rutine in »cone udobja« poneslo na nove poti. Novim idejam in spoznanjem naproti. Nekako tako se je zgodilo tudi v Kulturnem društvu Cirkulane. Člani naših sekcij so imeli ob začetku letošnjega leta mnoge zamisli in čudovite programe, s katerimi bi vam polepšali dneve in večere, žal pa zaradi aktualne situacije vse to ni bilo izvedljivo. Tako smo se podali novim izzivom naproti in vas, vsaj na takšen način, pripeljali v našo družbo. Nismo plesali, nismo peli, nismo igrali, smo pa bili v kinu na prostem. Mnogi izmed vas se še zelo dobro spominjate, kako ste peš ali pa z »mopedom» odšli v sosednjo občino na ogled filma. Prav luštno je poslušati te vaše prigode, ki ste jih ob tem doživeli. Letos ni bilo treba daleč. Na filmski večer, s prigodami ali brez, ste lahko prišli v domači kraj, v Varež. Na svežem haloškem zraku in pod zvezdami smo se družili dva septembrska večera. V petek zvečer smo se nasmejali ob komediji Bog, le kaj smo zagrešili, v soboto smo se pa družili ob gledanju romantične drame Najboljša ponudba. Čeprav na začetku nismo vedeli, kakšne priprave nas čakajo, nam je s skupnimi močmi v soju zvezd uspelo ustvariti dva čudovita in lahkotna večera. Hvala članom našega društva in sodelavcem Občine Cirkulane za vso pomoč, hitro odzivnost in organizacijo. Hvala Kinu Rogaška za predvajanje in pridobitev dovoljenja za predvajanje filmov. Seveda pa ni kina brez kokic in kokakole. Hvala družini Arnečič Zamuda in Teji Arbeiter s kolektivom, da ste poskrbeli za okrepčilo. Prav luštno je bilo in glede na vaše dobre občutke ob teh večerih, bomo to vsekakor še ponovili. 30 Foto: Sandi Kelc Strast naših članov do ustvarjanja je še vedno isto močna, morda celo nekoliko bolj. Verjamemo, da bo oder še velikokrat zapolnjen z dogodki, ki vam bodo ostali v lepem spominu. V imenu celotnega KD vam želim mirne in srečne prihajajoče praznike. Ne predajte se strahu. Bodite močni, svobodni in pojdite po poti, kamor vas vodita duša in srce. Vsako jutro, ko se zbudimo, imamo pred sabo štiriindvajset popolnoma novih ur življenja. Kako dragocen dar. V sebi nosimo sposobnost živeti tako, da bo teh štiriindvajset ur nam in drugim prineslo mir, radost in srečo. (Thich Nhat Hanh) Vse dobro vam želim! Melita Meznarič Predsednica KD Cirkulane Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 DRUŠTVENA DEJAVNOST Jesenska poroka 2: hitrejši od korone S tarejši ljudje so znali reči, da prestopno leto ni kaj prida. In letošnje jim do sedaj daje kar prav. Tudi za dramsko skupino KD Cirkulane je prav posebna sezona, ki je bila drugačna od predhodnih. Prvič od začetka sodelovanja s Tončkom Žumbarjem v predstavi ni igral noben osnovnošolec. Prav tako smo prvič igrali v novi turistično prireditveni dvorani. In prvič smo zaradi izgube člana gledališkega ansambla bili prisiljeni odpovedati premiero tik pred zdajci. Z letošnjo predstavo Jesenska poroka 2 smo zaključili zgodbo o kleni haloški kmetici Miciki Potratnik. Režiser, Tonček Žumbar, je v ta namen združil drugi in tretji del trilogije romantičnih komedij, ki jih je prvotno napisal za uprizoritev na prostem. Po tem, ko smo se dobre tri mesece zavzeto pripravljali na novo premiero in si vmes še polepšali praznične decembrske dni z ogledom predstav v SNG Maribor (Večno mladi) in Veliki Nedelji (Poljub za slovo), se je zapletlo tik pred velikim dogodkom. Dan pred načrtovano premiero je naše vrste nepričakovano zapustil novi član. Kljub temu, da se je skupini priključil šele lani jeseni, je med nami zazevala velika praznina. Potrebovali smo kar nekaj časa, da smo strnili vrste in krenili naprej. Zaradi zasedenosti večnamenske dvorane in različnih obveznostih sodelujočih smo imeli kar nekaj težav pri iskanju nadomestnega termina predstav. Sprva smo se nagibali k temu, da komedijo odigramo v velikonočnem času, a je nazadnje prevladalo mnenje, da predstavo uprizorimo v novi turistično prireditveni dvorani drugi vikend v februarju. Kot se je izkazalo, smo imeli pri izbiri termina srečno roko, ne samo zaradi sovpadanja s slovenskim kulturnim praznikom, temveč tudi zaradi kasnejše epidemije koronavirusa. Po vsaki predstavi smo se spomnili na preminulega člana. Ti trenutki so bili še posebej čustveni v petek in nedeljo, ko so se nam na odru pridružili harmonikaši pod vodstvom Ustvarjalci predstave Jesenska poroka 2 tik pred odpovedano premiero. Foto: Janja Solina Črnivec Primoža Kelenca, katerih član je bil tudi Rajko. Da je bila predstava kljub spremembi lokacije in termina dobro obiskana, gre zahvala reklamnim plakatom, ki jih je pripravil Robi Železnik, in pa radijski reklami, za katero je letos poskrbela Melita Meznarič. Da so bili domači gledalci v manjšini, pa je že druga zgodba. Igralski ansambel je letos tvorilo 16 igralcev: Aljaž Bezjak, Andrej Bogdan, Anica Črnivec, Betka Forstnarič, Miro Lesjak, Nevenka Majhen, Alen, Franc in Melita Meznarič, Mateja Muršec, Aleksander Potočnik, Marjan Prašnički, Janja Solina Črnivec, Viktorija Zadravec, Marica Žuran in Tonček Žumbar, ki je vskočil kot zamenjava. Šepetalki sta bili Olga Dernikovič in Marjana Arbeiter, za masko pa sta poskrbeli Monika Arbeiter in Viktorija Zadravec. Živahno dogajanje na odru je v fotografski objektiv lovil Sandi Kelc. Kot v preteklih letih nam je režiser tudi letos posodil celotno sceno in tehnično opremo ter precej rekvizitov in kostumov. Poleg režije in igranja pa je Tonček skrbel še za zvočne efekte in mikrofone, skupaj z Janjo Solina Črnivec pa je pripravil tudi gledališki list. Tehnična ekipa v sestavi Zvonka Bratuška, Danija Brleka, Milana Črnivca, Jožeta Klinca in Franca Meznariča je poskrbela za postavitev in pospravilo scene. Poleg omenjenih so nam tako ali drugače pomagali še Jelka Pajnkiher, Aljana Primožič Fridauer in Zinka Solina ter mnogi drugi posamezniki, za kar se jih iskreno zahvaljujemo. Zahvaliti se moramo tudi občini, občinskim delavcem in županji za vso podporo in pomoč pri pripravi dvorane. Mateja Muršec Utrinek s premiere. Foto: Sandi Kelc Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 31 DRUŠTVENA DEJAVNIOST Novosti v društveni knjižnici Kulturnega društva Cirkulane H ladni meseci kar kličejo po dobri knjigi ob kaminu in skodelici čaja. Zato vas knjižnica KD Cirkulane vabi k obisku z veliko novostmi, tako domačih kot tudi tujih avtorjev. Vrata so za vas odprta vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu, med 8. in 10. uro. Katalog knjižnice z vsem gradivom si lahko ogledate tudi na spletni strani KD Cirkulane. Članarine ni, izposoja pa je brezplačna. Veselimo se vašega obiska! Svetlana Makarovič: Luciferka. Založba Beletrina, 2019. Branko Cestnik: Sonce Petovione. Celjska Mohorjeva družba, 2020. Marko Radmilovič: Kolesar. Založba Beletrina, 2020. Anna Gavalda: 35 kil upanja. Mladinska knjiga, 2020. Philippa Perry: Knjiga, za katero si želite, da bi jo prebrali vaši starši (in za katero bodo vaši otroci veseli, da ste jo). Mladinska knjiga, 2020. Tara Westover: Osvobojena. Mladinska knjiga, 2020. Makarovič, S.: Luciferka (2019) David Walliams: Babica barabica. Mladinska knjiga, 2020. Mojca Širok: Pogodba. Mladinska knjiga, 2018. Jože Pirjevec: Partizani. Cankarjeva IN MEMORIAM SLAVKO BELŠAK (8. 6. 1956–24. 11. 2020) Na mrzel poznojesenski dan nas je pretresla novica, da je iznenada umrl Alojz Belšak, po domače Forkov Slavko, znan cirkulanski glasbenik in tamburaš. Slavko je bil človek, ki je znal z optimizmom in humorjem gledati na življenje, tudi ob vsakovrstnih preizkušnjah in tegobah, ki doletijo vsakega človeka. Njegova strast pa je bila glasba, ki ji je bil zavezan že od mladih 32 Pirjevec, J.: Partizani (2020) založba, 2020. Veronika Simoniti: Ivana pred morjem. Cankarjeva založba, 2020. Ana Petrovič nog. Že kot mladenič je igral pri narodnozabavnem ansamblu Spomini, leta 1985 pa se je pridružil ansamblu Biseri, kjer je kar 18 let igral bas kitaro. S tamburaško glasbo se je bolje spoznal med leti 1982 in 1984, ko je bil dirigent cirkulanskega orkestra, ki je takrat štel do 35 članov. Leta 1992 je sodeloval tudi pri poskusu oživljanja cirkulanske tradicije tamburaštva. Takrat je igral na kontrabas, skupina pa je delovala samo leto dni. Leta 2005 se je pridružil tamburašem iz Cirkulan, ki deluje kot sekcija Kulturnega društva Cirkulane. V zasedbi je igral na kitaro, z izostrenim posluhom pa je bil nepogrešljiv tudi pri piljenju priredb ljudskih viž, ki jih igramo tamburaši. Skupaj smo izvedli veliko nastopov v domačem kraju, drugod po Sloveniji in tudi v tujini. Marsikatera naša dogodivščina se je spremenila v anekdoto, radi smo si jih pripovedovali in se jih spominjali na vajah in ob naših druženjih. Slavko se je zelo veselil zasluženega odhoda v penzijo, tamburaši pa smo bili veseli, ker je imel tako več časa za vaje in nastope. Njegova prezgodnja smrt je prekrižala te lepe načrte. Pogrešali ga bomo. Tamburaši iz Cirkulan Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 DRUŠTVENA DEJAVNOST Kljub epidemiji gasilci zmeraj pomagamo L etošnje leto je prizadelo tudi nas gasilce, saj nismo imeli tako rekoč nobene prireditve. Že spomladi nam jo je zagodla korona, tako da se nismo pripravljali na tekmovanja. Žal ni bilo nobenega druženja mladih na vajah in srečanjih. Prav tako nismo izvedli tabora mladih gasilcev, ki ga organiziramo vsako leto. Tudi ostale prireditve, kot je postavitev prvomajskega drevesa, dan gasilca OGZ Ptuj, so bile odpovedane. V mesecu oktobru, mesecu varstva pred požari, katerega letošnji slogan je bil: »Kdor za varnost poskrbi, je v prostem času brez skrbi,« smo našim najmlajšim iz vrtca pokazali naše vozilo in opremo v njem. Najbolj pogumni so poskušali gasiti z ročnikom. Hvala vsem udeleženim pri tej akciji. Intervencija na gradu Borl ob neurju. Foto: arhiv PGD Cirkulane Obisk vrtca v letu 2019. Foto: arhiv PGD Cirkulane Seveda gasilci ne bi bili gasilci, če ne bi pomagali našim krajanom ob neurjih, nesrečah in drugih nezgodah. Tako smo se v letošnjem letu kar 28-krat odzvali na različne dogodke, kot so reševanje pri zastojih srca, pomoč pri neurjih in odstranjevanje podrtih dreves s cest, odstranjevanje nadležnih žuželk in pomoč pri naravnih nesrečah. Intervencija v Pohorju ob podrtem drevesu. Foto: arhiv PGD Cirkulane Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 Za vse te aktivnosti pa gasilci potrebujemo sodobno opremo in vozila ter dobro znanje. Opremo, ki je dotrajala, smo sproti zamenjali ali pa jo še zamenjujemo, vozila redno vzdržujemo in servisiramo. Največji problem pa je izobraževanje, saj se je skoraj ustavilo. Kljub vsemu smo nekaj izobraževanj in vaj opravili v lastni režiji in ob upoštevanju priporočil NIJZ. Kljub trenutnemu stanju v svetu in pri nas, se gasilci zavedamo, da moramo pomagati vsem, ki so pomoči potrebni. Ker pa nas do novega leta ločita le dva meseca, bomo gasilci obiskali vsako gospodinjstvo v naši občini in vsem zaželeli zdravja, sreče in veselja v letu, ki prihaja. Vsaka hiša dobi tudi gasilski koledar. Na koncu naj vsem zaželim obilo zdravja, sreče, zadovoljstva in veselja v letu, ki prihaja. Z gasilskim pozdravom: »NA POMOČ!« Poveljnik PGD Cirkulane Ivan Tetičkovič Prvomajska budnica malo drugače. Foto: arhiv PGD Cirkulane 33 DRUŠTVENA DEJAVNIOST V gasilskih vrstah kljub epidemiji pestro leto P rehod iz starega v novo leto je potekal s stiski rok, voščili za zdravje in srečo vseh nas, vendar nihče ni slutil, da se nad nami zgrinjajo črni oblaki, ki bodo posegli tako v naša kakor tudi v društvena življenja. Gasilci smo se ves januar udeleževali občnih zborov v sosednjih društvih, kakor tudi občnih zborov v sosednji Hrvaški. Društvo je svoj redni 78. občni zbor izpeljalo 15. 2. 2020 v stari večnamenski dvorani. Proti koncu meseca februarja je društveno življenje pričelo ugašati. Sledilo je zaprtje trgovin, gostinskih obratov, šol, omejitev druženja. Gasilci smo bili ne glede na virus vedno pripravljeni pomagati. 27. marca smo skupaj s CZ Cirkulane organizirali razvoz prehranskih paketov našim otrokom. V mesecu aprilu smo našim občanom razvozili zaščitne maske. Hvala vsem, ki ste pomagali šivati maske in tako pred okužbo zavarovali naše občane. Na področju gasilstva so obstala tudi tekmovanja, izobraževanj pa skorajda ni bilo. Ob iztekajočem letu 2020 vam želimo blagoslovljene božične praznike, v prihajajočem letu 2021 pa vam želimo zadovoljstva, sreče, zdravja in obilo uspehov. Ostanite zdravi! Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! Predsednik PGD Cirkulane Anton Kokot Delovanje kluba Halonga v preteklem letu V Halozah nas je obiskal glavni tajnik ustno-harmonikarskega združenja NHL (National Harmonica League), Davida Hambley Z adnjo soboto v februarju 2020 je v Mokronogu potekal 21. festival Te orglice, ki so se ga udeležili slovenski in tuji orgličarji. »Orglice so postale bolj prepoznaven inštrument; to ni samo pastirska zabava, ampak imamo na tem festivalu tudi ljudi, ki igrajo po notah. Slovenci še nismo določili, ali so to orglice, ali je to ustna harmonika. Pri festivalu to rešujemo tako, da tisti, ki igrajo ljudske in bolj zabavne pesmi, igrajo na orglice, tisti, ki igrajo kakšno bolj zahtevno skladbo, igrajo na ustno harmoniko,« pravi idejni oče festivala, Stane Peček. Festival Te orglice je gotovo edini na svetu, ki je v svojo zgodovino zapisal, da je na prvem festivalu zaigral na ustno harmoniko tudi predsednik prve slovenske vlade v samostojni slovenski državi, Lojze Peterle, sedaj evropski poslanec, ki na festivalu še zmeraj sodeluje. Celodnevno druženje orgličarjev je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Trebnje, s pomočjo občin Trebnje in Mokronog-Trebelno ter številnih prijateljev glasbe. Letošnji festival je spremljal tudi glavni tajnik ustno-harmonikarskega združenja NHL, David Hambley iz Anglije, ki je naslednji dan, 1. marca 2020, v spremstvu prof. Vladimirja Hrovata, obiskal ustne harmonikarje Halonga Potepuhe. Obiskal jih je na Velikem Okiču v Zgornjem Leskovcu, ko so se pripravljali na nastop v Pragi na Češkem, ki je potekal med 12. in 15. marcem 2020. Gost iz nacionalnega združenja ustnih harmonikarjev je bil presenečen nad muziciranjem, zato je pohvalil izvirnost in inovativnost, prof. Hrovat pa je z nami delil še nekaj nasvetov za nastop v Pragi. Pripravil: Stanislav GOLC Orgličarji med vajo. Foto: arhiv Klub Halonga 34 Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 DRUŠTVENA DEJAVNOST Študijski krožki v Halozah V okviru prizadevanj za hitrejši razvoj Haloz so v klubu HALONGA uspešno uporabili tudi metode dela v okviru študijskih krožkov. Pri tem so se dotaknili aktualnih razvojnih projektov na območju Haloz. V sredini avgusta so organizirali srečanje in izmenjavo izkušenj v prostorih večnamenske dvorane v Občini Videm pri Ptuju. Predavanje je vodil strokovnjak s področja zagotavljanja zdravja in varstva pri delu, ing. Franc Stopajnik. Delo je potekalo v skladu z metodologijo Andragoškega centra Slovenije in projekta Vseživljenskega učenja. Omejili so se na izmenjavo izkušenj in znanj s področja varstva in varovanja v domačem okolju (varno bivalno okolje, varno na poti, varna uporaba gospodinjskih aparatov, požarna varnost, uporaba nevarnih snovi ipd.).Večina udeležencev študijskega krožka ima izkušnje iz varnega dela na delovnem mestu, varstva v prometu ipd. Nesreče pri delu, požari in novo nastala bolezenska stanja (kot na primer epidemija) pa kažejo, da manj obvladujemo tveganja v domačem družinskem okolju, da tveganja podcenjujemo, ne spoštujemo ali ne poznamo konkretnih navodil za varno delo. Izvedli so tudi anketo med prebivalci haloških občin o splošnem prepoznavanju tveganj za nesreče in poškodbe pri vsakodnevnem delu. Udeleženci študijskega krožka smo se seznanili z metodo in tehniko prepoznavanja tveganj in nevarnosti, ki prežijo na nas na vsakem koraku. Člani študijskega krožka in rezultati izvedene ankete kažejo, da ne prepoznavamo ali vse preveč podcenjujemo obstoječa Septembrski nastop Potepuhov na Ptuju V Grand Hotelu Primus na Ptuju je 17. 9. 2020 potekalo zaključno srečanje projekta LIFE TO GRASSLANDS. Gre za petletni projekt, ki je izpostavljal ohranjanje in upravljanje suhih travišč v vzhodnem delu Slovenije in se je zaključil. Projekt Ohranjanje in upravljanje suhih travišč je namenjen vzpostavitvi ugodnega stanja in zagotavljanju dolgoročnega ohranjanja suhih travišč ter nanje vezanih rastlinskih in živalskih vrst. V okviru kulturnega programa so nastopili tudi Halonga POTEPUHI (Stane in Joco, Srečko, Tona in Tonček, Alojz in Mirko, Jože in Milenko, Bojan in drugi). To so člani kulturno umetniške sekcije Kluba HALONGA Cirkulane, ki na svojstven in izviren način, z ustnimi harmonikami in drugimi glasbili, preigravajo različne glasbene zvrsti. Vodja KUS je Jože Milošič. Potepuhi se udeležujejo prireditev, ki jih organizira JSKD Ptuj in drugih kulturno umetniških prireditev. Zdenka Golub Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 tveganja, da ne poznamo ali zavestno kršimo obstoječe predpise in standarde. Prav tako se površno seznanimo z navodili proizvajalcev strojev in naprav. Udeleženci krožka smo zainteresirani, da se tudi v bodoče organizirajo praktične teme s tovrstnega področja. Danes študijski krožki delujejo v okviru PRJ (podeželskega razvojnega jedra) HALO, izvajajo pa se v okviru skupin različnih društev, klubov. V vseh teh letih so organizirali in izvedli preko sto študijskih krožkov. V preteklem letu smo identificirali in popisali tudi ročna in druga orodja, ki so jih naši predniki uporabljali na območju Haloz. Člani študijskega krožka so pristopili tudi k animaciji prebivalcev Haloz z namenom, da se izvirni eksponati ne uničujejo ali prodajajo, ampak jih podarijo ali posodijo v obstoječe etnološke zbirke oziroma jih hranijo. V sodelovanju s Projektnim svetom VTC 11 Haloze so udeleženci študijskega krožka sodelovali pri identifikaciji turističnih resursov in pri kreiranju celostne podobe VTC 11 Haloze. Izbrani logotip je postal splošni prepoznavni znak v društvih, pri podjetnikih in na nekaterih proizvodih ponudnikov iz Haloz. Člani študijskega krožka smo zelo ponosni na rezultate študijskega krožka Haloški klopotec. Temo Haloški klopotec so izbrali predvsem zaradi tega, ker je modna muha. Z množično uporabo se je začelo tudi ponarejanje izročila klopotca (od same zgradbe do njegovega pomena). Namen študijskega krožka so bila dognanja o tem, kakšen je bil klopotec v Halozah nekoč. Svoja spoznanja smo predstavili tudi v brošuri, filmu in na prireditvah. Tudi člani študijskega krožka smo bili aktivni izdelovalci klopotcev in tako izdelali ustrezne prototipe. Pravi pomen tega študijskega krožka se je pokazal šele skozi leta, ko so tudi turistična društva in druge organizacije začele dosledno uporabljati pripravljena navodila za izdelavo kot tudi pravila za uporabo. Klopotec je tako potrebno vpisati v register nesnovne dediščine. Člani sekcije za kulturo in šport so izrazili interes za igranje na orglice in mandolino. Razpisali so študijski krožek in povabili še druge zainteresirane krajane. Tako so organizirali tudi malo šolo igranja na orglice. Še vedno deluje tudi skupina Potepuhi, ki z igranjem na orglice izvaja nastope na lokalnih in drugih prireditvah. V sekciji za humanitarno in socialno pomoč je bila podana pobuda za realizacijo študijskega krožka Uporaba sodobne informacijske tehnologije pri vsakdanji rabi. Tako smo lahko izmenjali medgeneracijske izkušnje pri odkrivanju pasti in odvisnosti pri uporabi le-te (računalniki, pametni telefoni, roboti idr.). Delo na to temo se bo nadaljevalo. V sodelovanju z Društvom upokojencev Cirkulane je klub HALONGA izvedel tudi predavanje na aktualno temo Demenca kot socialni problem. V letu 2020 je bil izveden študijski krožek na temo Zdrav življenjski slog. V njem smo poskušali izmenjati različne medgeneracijske izkušnje, 35 DRUŠTVENA DEJAVNIOST predvsem pa slediti spremembam, ki naj postanejo vsakodnevne navade (manj sladkih pijač in več vode, sprememba pri prehrani, vsakodnevno gibanje, kakovosten spanec in počitek idr.). Predsednik, mag. Stanislav Golc, je povzel: »Iz bogatih izkušenj pri organiziranju in izvajanju študijskega krožka na območju Haloz lahko mirno trdimo, da je ponudba in pomoč ACS pri organiziranju in izvajanju le-tega naletela na plodna tla, saj so koristi neizmerne. Učimo se drug od drugega (izmenjava izkušenj), s študijskim krožkom ustvar- jamo intelektualni nemir in ustvarjalni izziv, vplivamo na stalne spremembe, ki so gibalo razvoja, spodbujamo odkrivanje novih razvojnih potencialov in spodbujamo ohranjanje dediščine. Glede na vse večjo svetovno globalizacijo in agresivno tržno logiko, razne politične manifeste in manipulacije, nam delovanje študijskih krožkov in medgeneracijska samopomoč omogoča delček miru, zadovoljstva in varnosti.« Zdenka Golub 27. Fašenk v Cirkulanah K ako hitro mineva čas. Še posebej nam, ki smo navajeni akcij, družabnega življenja ... Še danes se z veseljem spominjamo zadnjega večjega dogodka, ki smo ga člani turističnega društva uspeli izvesti v začetku tega leta. 27. FAŠENK V CIRKULANAH je bil zadnji dogodek, na katerega smo povabili skupine iz sosednjih krajev, domače vaške odbore in seveda našo šolo z vrtcem. Razveselili smo se udeležbe vseh znanih skupin. Še posebej sta nas razveselili skupini iz VO Gruškovec in VO Pristava. Ne smemo pozabiti tudi naše sekcije za ohranjanje starih običajev, ki so stalni udeleženci naše povorke, tradicijo obiskov po domačijah pa nadaljujejo po kraju in zunaj občine. Skupina se je udeležila karnevala v Ilirski Bistrici in Postojni, kjer so bili toplo sprejeti. Vse karnevalske skupine smo nagradili s praktičnimi in denarnimi nagra- dami. Po mnenju komisije so skupine zasedle sledeča mesta: 1.KUD MASKA iz Stojnc, 2.TED iz Sodinc, 3.VO Gruškovec, 4.DRUŠTVO KOCIL iz Zg. Leskovca, 5.VO Pristava, 6.KTD KLOPOTEC iz Sovič, 7.PINGO Cestica. Sama izvedba karnevala je za naše društvo velik zalogaj. Velika zahvala vsem, ki so nam pri izvedbi kakorkoli pomagali. Vsekakor naši (že utečeni) ekipi pri sprejemu, pogostitvi, prispevkih. Vsak je po svojih močeh zelo odgovorno opravil nalogo. Še posebej se zahvaljujemo vsem sponzorjem ter občini za pomoč pri izvedbi, gasilcem za prostore gasilskega doma in seveda OŠ Cirkulane-Zavrč z vrtcema, ki nas vsako leto razveseljuje z izvirnimi skupinami. Dogodek nam je z izvirnim napovedovanjem in hudomušnim komentiranjem popestril Izidor Gnilšek. Po bogati malici smo si tudi mi oddahnili in družno razglabljali, kaj je Baba deda nosi. Foto: Anton Bratušek bilo prav in kaj narobe, kako bo drugo leto še boljše. Skupine so zadovoljno obljubile, da se drugo leto spet vidimo. Ja , mogoče pa res. Za TD Cirkulane Zvonko Bratušek Fašenk v Cirkulanah. Foto: Aleš Celcar 36 Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 DRUŠTVENA DEJAVNOST Društvo gospodinj Cirkulane v preteklem letu Č lanice in član našega društva smo v letu 2020 zaradi koronavirusa izpeljali samo projekt Delo na njivi. Ker je bil virus prisoten praktično skozi vse leto, smo lahko iz delovnega načrta v tem letu izvedli le to dejavnost, seveda ob doslednem upoštevanju navodil NIJZ. Pridelek na njivi je bil v letošnjem letu res obilen. Sadili smo čebulo, krompir, buče (tako jedilne kot za bučno olje). Krompir vsako leto tradicionalno porabimo v našem projektu Krompir na več načinov, ki ga organiziramo za osnovno šolo in vrtec v Cirkulanah. Letos tega žal nismo izvedli zaradi virusa, zato se je upravni odbor društva odločil, da krompir in čebulo Gospodinje med delom. Foto: arhiv Društva gospodinj podarimo Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč. Leto gre h koncu, naše aktivnosti za leto 2020 pa so zaradi trenutnih razmer končane. Lep kuharski pozdrav in ostanite zdravi, nadaljujemo pa v letu 2021. Vida Brodnjak, predsednica društva Aktivnosti župnijske Karitas v letu velikih preizkušenj V začetku leta 2020 smo člani župnijske Karitas Cirkulane pripravljali plan dela za tekoče leto. Imeli smo načrte, a ob tem še nismo slutili, da bo že čez dva meseca tudi naše delovanje okrnjeno. Nihče ni pričakoval, da nas bo doletela zdravstvena kriza, ki je prinesla s seboj tudi ekonomsko in socialno krizo. Naenkrat so bili onemogočeni socialni stiki, navaditi se je bilo potrebno nositi zaščitno opremo, vzdrževati medosebno varnostno razdaljo idr. Zaradi tega je odpadel naš projekt obiskovanja starejših in onemoglih na njihovih domovih in v domovih starejših občanov, ki ga izvajamo dvakrat letno. Poleg tega nam je odpadla več kot polovica rednih mesečnih sej. Tudi srečanja in izobraževanja izven župnije so odpadla. Hrano, ki je letos trikrat prispela iz sklada Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 EU, smo razdelili med upravičence. Poleg te hrane smo v prvem valu epidemije (skupaj z občino Cirkulane) še dodatno nabavili hrano za nekaj družin, ki imajo šoloobvezne otroke. Veseli nas, da smo šestim otrokom iz OŠ uspeli omogočiti letovanje na morju. Kar nekaj let smo posebno skrb namenjali izvedbi dobrodelnih srečelovov, s katerimi smo zbirali finančna sredstva za pokrivanje različnih stroškov. Letos je žal to odpadlo. Zato ob tej priložnosti vabim podjetja in posameznike k donacijam v kakršni koli obliki. Posebna zahvala za finančno pomoč v letošnjem letu gre Občini Cirkulane. Leto, ki se izteka, nam je nasulo veliko preizkušenj. Mnogi govorijo, da nikoli več ne bo, kot je bilo. Kljub temu moramo ostati vedri in optimistični, predvsem pa ne pozabimo na sočloveka, ki je v stiski. In ob tem je še kako aktualna misel angleškega književnika iz 19. stoletja, Lewisa Carolla: »Ena od velikih skrivnosti življenja je, da je zares kaj vredno le tisto, kar naredimo za druge.« Ob koncu vam v imenu vseh sodelavcev in prostovoljcev župnijske Karitas Cirkulane želim vesel božič in srečno leto 2021. Metka Ferčec 37 DRUŠTVENA DEJAVNIOST Leto, ki bi ga vinogradniki najraje hitro pozabili V letu 2020 se nam je v Društvu vinogradnikov in sadjarjev Haloze prvič zgodilo, da nismo mogli izpeljati nalog, ki smo si jih zadali na letnem občnem zboru. Država je zaradi pandemije omejila gibanje in druženja ljudi ter s tem skoraj v celoti onemogočila delo v društvih. Že v mesecu aprilu sta odpadla ocenjevanje vin in strokovna ekskurzija društva. Dogodek ob urbanovem (v mesecu maju) smo pri cerkvi sv. Ane izpeljali v okrnjenem številu, saj smo imeli pripravljene trsne cepljenke, ki smo jih morali posaditi na pripravljeni teren. Posadili smo 51 trsov in s tem naš učni vinograd obogatili za sedem novih sort. Tako je naš sortiment sestavljen iz 46-ih različnih sort grozdja. Ta dan nas je spremljalo tudi slabo vreme, a nam je kljub temu delo uspelo dokončati. Hvala vsem, ki ste se udeležili dogodka in nam pomagali opraviti zastavljeno delo. Z veseljem vam sporočam, da vse trte rastejo in lepo uspevajo. Celo leto smo morali skrbeti za naš vinograd, istočasno pa smo tudi poskrbeli, da je bilo opravljeno vso potrebno delo v sadovnjaku. Opravili smo tri redne košnje na strminah okrog cerkve. Hvala vsem, ki ste nam pomagali, da vzdržujemo lep izgled našega kraja. V juniju smo pripravili in izvedli prerez letnika 2019, ocenili smo 34 vzorcev vina, ki so jih prinesli vinogradniki. Prvi dan smo vina ocenjevali vinogradniki sami. S tem smo se tudi izobraževali na področju pokušanja in ocenjevanja vin. Izbrali smo najboljšega degustatorja dneva. Drugi dan je iste vzorce ocenila strokovna komisija; posledično smo lahko primerjali svoje ocene posameznih vin z ocenami stro- Vinogradniki po opravljenem delu. Foto: DVS Haloze 38 Letina DVS Haloze kovnjakov. Topel sončen dan je bil več kot primeren za izmenjavo izkušenj na področju kletarstva in vinogradništva. Postavitev klopotca, 15. avgusta 2020, je potekala v skromnem številu in v zaostrenih razmerah, brez kulturnega programa. Pospravljanje klopotca smo (skupaj s sorodniki) opravili le štirje. Delo smo opravili hitro in dosledno. Pred odhodom smo poskusili društveno vino in s težkim srcem upali, da bo prihodnje leto ob trgatvi in martinovem bolj veselo in sproščeno vzdušje. Zavedamo se, da je zdravje vseh na prvem mestu, zato tudi druženje članov lahko počaka. Epidemija je na vseh področjih pustila številne posledice. Zaradi zaprtja gostinskih lokalov in prepovedi druženja tudi naša vina čakajo v kleteh. Vsi si želimo trženja in prepotrebnega dohodka za preživetje, kajti nova letina počasi že trka na vrata. Upamo, da se bodo razmere kmalu umirile, da bodo potrošniki dali prednost domačim, lokalnim proizvajalcem, da si bomo čim prej opomogli od nastale krize. Posledično se že veselimo aktivnega društvenega življenja. Vsem, ki ste vključili v delo društva, se iskreno zahvaljujem z željo, da ostanete zdravi! Vsem članicam in članom ter občanom Občine Cirkulane želimo lepe praznike, obilo zdravja in sreče. Naj nam leto 2021 prinese več lepega kot leto 2020! Na zdravje! Za DVS Haloze: Zvonko Arnečič Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 DRUŠTVENA DEJAVNOST Slovensko Primorje J esen že dodobra trka na naša vrata. Narava se počasi pripravlja na počitek. Tokrat smo se planinci Planinskega društva Cirkulane, skladno z našim načrtom, podali na dvodnevni pohod na Slovensko primorje. Ob četrti uri zjutraj smo se zbrali pred OŠ Cirkulane in se še malce zaspani podali novim dogodivščinam naproti. Pot nas je vodila proti Ptuju, Kidričevem, Slovenski Bistrici, skozi Ljubljano do Kozine in nato do vasi Klanec. Našo pot smo pričeli v vasi Klanec. Po nekaj sto metrih asfaltirane ceste smo prišli do makadamske ceste, ki je vodila skozi gradbišče vzporedne ceste, kjer se bo gradil drugi tir železnice do Kopra. Prišli smo na neoznačeno gozdno pot. Pot smo nadaljevali do Beke, nato do meje z Italijo in do vasi Botač, kjer smo opazili obleke, razne odpadke in predmete, ki jih puščajo migranti, ki ilegalno prestopajo mejo med Slovenijo in Italijo. Nadaljevali smo po kanjonu v dolini Glinščice do mesta Boljunec in opazovali lep kraški svet, ki se dviga nad dolino. Po nekaj urah hoje na vročem soncu smo bili malce utrujeni, zato smo si na kratko odpočili. Po krajšem posvetu z domačinom smo izbrali najbližjo pot do gradu Socerb. Nadaljevali smo skozi vas, nato pa je sledil vzpon po kamniti gozdni poti. Na poti smo uživali ob lepem razgledu na Trst, ki se je bohotil pod nami. Prispeli smo na vrh in se nato položno spustili do avtobusa, ki je bi parkiran na parkirišču ob gradu. Tu smo se dobro okrepčali in osvežili. Razprostrl se nam je razgled na Koper, Trst in Kraški rob ter ostanke gradu. Slednji se prvič omenja v 13. stoletju. Utrjeni rob, na katerem stoji grad, je bil že nekoč naravna meja med benečanskimi in avstrijskimi gospostvi, meja, na kateri so se nekoč nenehno bili boji za oblast. Danes na gradu deGlasilo Občine Cirkulane – december 2020 Pohodniki. Foto: Vili Jurgec luje okrepčevalnica, grad pa s svojo čarobno lepoto privablja vedno nove obiskovalce in pohodnike, ki cenijo lepoto narave, ki ga obdaja. Nato smo se z avtobusom odpeljali mimo Kopra in Izole v Portorož, kjer smo se namestili v solidnem hostlu Evropa. Malo smo pokramljali, nato pa šli vsak po svoje; nekateri na kopanje na portoroško plažo, nekateri pa počivat in nabirat moči za naslednji dan. Po prespani ali neprespani noči je sledil skupni zajtrk, nato pa smo sklenili, da nas bo vodila naša načelnica Marjetka. Bil je lep sončen dan in pot nas je popeljala skozi tunel iz Portoroža proti Strunjanu. Ta tunel je dolg 550 m ima tudi svoje ime, tunel Valeta. Nekoč je povezoval Trst s Porečem z ozkotirno železnico, imenovano Parenzana. Nadaljevali smo po naravoslovni učni poti ob strunjanskih solinah, vse do planinske poti nad mesečevim zalivom, kjer smo v čudovitem vremenu opazovali bele skale. Prav tako smo videli strunjanski klif, ki meri v višino okrog 80 m in je najvišji klif ob celotni Jadranski obali. To je res neokrnjen del slovenske obale. Tu je morje najbolj čisto, zato v njem rastejo nekate- re redke vrste alg in do enega metra dolge školjke, ki se imenujejo leščurji. Celotno območje je zavarovano kot Naravni rezervat Strunjan. Pot smo nadaljevali do križa, vmes naredili nekaj prečudovitih fotografij in uživali v dobri družbi v prečudovitem naravnem okolju nad Strunjanom. Nadaljevali smo do parkirišča, kjer smo se malo osvežili in opremili za kopanje. Morje je bilo za ta poletni čas prijetno toplo. Po morskih užitkih smo se proti domu odpravili z željo, da ta pot v našem društvu ostane tradicionalna. Bilo je nepozabno, saj je bilo listje že jesensko obarvano, ostal pa je lep spomin na obmorsko rastje, kamenje, morje, skale, kanjon reke Glinščice ter nepozabno prijateljsko druženje. Z ljudmi dobre volje je na naših pohodih vedno lepo, zato ste vsi člani vabljeni na naša naslednja druženja, pohode, kjer se napolnimo z novo energijo. Moram dodati, da naš najmlajši Aljaž vedno zmore prehoditi vsako pot, saj se vedno oziramo tudi na prisotne udeležence in temu primerno prilagodimo tempo. Vili Jurgec 39 DRUŠTVENA DEJAVNOST Pestro leto v planinskih vrstah: vzpon na Triglav K ot že leta poprej, je naše društvo tudi letos organiziralo dvodnevni pohod na Triglav. Ta je postal že tradicionalen, tako da nam je tudi letos uspelo osvojiti vrh. Takšen podvig nam je že pisan na kožo, saj dobro vemo, v kaj se podajamo, ob tem pa spoštujemo gore, se držimo priporočil in nasvetov, hkrati pa redno spremljamo vremenske napovedi v visokogorju, kar je zelo priporočljivo. Vodniška ekipa je približno enaka, razveseljuje pa nas dejstvo, da imamo v naših vrstah vsako leto nove obraze, ki si želijo z nami osvojiti prečudovit vrh Triglava in ugledati lepoto gorskega sveta. Hvala vsem za zaupanje. Po planu smo se najprej odpeljali proti Slovenski Bistrici, kjer smo pobrali preostali del ekipe. Nadaljevali smo proti Ljubljani, nato pa skozi Bled na Pokljuko, kjer je bil predviden začetek našega vzpona proti Triglavu. Okrog sedmih zjutraj smo bili vsi nared, tako da smo se začeli počasi vzpenjati. Bilo nas je petindvajset, veliko tudi takih, ki so se prvič podali proti Triglavu. Vremenska napoved je bila ugodna, tako da smo (kljub velikemu številu udeležencev) dobro premagovali pot proti Vodnikovemu domu. Postajalo je vedno bolj vroče, zato nam je postanek v Vodnikovem domu kar prijal. Malo smo si odpočili, se okrepčali, natočili vodo in nadaljevali po lepi razgledni poti. Za nami je bilo že nekaj ur, tako da se je utrujenost že poznala, a kljub temu smo pot dobro premagovali. V daljavi smo že lahko opazili Triglav, kar nam je omogočilo čudovito vreme. Videli smo tudi Dom Planika in Triglavski dom na Kredarici. Prišli smo do razpotja med Domom na Planiki in Kredarico. Po krajšem počitku se je Boris odločil, da pot proti Kredarici nadaljuje sam, ostali pa smo nadaljevali pot proti Planiki. Ta je bila strma in dokaj naporna, bilo je vroče. Ker smo bili velika skupina, smo počasneje napredovali, a kljub temu okrog druge ure dosegli Dom na Planiki. Sledil je počitek. Na Kredarici. Foto: Vili Jurgec 40 Triglav. Foto: Vili Jurgec Nato smo pot nadaljevali po predvidenem planu, in sicer tako, da smo nekateri odložili odvečno opremo. Za vzpon na vrh smo vzeli samo nujno opremo, del ekipe pa je imel malce drugačne načrte. Ti so na vrh vzeli vso opremo in pot z Malega Triglava nadaljevali direktno proti Kredarici. Ostali smo počasi in varno nadaljevali pot proti Malemu Triglavu. Bili smo pravilno opremljeni z varovalnimi pasi in čeladami. Večkrat smo se zaustavili in občudovali čudovit gorski svet okrog nas, saj so nam to dopuščale vremenske razmere. Kmalu smo vsi varno prispeli na Mali Triglav, od koder smo po grebenu nadaljevali proti Aljaževemu stolpu. Pot ni tako enostavna, temveč zahteva fizično, tehnično in psihično pripravljenost. Kljub vsem naporom smo že okrog pete ure zadovoljni stali na vrhu Triglava ob Aljaževem stolpu. Po stisku rok smo občudovali vrhove okrog nas, si malo odpočili, nekaj popili, nato pa je sledilo fotografiranje. Pozabili nismo niti na tradicionalni krst ob prvem vzponu na Triglav. Vsi smo bili zadovoljni, med nami so se razvile razne čustvene debate o samem vzponu, seveda pa smo že razmišljali tudi o sestopu. Ob sestopu smo bili polni prijetnih občutkov in kmalu smo prišli nazaj do Malega Triglava. Tu smo se razdelili v dve skupini: prva skupina je krenila proti Kredarici, ostali pa smo sestopili proti Planiki. Spust proti Planiki smo premagali brez težav. Tu smo si dodali opremo, ki smo jo prej odložili, in jo hitro mahnili proti Kredarici, kjer smo imeli rezervirana prenočišča. Morali smo pospešiti tempo, saj se je približevala noč, potrebno pa je bilo premagati še zahteven del varovane poti preko melišča, kar bi bilo v temi zelo zahtevno. Z malo napora smo pot premagali v rekordnem času. Ko smo dosegli Kredarico, je bil že mrak. Pot do Kredarice nam je olajšal Milan, ki nam je prišel naproti. Nekaterim, ki so težje premagovali pot, je vzel nahrbtnike. Po prihodu na Kredarico smo pozabili na ves napor, malo smo se sprostili, razveselili, namestili na skupna ležišča in si vsak po svoje odpočili. Noč je hitro minila in zbudili smo se v čudovito jutro. Sledilo je fotograGlasilo Občine Cirkulane – december 2020 DRUŠTVENA DEJAVNOST firanje in okrog sedme ure odhod proti dolini Krme. Hitro smo se spuščali in po dobrih dveh urah že dosegli pastirsko kočo Prgarca. Po krepčilnem počitku smo nadaljevali pot proti dolini in občudovali vrhove, ki so se sedaj že strmo dvigali nad nami. Spust ni bil preveč enostaven, a smo kljub temu po dobrih petih urah vsi varno prišli v dolino Krme. Na parkirišču smo izkoristili čas še za preoblačenje in pričakali avtobus. Pot nas je nato vodila na znano lokacijo Kranj, v gostilno našega domačina Zdenka. Tam smo se okrepčali in zaužili hladne napitke. Vsi smo se varni in zadovoljni vrnili domov. K temu je vsak posameznik prispeval s poslušnostjo in disciplino, ti dve vrlini pa sta pri tako množičnem vzponu še kako pomembni. Vili Jurgec Veterani Zavrč-Cirkulane L eto 2020 gre počasi h koncu, zato lahko počasi potegnemo črto pod leto, ki bo za vedno ostalo v spominu kot nekaj posebnega. Krivec je seveda vsem že dobro znan koronavirus. Ampak mi o tem ne bomo debatirali, naša tema, lahko bi rekli naša ljubezen, je nogomet. Govorimo seveda o veteranskem nogometu, ki je dokaz, da člani te ekipe, kljub vsem obveznostim, pri teh letih še vedno najdemo čas in voljo, da odigramo vsak teden eno tekmo in se družimo s prijatelji. Najprej moramo povedati nekaj o sezoni 2019/2020, ki je bila predčasno prekinjena. Lansko jesen je bila odigrana polovica vseh tekem. Prvenstvo bi se moralo nadaljevati letos aprila, a s tega ni bilo nič, saj so takrat odpovedali vso nogometno udejstvovanje. Tako smo prvaka dobili že po jesenskem delu in to je bila ekipa Podvincev. Naša združena ekipa Zavrča in Cirkulan je zasedla 3. mesto, kar je bil, glede na sezono pred tem, seveda odličen rezultat. Našo krstno sezono smo namreč zaključili na zadnjem mestu, ampak kljub temu z veliko dobre volje. Pred kratkim se je zaključil jesenski del nove sezone, sezone 2020/2021. Kot vsaka ekipa, ki nastopa v nekem tekmovanju, imamo tudi mi vedno višje cilje, h katerim stremimo in jih želimo doseči. Glede na lansko sezono smo ekipo okrepili z nekaj igralci, ki so dvignili kvaliteto naše igre na višji nivo. Na podlagi tega smo si postavili tudi višje cilje in to je, da se čimbolj približamo ekipi Podvincev, ki so serijski zmagovalci veteranskega nogometa na Ptujskem. Naj omenim, da se vsako leto udeležujejo tudi državnega prvenstva, kjer se uvrščajo med najboljše štiri ekipe v Sloveniji. No, in sedaj, ko je jesenski del prvenstva zaključen, lahko brez skromnosti povemo, da zasedamo 2. mesto na lestvici in za ekipo iz Podvinc zaostajamo samo tri točke. Na sedmih tekmah smo dosegli kar šest zmag in minimalni poraz z ena proti nič proti ekipi iz Podvincev. Bravo mi! S tem smo sami sebi dokazali, da zmoremo in da naši cilji niso previsoki. Sedaj nas čaka premor do aprila prihodnje leto, ko se bo, upamo, začel spomladanski del prvenstva. Do takrat si vsi želimo, da premagamo ta virus, da se naša življenja vrnejo nazaj v normalne tirnice, ki smo jih vajeni. Vse vas že vnaprej vabimo, da si drugo leto pridete v živo ogledate kakšno našo tekmo in se z nami tudi podružite. Veseli smo vsakega, ki ima rad nogomet in druženje. Na tem mestu o nas toliko, več pa lahko najdete na družbenem omrežju Facebook, kjer imamo ustvarjeno skupino »Veterani Zavrč-Cirkulane«. Tam boste našli rezultate, lestvice in seveda tudi slike z naših tekem. Se vidimo spomladi! Do takrat pa držimo skupaj, ker samo tako nam lahko uspe prebroditi to situacijo. Če ne moreš pomagati, vsaj ne škodi! Primož Belšak Veterani 2020 Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 41 DRUŠTVENA DEJAVNIOST ŠD Cirkulane – člansko moštvo L eto 2020 je za ŠD Cirkulane leto, ki se bo v knjigo zapisalo kot eno izmed najuspešnejših na področju »vareškega« nogometa. Meseca februarja 2020 so člani s polno paro pričeli priprave na spomladanski del prvenstva superlige MNZ Ptuj, v katerem so imeli debelih 10 točk prednosti pred drugouvrščeno ekipo. S takšnim naskokom je bil cilj jasen: Cirkulančani smo jasno ciljali na prvo mesto, gledalci pa so že nestrpno pričakovali in se veselili nadaljevanja prvenstva. Žal do nadaljevanja prvenstva ni prišlo, saj se nam je zgodila epidemija Covid-19, ki je tako kot pri številnih drugih športnih tekmovanjih onemogočila tudi nadaljevanje vseh nogometnih prvenstev. Kot se je izkazalo kasneje, pa je poskrbela tudi za predčasen zaključek superlige. ŠD Cirkulane je bilo tako tudi uradno proglašeno za prvaka superlige MNZ Ptuj in s tem smo dobili tudi priložnost, da v sezoni 20/21 nastopimo v 3. slovenski nogometni ligi. To možnost je naš klub v preteklosti sicer že imel, a smo enkrat napredovanje v višjo ligo zavrnili, enkrat pa nas je v kvalifikacijskih bojih izločila ekipa Šmartno 1928. Letos smo v Cirkulanah čutili, da je prišel čas, da preskočimo tudi to stopnico in prvič v zgodovini kluba in kraja zaigramo v tretji ligi. Kljub izzivom, ki jih tovrstno tekmovanje prinaša, se je UO ŠD Cirkulane enoglasno odločil, da izziv sprejmemo. Za pridobitev licence je bilo potrebnega ogromno administrativnega dela, tudi določene prilagoditve samih prostorov in okolice športnega stadiona. Prav tako je bilo veliko dela vloženega v pridobitev dodatne sponzorske podpore, saj so stroški tekmovanja v tretji ligi višji kot doslej. Po tem, ko smo v klubu opravili vse potrebno, smo se v mesecu juliju končno lahko posvetili še športnemu delu naših aktivnosti. Po daljši prekinitvi zaradi epidemije Covida-19 so naši fantje začeli priprave na tretjo ligo. Trener in večina igralcev v klubu je ostalo istih. Naš letošnji glavni cilj pa je obstanek v ligi, v kolikor pa se pokaže možnost, pa tudi naskok na zgornjo polovico lestvice. Sobota, 22. avgust 2020, je dan, ko smo prvič v zgodovini »vareškega« nogometa odigrali tekmo v 3. SNL. Žreb nam je namenil gostovanje pri ekipi iz Zreč. Da nismo slaba ekipa, smo pokazali že na prvi tekmi in to kar z zmago štiri proti nič. Tudi nadaljevanje je bilo več kot odlično, saj smo v jesenskem delu nanizali kar nekaj zmag proti (na papirju) boljšim moštvom. Tako se držimo vrha lestvice od prvega kroga naprej. Veseli nas tudi dejstvo, da prejemamo zelo malo zadetkov, praktično pa nas ni povsem nadigrala nobena ekipa, četudi smo trikrat morali priznati premoč nasprotni ekipi. V torek, 20. oktobra 2020, smo žal bili ponovno obveščeni s strani NZS, da se zaradi Covida-19 prekine prvenstvo. Jesenski del prvenstva se je tako zaključil po odigranem 9. kolu, mi pa smo ga zaključili na odličnem tretjem mestu in smo vsekakor najbolj pozitivno presenečenje jesenskega dela 3. SNL - vzhod. Vsi upamo, da se epidemiološke razmere do pomladi uredijo, vsaj do te mere, da bo možno s športnimi tekmovanji nadaljevati. Mi smo z mislimi že pri pripravah na drugi del sezone, kjer bomo skušali zadržati našo uvrstitev v zgornjem delu lestvice. UO ŠD CIRKULANE Mlajše nogometne selekcije ŠD Cirkulane P omlad 2020 ni bila nič kaj prijetna za ljubitelje okroglega usnja. V mesecu marcu, tik pred nadaljevanjem prvenstva, smo morali prekiniti vse treninge in tekme zaradi razglasitve epidemije in hitrega širjenja bolezni covid-19 v Sloveniji. Konec meseca maja smo ponovno začeli s treningi. Zaradi dvomesečne prekinitve vseh nogometnih aktivnosti so bili zelo dobro obiskani. Kot vsako leto smo tudi letos v mesecu juniju izpeljali zaključek sezone. Kot že vrsto let je bilo na zaključku veselo, igrivo predvsem pa sproščeno, seveda pa so otroci najbolj čakali na tekmo s svojimi starši, kar je za otroke še posebej zabavno. Tudi med počitnicami nismo povsem mirovali, ampak smo v ŠD Cirkulane vsako sredo organizirali vadbo otrok skupaj s starši. Cilj tega je bil, da na naš lepi stadion v Cirkulanah privabimo čim več otrok in staršev. Da je bila to dobra poteza, se je videlo takoj, saj je že na prvo vadbo 42 Selekcija U7 prišlo kar precej otrok in staršev, ki so se družili, zabavali, pogovarjali in podobno. Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 DRUŠTVENA DEJAVNOST krat na teden, tekme pa se odigrajo ob nedeljah dopoldne. Selekcijo U13 vodi trener z najdaljšim trenerskim stažem v Cirkulanah, Uroš Prelog. »Vzgojitelj« Uroš je septembra zapustil delovno mesto v vrtcu v Cirkulanah, zato so otroci še toliko bolj veseli, ko ga ponovno srečajo na igrišču. Trener Uroš vodi omenjeno selekcijo že nekaj sezon, zato otroke zelo dobro pozna. S svojimi fanti je zelo zadovoljen, saj pri njih vidi, kako iz dneva v dan napredujejo. Omenjena selekcija prav tako nastopa pod okriljem MNZ Ptuj in se bori za sam vrh na lestvici. Selekcija U9 V mesecu avgustu smo se začeli pripravljati na novo sezono 2020/2021, ki je zgodovinska za naš klub in kraj, saj se je članski ekipi uspelo uvrstiti v 3. slovensko nogometno ligo. Zaradi velikega vpisa novih otrok smo bili prisiljeni poiskati trenerja za našo najmlajšo selekcijo U7. Ker je nogometnega trenerja danes zelo težko dobiti, smo še toliko bolj veseli, da smo uspeli pripeljati domačega trenerja, ki je v nogometu že od mladih nog, igral je pri vseh mlajših selekcijah ter končal nogometni oddelek na Gimnaziji Šiška. Aljoša Fekonja je trener s srcem in dušo. Ker je že na nekaj treningih pokazal svoje sposobnosti in ker dober glas seže v deveto vas, je imel na treningu toliko otrok, da jih je moral razdeliti v dve skupini. Trenutno pri Aljoši trenira 15 otrok od 4. do 7. leta starosti, ki so zelo navdušeni in pridno trenirajo. Selekcija U9, ki jo vodi Damjan Kokol, šteje 12 otrok. Zanimivost te selekcije so 4 punčke. Ekipa trenira dvakrat na teden, ob sobotah dopoldne pa igrajo tekme pod okriljem MNZ Ptuj. Selekcija U11 trenira pod vodstvom nogometnega veterana Mateja Žurana. Selekcija šteje 12 igralcev in eno igralko. Matej z veseljem pove, da je na treningih zelo velika udeležba, kar ga še posebej veseli. Treningi potekajo dva- Tekma U11 v Dornavi Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 Veselje po zmagi slekcija U11 Selekciji U15 in U17 pa nastopata skupaj z ekipo iz Zavrča. Tekme potekajo v Zavrču, prav tako tudi treningi. Ekipo U15 vodi Žiga Domjan, selekcijo U17 pa Miha Leskovar. Vsi, ki delamo z mlajšimi selekcijami v ŠD Cirkulane, se trudimo, da se otroci pri nas počutijo dobro. Otrokom predajamo svoje znanje izkušnje, jih seznanimo s pravili nogometne igre, vzgoje ter jih želimo navajati na skupno delo ob spoštovanju reda, discipline in prijateljstva. Pohvalimo se lahko, da smo letos za naše mlade nogometaše poskrbeli tako, da je vsaka selekcija dobila svoje žoge, nabavili smo kar nekaj novih rekvizitov, ki nam pomagajo pri treningih, prav tako smo otroke opremili s trenirkami in anoraki. Za pomoč pri nabavi opreme za mlajše selekcije se bi želeli javno in iz srca zahvaliti gospodu Stanku Fricu. Zahvaliti se je potrebno vsem staršem, posebej tistim, ki otroke pripeljejo na treninge in tekme iz Zavrča, Leskovca, Ptuja, sosednje Hrvaške in seveda tudi staršem večjih selekcij, ki vozijo svoje otroke na treninge in tekme v Zavrč. Seveda, ne smemo pozabiti na naše sponzorje in Občino Cirkulane, ki nam omogočajo, da lahko našim otokom nudimo kvalitetne treninge na zelo lepem športnem stadionu v Cirkulanah. ŠD Cirkulane še vedno vabi vse otroke, ki imajo voljo in željo po nogometu, da se nam pridružijo. Za vse informacije sta na voljo Damjan Kokol (041 928 528) in Matej Žuran (031 659 575). ŠD Cirkulane Vodja mlajših selekcij, Damjan Kokol 43 ŠOLA NI ŠALA SPOŠTOVANI OBČANI IN POPOTOVANJE PO OBČANKE OBČINE CIRKULANE! Po daljših poletnih počitnicah smo V novi številke občinskega glasila prav vsem namenjam en čudovit pozdrav. Mavrične barve na listih vinske trte, odpadli listi in mrzla jutra so kaj hitro naznanili, da je tukaj druga polovica leta. Tudi v Cirkulanah smo tako ponosno zakorakali v novo šolsko leto. S prvim septembrom je prag cirkulanske šole prestopilo 180 učencev, v vrtčevskih igralnicah pa bo letošnje leto plesalo in ustvarjalo 63 otrok. Prav vsak od njih je za nas edinstven, prav vsak od njih nosi svojo haloško zgodbico, zato bomo stremeli k temu, da bomo znanje in napredek nadgrajevali in izpopolnjevali tudi v cirkulanskem hramu vedoželjnosti. Trenutne razmere so nas do sedaj naučile, kako pomembno in ključno je povezovanje; bodisi med delom od doma, bodisi v šoli, zato bomo v letošnjem letu stremeli k mnogim ciljem. Želimo si, da bodo učenci s pomočjo samostojnega raziskovanja in nadgrajevanja lastnega znanja o informacijsko komunikacijski tehnologiji še izboljšali svoje rezultate. Ne dvomim v to, da nas ob koncu šolskega leta zato ponovno čakajo odlični realizirani cilji, ki vedno 44 znova dokazujejo, da je znanje vrednota, da je otroška radovednost najlepši utrinek na nebu prihodnosti. Že v oktobru smo bili primorani svoje delo v šoli preseliti na domača omizja, a učencem zelo dobro uspeva plesti niti učenosti. So marljivi, vztrajni in vedoželjni, kar kažejo številni kreativni izdelki, ki nastajajo v njihovih domovih. Prav tako iskrena hvala vam, dragi starši, ki stojite ob naših učencih, jih podpirate in vanje vlagate svoj čas in trud. Zelo si želim, da se kmalu skupaj vrnemo v šolske klopi. Čakajo nas namreč novi izzivi, še neosvojeni cilji, po katerih hočemo poseči. Skupaj z mnogimi generacijami, ki bodo ime svojega kraja nekoč ponosno nosili po svetu. Verjamem, da bomo tudi v tem šolskem letu še naprej odlično sodelovali z vami, dragi starši, kajti s skupnimi močmi bomo realizirali vse zadane načrte in uresničili vse željene cilje. Posvečali se bomo dobrim odnosom in konstruktivnemu sodelovanju z lokalno skupnostjo, ki nam vedno prisluhne in pristopi naproti, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Še posebej se bomo trudili delati dobro za šolske in vrtčevske otroke, saj se ves čas zavedamo, da je šolska skupnost pomemben steber domovine in lokalnega okolja. V novem šolskem letu želim vsem učencem in otrokom, zlasti pa prvošolčkom, da bi se počutili lepo, varno in kar se da sprejeto. Želim, da šola zanje postane prostor, kjer bodo lahko izkoristili svoje možnosti, potenciale in sposobnosti ter nekoč, kot pomemben člen družbe, soustvarjali za boljši jutri. Lepo vas pozdravljam in Vam želim čudovite praznične dni, preživete v krogu ljudi, ki jih imate radi. Saj veste, kako veleva znan poet, ki ima še kako prav: »Sreča je, ko se delo dobro opravi. In ko imaš nekoga rad.« Naj bodo prihodnji dnevi čarobni in lepi, v vas pa naj prebudijo mnogo lepih želja za leto 2021! Ravnateljica Suzana Petek polni pričakovanj in povsem razigrani komaj čakali na druženje s svojimi prijatelji. Že ob prihodu v vrtec nas je čakalo prijetno presenečenje, saj nas je na zidovih vrtca pričakal nov napis: »Vrtec Cirkulane-Belini«. Vsi smo se spraševali, zakaj ravno belini. Pomislili smo že, da gre za napako, kajti prebivalci sosednjih vasi prebivalcem Cirkulan rečejo Belani. Vendar to ni bila napaka, kar smo pozneje tudi spoznali. Ko smo vstopili v vrtec, smo opazili, da so se preimenovale tudi skupine. Ni več Malčkov palčkov; ti so sedaj Lupinice. Škrati so se preimenovali v Gosenice, Sončki v Bube in Pikapolonice v Metulje. Končno smo spoznali, odkod ime Belini. Ugotovili smo, da so skupine v vrtcu poimenovane po razvojnih fazah metulja (belin je vrsta metulja). Vsi otroci namreč enkrat postanemo metulji, ki lahkotno, polni pričakovanj poletimo v raziskovanje prihodnosti. Buče v nastajanju Nadvse uživamo ob vsakodnevnih izzivih, ki nam jih pripravijo naši vzgojitelji. Prav poseben izziv smo pripravili že na dan slovenskega športa, in sicer 24. septembra. Vzgojitelji so nas presenetili s prikupno dramatizacijo o »Zajcu in želvi«. Gozdne živali so s svojim hudomušnim obiskom poGlasilo Občine Cirkulane – december 2020 ŠOLA NI ŠALA SLEDEH BELINČKOV: AKTIVNOSTI V VRTCU CIRKULANE Zabavna igrica na vrtčevskem igrišču Ob tednu otroka smo porisali ulico skrbele za veliko smeha, nagajivosti, predvsem pa so pustile pomembno sporočilo: »Ni pomembno, kdo je hi- trejši ali močnejši, temveč da vztrajaš kljub vsem oviram, ki se ti na poti lahko pripetijo.« Mini čutna pot Mladi raziskovalci na terenu Najmlajši jesenski ustvarjalci Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 V prvem tednu oktobra pa smo praznovali mi, otroci. V tednu otroka, ki je letošnje leto potekal pod sloganom »ODGOVOR JE POGOVOR«, so se v našem vrtcu ena za drugo vrstile zanimive dejavnosti. V ponedeljek smo naš hodnik spremenili v pravi slikarski atelje. Vzgojitelji so na velike kartone narisali motive, ki smo jih mi, veliki umetniki, opremili z barvami. V torek smo na cesti, ki vodi mimo vrtca, in na vrtčevskem parkirišču s kredami risali na temo promet in tako sodelovali v vseslovenskem projektu »Ulice otrokom«. V sredo smo z okušanjem različnega vrsta zelenjave, sadja in zelišč razvajali naše brbončice. Z vohanjem različnih zelišč smo zaposlili tudi naše nosove. Sledilo je tudi nekaj za naše bose noge. Sezuli smo copate, nogavice in se podali na mini čutno pot, kjer smo pri hoji po različnih stvareh obču- Ustvarjanje z darovi narave 45 ŠOLA NI ŠALA Spoznavanje domačega naravnega okolja tili marsikaj zanimivega. V četrtek smo se spremenili v prave male raziskovalce okolja. Vsaka skupina si je izbrala svojo pot do gozda, travnika, polja … Obuli smo škornje, vzeli lopatke, grabljice in vedra ter se podali na pot. Na cilju se je zabava lahko pričela. Grabljali smo, kopali, nabirali različne stvari – našli smo veliko zanimivega. Pot je bila naporna, a hkrati zelo zanimiva in poučna. Petek je bil dan, ki smo ga namenili veselju, plesu, rajanju. Spoznavali smo mini glasbila, na njih igrali in ropotali. Največje presenečenje in zabavo smo si ob rajanju pričarali s čisto pravo harmoniko. Kako odličen zaključek zabavnega tedna! V mesecu oktobru smo (kot po navadi) v sodelovanju z gasilci izvedli evakuacijsko vajo. Zaradi epidemije, ki nam je prekrižala marsikateri načrt, je letos takšna vaja odpadla. Smo pa kljub temu izvedli aktivnosti z našimi gasilci. Ogledali smo si gasilski dom in vso opremo, ki jo gasilci pri svojem delu uporabljajo, ter se preizkusili v škropljenju s čisto pravo cevjo. Naš vsakdan v vrtcu je čas, ki ga preživimo igrivo, poučno in raziskovalno. Obiska tetke Jeseni smo se zelo razveselili, saj nas razveseljuje s svojo paleto pisanih barv. Preizkusili smo se v opravljanju jesenskih opravil. Spremenili smo se v male »berače«, dodobra spoznali klopotec, ustvarjali buče, Zanimiv obisk pri gasilcih 46 Na igralih je zmeraj zabavno Ustvarjalne gosenice grozdje, ježke, ... Prepevali smo jesenske pesmi, si privoščili sprehode v naravo, kjer smo se poigrali z listki in na svežem zraku nadvse uživali. Besedilo in foto: Kolektiv Vrtca Cirkulane Püta, hej! Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 ŠOLA NI ŠALA ŠOLSKI »KORONAKOTIČEK«: USTVARJALNOSTI NE DAMO! Leto 2020 nas je že v začetku dodobra presenetilo. Ko je zunaj že dišalo po pomladi, je svetovno populacijo doletel virus Covid-19, ki je pravzaprav zamrznil javno življenje in nas prikoval v domove. Tudi v naši deželici na sončni strani Alp nismo bili prav nobena izjema. Znašli smo se v zelo nehvaležni situaciji, s katero smo se srečevali prvič. Po neznanih vodah smo sprva pluli tudi v šolski barki učenosti, se srečevali z novimi pravili in izzivi ter poskušali iz vsega tega potegniti najboljše. Učenje na daljavo je pravzaprav izjemen izziv, ki smo ga morali najprej sprejeti, nato pa se počasi navajati na delo od doma. Šolske klopi so zamenjala domača omizja in naslonjači. Učenci so pogrešali klepetanje s sošolci, na šolskem igrišču se naenkrat niso več odbijale žoge, navihan smeh na šolskih hodnikih pa je zamenjala tišina. Od 16. marca naprej smo tako ostali doma in kredo zamenjali za domačo tipkovnico. In učitelji? Da, tudi mi smo učence zelo pogrešali! Izjemno smo se razveselili vsake elektronske pošte, v kateri smo videli, kako naši učenci uspešno, marljivo in vestno gradijo mostove znanja s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Izjemno smo se veselili ur »v živo«, ki smo jih izvedli s pomočjo videokonferenčnih orodij. Prav vsak izmed nas se je razveselil slehernega učenca, ki je ves kuštrav radovedno pomahal iz domačega naslonjača in povedal, da pogreša prijatelje in šolo. Z veseljem smo si povedali, kako smo preživljali praznične dni, kako smo se razveselili poznega marčevskega snega. Delili smo zgodbe o karantenskih rojstnih dnevih, se tudi nasmejali in si pomahali. Z veseljem smo delili tako dobro kakor tudi slabo. Razveselili smo se tudi bratcev, ki so prišli pomahat v kamero in celo papagajev in psičkov, ki so v tem virtualnem svetu bili del razreda. Za vsakim otrokom je bdel starš (vsekakor tudi vam hvala, ker ste bili v Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 teh časih njihova prepotrebna skala), ki je skrbel, da njihov otrok ne bi pozabil opraviti šolskih obveznosti. Dobra dva meseca učenja na daljavo sta prav gotovo poskrbela za to, da smo se izjemno veliko naučili. Pa ne toliko snovi iz učnega načrta, temveč stvari za življenje. V sebi smo morda našli tisto, kar smo dolgo iskali. Naučili smo se, kako biti potrpežljiv drug z drugim, kako si vzeti čas zase, morda tudi to, kako pomembna je pravzaprav prijateljeva rama, ki se je dotaknemo, ko jo potrebujemo za tolažbo. Kako pomembno je to, da si med pogovorom zremo iz oči v oči in smo lahko iskreni drug z drugim. Ko so zunaj že zacveteli regratovi cvetovi, smo se šole na daljavo navadili in pravzaprav smo v svojih domovih postali izjemno produktivni; nastali so krasni literarni, likovni in tehniški izdelki, ki smo jih naredili ravno v »koronačasu«. Navdiha in čudovitih zamisli prav gotovo ni zmanjkalo, saj so se tudi na domačem omizju rojevale kreativne ideje in čudoviti izdelki. Mislim, da nam je uspelo; opraviti takšno šolo za življenje prav gotovo ni mala malica. »Koronske« literarne drobtinice 47 ŠOLA NI ŠALA Dolgčas Izolaciji Jaz sem sama, ti si sama in skoraj se več ne poznava. Pa vendar je zraven naju mama, ki skrbi, da ni dolgčas nama. Čas. Čas je relativen, bolj kot kdaj, zavedamo se ga zdaj. Ceste prazne. Ulice prazne. Hiše polne. Prepolne? ??!!=!!?? Je ta korona virus pridrvel, nam tudi šolo vzel. Pa nič zato, naj bo, kar bo, a mi vsi pridno doma delamo. Covid – 19! Kot strela z jasnega si nas zadel. Ta pogled na ves ta svet, je skoraj za znoret. A nič zato, naj bo, kar bo, saj vse zrihtalo se bo. Zaprti saloni, frizerji, trgovine in še in še, a tudi brez tega gre. Potrpi mesec ali dva in se nekje spet tam srečava. Zato še enkrat, ni mi dolgčas, ko gledam vse vas. Pa čeprav preko računalnika, tudi tako se da na glas. Dosti si že naredil, od učiteljev in prijateljev si nas odtegnil. Dolgo nas že spremljaš, v naše življenje prinesel si hrup. Kje je pesem? Mnogo življenj si že odvzel, mnogo nam dragih k sebi vzel. Stiska! Nemoč? Tesnoba. Čas je, da nas končno zapustiš. Odleti! Teja Kolednik, 8.a Taja Potočnik, bivša učenka 9.a »ŠPORTANJE« OD DOMA V okviru dela na daljavo seveda nismo smeli pozabiti tudi na gibanje, kajti ob učenju (zlasti pa večurnem sedenju) je pomembno, da se malce razgibamo, prebudimo mišice in na- 48 polnimo svoje možgančke s kisikom. Zato smo na daljavo izvedli tudi dva športna dneva. Prvi je sovpadal z zelo prikladnim Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 ŠOLA NI ŠALA datumom, saj smo ga izvedli ravno 7. aprila, na svetovni dan zdravja. Odziv učencev in njihovih družin je bil neverjeten. Najprej so se učenci odpravili na pohod v domačem okolju, nato pa se pripravili za izvedbo gozdne olimpijade. Poleg atletike in gimnastike so »izumili« še veliko novih disciplin in pravzaprav dokazali, da imamo že v našem domačem okolju ogromno možnosti za razgibavanje in telovadbo. Po opravljenih vajah so si učenci s pomočjo vej in ostalih naravnih materialov (pod budnim očesom staršem) izdelali loke, pri čemer so neizmerno uživali. Sledil je zdrav obrok, ki so ga učenci pripravili s pomočjo regrata in drugih dobrot, ki nam jih je v aprilskih dneh ponudila mati narava. Za drugi športni dan na daljavo smo izbrali kolesarjenje, saj je vreme kar klicalo po vrtenju pedalov. Oba športna dneva sta bila izpeljana zelo uspešno in tudi, če nismo bili skupaj, se je preko fotografij čutila naša povezanost. Kolektiv OŠ Cirkulane Zavrč KAKO JE NAŠA ŠOLA DOBILA NOVE »STANOVALCE«: PRVI ŠOLSKI DAN Ta veseli dan smo celo poletje čakali in ga končno dočakali. No, počitnice so itak bile super, a smo se pogrešali, saj smo si imeli veliko za povedati. Zato smo se zelo razveselili, da se bomo prvega septembra končno videli in lahko delili kakšno izmed mnogih poletnih pogruntavščin. Učiteljica prvega raGlasilo Občine Cirkulane – december 2020 zreda, Marija Petrovič, je veselo sprejela svojih 14 učencev. Prepričani smo, da bodo vsi kaj kmalu strokovnjaki za črke in številke. Najprej jih je nagovorila ravnateljica, nato pa še gospa županja. Zaželela jim je, da se vseh devet let v šolskem okolju počutijo lepo in varno. Hkrati smo v cirkulansko šolo sprejeli še dva nova učenca; četrtošolko in osmošolca. Na obeh lokacijah so se prvošolčkom pridružili starši, saj je prvi šolski dan v življenju vsakega šolarčka vendarle nekaj posebnega. Kot po navadi je prišel med nas tudi gospod policist, kajti te dni je pomembno, da smo v prometu še bolj previdni kot običajno. Kljub temu da v trenutni situaciji nismo prvega dne obeležili kot običajno, smo prepričani, da bo našim prvošolčkom ostal v lepem spominu. Vsem šolarjem želimo, da jim bo v naši šolski skupnosti lepo, da se bodo naučili veliko novega in se podali novim dogodivščinam naproti! Radovednosti, nasmeha in dobre volje nam zagotovo ne bo zmanjkalo tudi v tem šolskem letu, kajne? Kolektiv OŠ Cirkulane-Zavrč 49 ŠOLA NI ŠALA TUDI V KARANTENI SMO BILI KULTURNI Je kdo rekel kultura? In to na daljavo? Prav gotovo nam je uspelo! Učenci tretje triade so jo mahnili na virtualni potep po enem izmed dveh ponujenih slovenskih muzejih. Oba muzeja omogočata ogled zbirk (fotografij) na spletu kakor tudi sprehod skozi svoje sobane. Spletni izziv poustvarjanja največjih umetnin se je rodil na Nizozemskem, kjer je skupina sostanovalcev v Amsterdamu iz dolgčasa uprizorila slavno Vermeerjevo sliko Dekle z bisernim uhanom. Poimenovali so ga »Med umetnostjo in karanteno«. Za to nalogo je bilo možno izbirati katerokoli delo slovenskega avtorja. Pri delu so lahko bili ustvarjalci, režiserji in fotografi. Nastale so prekrasne poustvaritve del slovenskih avtorjev. Zelo dobro so odsev kulture prikazali tudi učenci prve triade. Svoj kulturni dan so izvedli v aprilu. Osredotočili so se na metulje, ki so v teh težkih časih v svet pošiljali upanje in pozitivno energijo. Najprej so si ogledali/prebrali češko pravljico Trije metulji ali zapeli pesem Metuljček Cekinček, nato pa so ob video navodilih izdelali svojega metulja upanja. Prav vsak se je izjemno potrudil in nastale so čudovite stvaritve. Metulji na učenčevih oknih so razveseljevali ljudi in v svet pošiljali upanje, ki smo ga ves ta čas prav zares potrebovali. 50 Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 ŠOLA NI ŠALA Daša Dizdarević: LET SKOZI HALOZE Hladen vetrič spomine nosi. Vsaka roža nasmeh mi vrne. Stara pot me vodi na bližnji travnik, kjer srce zapoje. Samo za trenutek zaprem oči, samo za trenutek spomin prikrade se mi. Solze v očeh na rodni kraj, a vedno vračala se bom nazaj. Ko zrem v nebo, zagledam jo. Ptico lepó, ki vzletela bo. Ilustracija: Jelka Reichman IZDELAVA TEHNIČNIH IZDELKOV - NA DALJAVO, SEVEDA! Na tem mestu morda velja omeniti še krasne tehnične izdelke, ki so ves čas nastali ob delu na daljavo. Šestošolci so na primer pri tehniki dobili prav posebno nalogo. Iz lesenih palic, ki so jih sami pripravili, so gradili konstrukcijo. Pri tem ni bilo dovoljena uporaba lepil ali kakšnih drugih povezovalnih elementov. Nastale so čudovite stvaritve. Kolektiv OŠ Cirkulane-Zavrč Gledam jo, kako leti. Lahkotno se z vetrom jadrati pusti. In poletí čez moje Haloze, čez barvne vinograde. In naslednjič, ko se srečava, na krilih tvojih poletela bova. Veselo se nasmejeva, srečo v domačem kraju zasejeva. Skozi strme bregove brez ovir letiva. Skozi nežno cvetovje svež zrak loviva. Vidim ti v očeh, jastreb moj. Vidim, da srečen si tu z menoj. Pustiva mesta in ostale vasi, saj žalost mi grenkobo v grlu pusti. Na moje pretekle dni, kjer, jastreb moj, ostali so spomini najini. Daša Dizdarević je prijetna in zgovorna mlada občanka, ki je v preteklem šolskem letu zaključila cirkulansko osnovno šolo. Let v Haloze je Dašina pesnitev, s katero se je prijavila na literarni, likovni in fotografski natečaj KUD Naša Zemlja, ki vsako leto razpisuje natečaj za izdelke z domovinsko tematiko. V preteklem letu je natečaj potekal pod geslom »Moja domovina – svoboden kot ptica!« Daša je v svoji izpovedni pesnitvi čudovito uporabila osrednji motiv jastreba, ki neutrudno preletava domačo pokrajino, ob tem pa ni pozabila »naslikati« niti čudovite podobe Haloz. Za pesem je, na podlagi odločitve komisije, prejela priznanje, za kar ji iz srca čestitamo. Laura Mohorko Kumer Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 51 ŠOLA NI ŠALA Spet v šoli Šolo sem začel obiskovati 1. 9. 2016, ko sem šel v prvi razred. Imel sem učiteljico, ki je bila prijazna, vljudna. V drugem razredu je že bilo malo težje in zelo naporno. Učili smo se pisati s tiskanimi črkami. V tretjem razredu smo dobili ocene. Imel sem zelo lepe ocene. Tudi v četrtem razredu imam lepe ocene in upam, da bo tako ostalo. Želim si, da ne bi bilo šolanja od doma. Rad sem s svojimi sošolci. Do sedaj smo se naučili veliko novega. Tudi letos obiskujem pevski zbor in nogomet. Vesel sem, če bomo še naprej v šoli. V razredu se imamo lepo! Filip Korenjak Klajderič, 4. a Obisk pri zobozdravnici V šoli smo se najedli in šli k zobozdravnici. Tam ni bilo nikogar. Malo smo počakali in prišla je zobozdravnica Željka. Pokazala nam je pravilno ščetkanje zob. Najprej smo bili na vrsti fantje. Rekla mi je, da dobro skrbim za higieno zob. Nato so bile na vrsti punce. Tekmovali smo, kdo ima bolje očiščene zobe in zmagale so punce. Preden smo se vrnili v šolo, smo si še ogledali bibliobus, ki je zelo zanimiv. Ko je po mene prišla mami, sem ji povedal o naših dogodivščinah. Anej Žuran, 4.a Bili smo v kinu Ko smo 16. 10. 2020 obiskali kino na Ptuju, sem bil zelo vesel. Ogledali smo si risanko Troli na svetovni turneji. Risanka je govorila o glasbi in o tem, da ni pomembno, kako izgledamo ali kako pojemo. Bila je zabavna in smešna. Skozi risanko sem spoznal različne zvrsti glasbe: hip-hop, pop, jodlanje, klasično in rock glasbo. Vsaka zvrst je imela svojo struno. Rock glasba je hotela prevzeti vse zvrsti in želela, da se po vsem svetu sliši le ona. Vendar so na koncu vsi ugotovili, da je bolje, da se vsa glasba združi in so vsi prijatelji. Imeli smo se super. Max Korenjak Sawatzky, 4. a Spet v šoli Začela se je šola in spet smo vsi sošolci skupaj. Dobili smo novo sošolko in že smo se spoprijateljili. Dobili smo tudi novo učiteljico. Povedala nam je, da se bomo morali letos več učiti, ker smo dobili nove predmete. Prvi dan je bil super, izbrali smo si lahko, kje bomo sedeli. Pogovarjali smo se, kako je potekalo delo, ko smo delali od doma. Sedaj imamo malico v učilnici in na hodnikih nosimo maske. Upam, da bo letos veselo in da se čim več naučimo. Ana Klajderič, 4.a Spet v šoli! Učenci 4. a pred kinom_Foto: Maja Belić 52 V letošnjem letu smo zaradi korone že marca morali ostati doma in se šolati na daljavo. Kar nekaj časa smo bili ločeni od svojih sošolcev, prijateljev in učiteljev. Zelo smo se razveselili, ko smo se lahko za nekaj časa vrnili v šolo. Ampak le za kratek čas, saj so že kmalu bile poletne počitnice. In tako smo dočakali september, ko smo pričeli novo šolsko leto. Letos sem v 4. razredu. Dobili smo nove učiteljice, razredničarko Majo, učiteljici Vesno in Zinko, ter novo sošolko Saro. Imamo tudi nekaj novih predmetov, ki so zelo zanimivi. Zelo rada imam nemščino. Imam sestrično, ki živi v Nemčiji in upam, da se bom jezika čimprej naučila ter se pogovarjala z njo. Bližajo pa se tudi jesenske počitnice. Zelo si želim, da se po počitnicah vrnemo v šolo in da ne bi bili doma zaradi korone. Šola doma je sicer v redu, ampak lepše in boljše je, če lahko gremo v šolo. Želim si, da vsi ostanemo zdravi! Nia Žuran, 4. a Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 ŠOLA NI ŠALA Prišla je jesen Starša sta povedala, da gremo po nedeljskem kosilu na sprehod v gozd. Ko smo odšli v bližnji gozd, sem s seboj vzela košaro za gobe in kostanj. Bilo je zelo lepo, saj so bila drevesa obarvana v čudovite jesenske barve. Nabrali smo nekaj lisičk, jurčkov in veliko kostanja. Videli smo tudi razne ptičke in slišali neke živalske glasove. Ko se je bližala tema in je sonce že zahajalo, smo odšli domov. Imeli smo se zelo lepo, saj smo se ves čas zabavali in smejali. Naslednji dan smo povabili prijatelje na pečene kostanje. Bili so zelo okusni! Teja Topolovec, 4. a Prišla je jesen September je prvi mesec, ko pride k nam jesen. Jeseni listje porumeni in porjavi, mi pa pobiramo pridelke: buče, krompir, koruzo in druge poljščine. Nekateri ljudje si začnejo pripravljati ozimnico. Živali si naberejo zalogo hrane. Včasih tudi že zakurimo, zato se moramo tudi topleje obleči. Jeseni si vzamemo čas za kakšen sprehod po gozdu. Narava se pripravlja na počitek. Če imamo kostanje, je jesen idealen čas, da jih spečemo ali skuhamo. Takrat imamo tudi trgatev. Jesenski meseci so september, oktober in november. Taja Debeljak, 4. a Zbrala in uredila Maja Belić, učiteljica 4. a OBELEŽITEV NOVEGA PRAZNIKA TUDI V OŠ CIRKULANE-ZAVRČ: DAN SLOVENSKEGA ŠPORTA V preteklih mesecih smo skupaj doživljali enega največjih uspehov slovenskega športa, dvojno zmago na največji kolesarski dirki, Tour de France. Naši košarkarji navdušujejo v ligi NBA, še vedno so aktualni evropski prvaki. Slovenci smo v vrhu svetovnega športa praktično v vseh najpomembnejših športnih panogah: smučanju, smučarskih skokih, judu, odbojki, rokometu, hokeju, plezanju, motokrosu, atletiki, gimnastiki, boksu, kajaku, strelstvu itd. Zato je prav, da je slovenski šport dobil tudi svoj državni praznik. Dan slovenskega športa bomo vsako leto praznovali 23. septembra. Šport je v naši naravi in to je prepoznala tudi država, ki je 17. junija 2020, na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije, 23. september razglasila za dan slovenskega športa. Glede na bogato športno tradicijo naše šole smo se pozivu k obeležitvi tega praznika odzvali tudi mi; tako šola kot vrtec. Dan smo začeli s poslušanjem posebne oddaje na šolskem radiu, ki so jo pripravili učenci. V njej so osvetlili pomen in namen praznika, se spomnili športnih uspehov naše države in uspehov naše šole, ter poudarili vpliv športa na naše Dan slovenskega športa. Foto: kolektiv OŠ Cirkulane-Zavrč Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 Tek ob obeležitvi novega praznika. Foto: OŠ Cirkulane-Zavrč zdravje. Tudi preostanek dneva se je navezoval na šport. V pouk smo vključili vsebine povezane s športom; na to temo so učenci likovno ustvarjali, peli, pisali, se pogovarjali. Učenci posameznih oddelkov so se zbrali skupaj z učitelji, se na kratko ogreli in s ponosom, v svojem tempu, odtekli častni krog slovenskemu športu. Tek je bil simbo- Ustvarjalnost v športu. Foto: kolekličen, netekmovalnega tiv OŠ Cirkulane-Zavrč značaja, dolžina pa prilagojena starosti. Dan slovenskega športa naj bo spodbuda vsem nam, da v duhu športa, gibanja in zdravja preživljamo čim več dni v letu. Naj bo šport del našega življenja in športni uspehi Slovencev naš vsakdanjik. 53 ŠOLA NI ŠALA EVROPSKI ŠPORTNI DAN Naša šola se je ponovno pridružila mreži šol iz cele Evrope, ki 25. septembra organizirajo šolski športni dan z namenom promocije gibanja in športa med mladimi. Osnovni namen tovrstnih dni je predstaviti šport kot zabavno aktivnost in priložnost za druženje z vrstniki. Na Ptuju smo obiskali Gym Dejan Zavec in Fitnes Center Zdravo. namen dneva. Opazili smo, da je med našimi učenci veliko boksarskih talentov, ki so se že pozanimali, kako slediti stopinjam Dejana Zavca. Prav vsi učenci so s svojo prizadevnostjo pokazali, da jim šport predstavlja vrednoto, kar so opazili tudi naši gostitelji, ki so učencem namenili veliko pohvalo! Športni pedagogi OŠ Cirkulane-Zavrč Po sledeh Dejana Zavca. Foto: kolektiv OŠ Cirkulane-Zavrč Učenci so bili deležni odličnih predstavitev novih športov in dejavnosti (boks, fitnes, spinning, funkcionalne športne vadbe) ter zelo kvalitetne vadbe, kjer so se dodobra prepotili, predvsem pa doživeli šport kot možnost kvalitetnega aktivnega preživljanja prostega časa, kar je bil tudi osnovni Športni duh v naših učencih. Foto: kolektiv OŠ Cirkulane-Zavrč Dejavnosti tretješolcev v tednu otroka Sadni dan Izvedli smo naravoslovni dan, ki smo ga poimenovali kar »sadni dan«. Letos je bil zaradi korone izveden nekoliko drugače. Učenci so o tem dnevu povedali: Spoznala sem različne vrste melon: obstajajo zelena, oranžna, rumena in rdeča. Lia Sadje vsebuje sladkor, všeč mi je bilo, ko sem rezala sadje. Gaja Sadni sladkor se imenuje fruktoza; na sadnem dnevu smo si pogledali zanimiv film. Melani, Iva Stramič 54 Naučila sem se, da sadja ne smeš dati v hladilnik, ker izgubi dober okus. Lana Sadje v hladilniku postane manj sladko, zato ga je bolje imeti na kuhinjskem pultu. Sven O sadju sem si zapomnila veliko stvari; na primer rjavi madeži na bananah in ostalem sadju niso gniloba, ampak sadni sladkor. Neža, Danaja Mango je okusen in ima v sredini veliko koščico. Lena Nekatere sadeže moramo olupiti, druge je bolje pojesti z olupkom. Žan Luka Izvedel sem, da je sadež, ki se ga poje največ na svetu, banana, na drugem mestu je mango. Bilal, Toni Naučila sem se, da narezano sadje ne postane rjavo, če daš zraven mandarino. Amanda Izvedel sem, če narezano jabolko zmešaš z narezano pomarančo, se jabolko ne obarva rjavo. Domen Če si slabe volje, pojej kivi. Ian Sadje je zdravo, ima veliko vitaminov; uživala sem, ko smo jedli kostanje. Iva Pisanec Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 ŠOLA NI ŠALA Vsak dan bi morali pojesti pet vrst sadja in zelenjave; če je na mangu črna pika, je še vedno užiten. Lan Naučil sem se, da je v jabolčnem olupku in tik pod njim veliko vitaminov. Aljaž Naredil sem si okusna sadna nabodala; naučil sem se rezati sadje. Lukas Jabolka si ne olupimo; uživanje sadja je dobro za zdravje. Saša Všeč mi je bilo, ko smo gledali oddajo o sadni solati. Gal Izboljšala sem rezanje z nožem; zelo sem bila vesela, ko smo dobili še kostanje. Lara Ulice otrokom V tednu otroka smo izvedli tudi akcijo Ulice otrokom. Namen akcije je bil opozoriti odrasle na pomanjkanje igralnih površin za otroke. V petek, 9. 10. 2020, smo parkirišče ter cesto ob vrtcu za nekaj časa zaprli za promet. Letos je zaprtje trajalo malo dlje časa, saj smo akcijo izpeljali ob aktualnih ukrepih. Poskrbeli smo tudi, da ni bilo mešanja skupin. Cesto smo namenili likovnemu ustvarjanju na temo promet. Risali smo učenci od 1. do 5. razreda. Obiskala nas je tudi policijska patrulja. Ob zaključku akcije se je na cestišču že kazala velika ustvarjalnost otrok. Opazili smo velik moder policijski avto, katerega so ustvarili fantje (tega je bil še posebej vesel policist), deklice pa so narisale šolski kombi, iz katerega nam učenci veselo mahajo. Dragica Kolednik Učenci 3. a v projektu Ulice otrokom. Foto: arhiv OŠ Cirkulane-Zavrč Sadni dan med cirkulanskimi tretješolci. Foto: Dragica Kolednik Na sadnem dnevu smo zelo uživali in se veliko novega naučili. Nika, Vita Moje počitnice (doživljajski spis) Konec šole! Kooončnooo! Na to sem čakal zelo dolgo! Po tako napornem letu, s tem mislim delo od doma, je bil že čas za kakšen »oddih« … To je življenje! Spiš zjutraj do enajstih, nič ne delaš in nato dolgo v noč igraš videoigrice. Edini napor je bil, da sem vsak dan pisal dnevnik. Kar mi je te dni »šlo« najbolj »na jetra«, je bilo to, da so sleherni dan po radiu vrteli naslednji oglas: »Pridite v Špar, imamo vse za šolo!« Pa da ne boste mislili, da sem bil cel dan pred televizijo, oh ne, to pa ne bo držalo! Dobivali smo se s prijatelji in bratranci ter sestričnami s Ptuja, hodil sem na treninge nogometa ter se s kolesom vozil na igrišče. In julij je minil en, dva, tri … Prišel je avgust. Moja boter in botra sta se nameravala poročiti, toda koronavirus je vse pokvaril. Sploh ne vemo, če bomo prišli na mejo. Aja, morje! Kljub koroni smo se odločili, da gremo na Pag. To je bilo že naše enajsto leto na Pagu. Tam smo imeli dobro družbo, super smo jedli, pili in se veselili. En dan smo šli tudi v mesto, v lunapark. Temperatura vode v morju je bila prekrasna. Večino časa sem preživel v vodi in na vodi. Škoda, da je vse minilo tako hitro. Po vrnitvi domov smo imeli pomorski piknik, kjer smo pekli koruzo in klobaso. Ker letošnje leto ob zadnjem šolskem dnevu nismo šli nikamor, smo se med počitnicami odpravili na Roglo, in sicer na pot med krošnjami. Ta dan smo se z družino zelo zabavali! In preden rečeš keks, je bilo počitnic konec. Pravijo, da je šesti razred velika prelomnica. Sem že pripravljen na nove izzive! Teo Črnivec, 6.a Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 55 ŠOLA NI ŠALA Izvedba tradicionalnega slovenskega zajtrka na daljavo trke. Najprej so osvežili znanje o zdravem zajtrku in o živilih, iz katerih je pripravljen, ter samem načinu priprave. Sledila je priprava zajtrka. Pisani in lepo pripravljeni krožniki naših učencev so dokaz, da se zavedajo pomena zdrave hrane, prav vsi pa so v ospredje postavili tudi med, ki je energijsko Tradicionalni zajtrk naših učencev. Foto: spletni arhiv OŠ Cirkulane-Zavrč 20. novembra smo kljub izobraževanju na daljavo obeležili tudi tradicionalni slovenski zajtrk, ki je sovpadel z izvedbo naravoslovnega dne. Letošnji slogan je v ospredje postavil pomembno živilo – med, in se glasi takole: »Zajtrk z medom – super dan!« Čeprav dneva slovenske hrane nismo mogli obeležiti v šoli, smo se odločili, da ga izpeljemo na daljavo. V teh časih, ko smo doma, lahko morda namenimo več časa razmisleku, kako pomemben obrok za dober začetek dneva je ravno zajtrk. Zajtrkovanje dokazano vpliva na učenje, saj izboljša delovanje miselnih procesov in ima pozitiven vpliv na učenje in logično sklepanje. Čas, ki ga preživljamo doma, je zato odlična priložnost, da razmislimo tudi o pravilnem in zdravem prehranjevanju. Naši učenci so se tega dne zbudili v megleno jutro, a v njihovih domovih so že sijale lučke, ko so pripravljali svoje zaj- Učenci so se uspešno lotili tudi kviza. Foto: spletni arhiv OŠ Cirkulane Zavrč zelo bogato živilo. Na domačih pogrinjkih tako ni manjkalo niti kruha, sadja, mleka, masla, jabolk in drugih tradicionalnih živil, brez katerih si zajtrka ne znamo predstavljati. Učenci so v nadaljevanju pogledali poučen didaktični filmček o pomembnosti čebel, saj je prav, da razumejo, da brez čebel dejansko ni življenja. Sledilo je reševanje poučnih kvizov, preko katerih so učenci svoje znanje še utrdili in se kaj novega naučili. Ob dnevu slovenske hrane bodimo hvaležni vsem, ki se trudijo pridelati domače in zdrave pridelke. Kljub delu na daljavo nam je uspelo izpeljati čudovit naravoslovni dan in zajeti vse tisto, kar je pomembno: slovensko podeželje in zavedanje o zdravi prehrani. Dragi učenci, naj bo takih zajtrkov čim več. Saj veste, kako pravijo: »Prazen žakelj ne stoji pokonci!« Kolektiv OŠ Cirkulane-Zavrč Med in čebele tudi na domačih mizah . Foto: spletni arhiv OŠ Cirkulane-Zavrč 56 Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 ŠOLA NI ŠALA / SOCIALA USTVARILI SMO ČUDOVITE POLETNE SPOMINE Konec letošnjega šolskega leta si nismo čisto zares pomahali v slovo. Odločili smo se za izvedbo počitniških delavnic v mesecu juliju. Želeli smo namreč, da se imajo naši učenci lepo tudi med poletnimi počitnicami. Počitniške aktivnosti so nam nasule mnogo ustvarjalnosti, dobre volje, plesa, krasnega prostega časa, ki je prehitro minil. V mislih smo se podali na pot v oddaljene dežele, se naučili kitajskih pismenk, zaplesali ob afriških ritmih, se »potopili« v podvodni svet, ob tem pa ustvarili zanimive in unikatne izdelke. Prelevili smo se v prave raziskovalce, si izdelali svoj šotor za taborjenje in se umaknili v svet pravljic. Tako smo zaključili še eno čudovito poletno zgodbico in ustvarili najlepše spomine. Polni energije in pod vtisom ustvarjalnosti smo zakorakali v preostanek poletja in lažje dočakali pričetek novega šolskega leta. Že mislec Coelho je namreč dejal: »Ljubezen je edina stvar, ki spodbuja moč misli in ustvarjalnosti, tisto nekaj, kar nas očiščuje in osvobaja.« Mirjana Fuks in Laura Mohorko Kumer Družinsko življenje v času epidemije: katastrofa ali nova priložnost? Ž ivljenje se je v večini družin v času nove realnosti, ki ji rečemo covid-19 in smo ji priča več mesecev, postavilo na glavo. Ali morda na noge? Presenetljivo se mi zdi, kako hitro smo se privadili tej novi realnosti, brez pretiranega »jamranja« in upiranja. Kot bi to počeli že ničkolikokrat. Če smo morda prve dni, ko se je zaprlo javno življenje, celotno stvar videli kot popolno katastrofo, kot nekaj nepojmljivega, danes situacija kaže še druge plati. Predvsem na področju družinskega življenja in okoljske situacije. NAČRTOVANJE IN VZPOSTAVLJANJE RUTINE IN URNIKA Z ukinitvijo javnega življenja, odpovedjo športnih, kulturnih in drugih prireditev se je naenkrat pojavil tudi časovni vakuum in ljudje so naenkrat postali lastniki večjih količin prostega ali nestrukturiranega časa. Prav tako smo dobili navodilo, da moramo ostati doma. In kaj sedaj? Zelo dobrodošlo in v veliko pomoč je, če že od vsega začetka skupaj z otroki vzpostavimo in načrtujemo dnevno rutino: vstajanje, zajtrk, pri predšolskih otrocih čas za igranje, pri šoloobveznih otrocih čas za učenje v enem ali dveh delih, odvisno, koliko dela oziroma nalog dobijo s strani šole, kuhanje, obroki, čas, ko gremo ven na prosto, gibanje, za Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 starejše otroke čas za računalnik, telefon itd. Otroci potrebujejo načrtovanje in rutino, da se počutijo varne, obenem pa preprečimo družinski kaos in vzpostavimo red. KO OTROŠKA SOBA POSTANE UČILNICA IN STARŠI POSTANEJO UČITELJI Z zaprtjem šol in uvedbo šolskega dela preko spleta smo se starši kar naenkrat znašli pred vprašanjem: »Kaj in kako?« Najprej se moramo zavedati, da zdajšnja situacija ni primerljiva s situacijo, ko je otrok doma delal samo domačo nalogo in ponavljal snov, temveč da gre za samostojno učenje od doma, podprto s strani šole. Pri tem je najbolje, da skupaj z otrokom vzpostavimo neko rutino, kdaj bo »v šoli«. Najbolje je seveda dopoldan. Jasno mu moramo predočiti, da je tudi ta šola od doma njegova naloga, dolžnost in odgovornost ter da smo starši samo opazovalci in spremljevalci njegovega učnega procesa. Zavedati se je potrebno, da so med posameznimi otroci, kar se tiče samostojnosti pri učnem delu, precejšnje razlike. Medtem ko so nekateri otroci sposobni samostojno opraviti vse naloge, drugi potrebujejo nenehno navzočnost, spodbudo in pomoč staršev. Morda je ravno sedaj pravi čas za izziv, da otroka postopoma naučimo večje samostojnosti pri učnem delu. To v začetku zahteva več časa in energije, vendar se 57 SOCIALA / VOŠČILA omrežjih in pred ekrani nasploh. Tukaj moramo biti fleksibilni in otrokom dovoliti več časa pred ekrani, kot bi si mi drugače želeli, vendar jih moramo vseeno časovno omejiti. Ločiti moramo tudi čas, ko otrok potrebuje računalnik za šolske obveznosti, in čas, ki ga potrebuje za druženje s prijatelji. Časa, ki ga preživi pred računalnikom za potrebe šolskega dela, ne smemo vštevati k času, ki jim je namenjen za druženje in skupinsko igranje video iger. nam kmalu obrestuje. Pri otrocih v prvi triadi sta naša prisotnost pri procesu učenja in naš vložen čas seveda bolj pomembna kot kasneje v višjih razredih. Kaj storiti, če otrok posamezne snovi ne razume? Ne vskočite takoj z razlago, temveč mu postopoma dajajte nasvete, da pride sam do rešitev. Pustite ga, da razmisli, da sam poišče odgovore, rezultate, rešitve. Če niti vi niti otrok niste prepričani o razumevanju določene učne snovi ali teme, je bolje, da jo pustite ob strani in se obrnete na učitelja. Pri učencih, ki imajo že drugače večje težave pri učenju in potrebujejo dodatno strokovno pomoč, je v teh časih še težje. Pomembno je, da šolsko učenje doma ne predstavlja in ustvarja dodatnega stresa v odnosu med starši in otroci. DAJMO OTROKOM (VEČJO) ODGOVORNOST PRI DRUŽINSKIH OPRAVILIH Ker imamo več časa, lahko otroke naučimo veliko novih stvari, ki niso povezane s šolskim znanjem, ampak z našim skupnim družinskim življenjem. Tukaj imam v mislih gospodinjska opravila in razna opravila okrog hiše. Lahko pomagajo pri kuhanju, morda celo sami skuhajo kakšno jed, pomagajo pri spravilu drv ipd. Pomembno je, da jim damo vedeti, da so pomemben člen naše družine. Otroci imajo radi, če lahko prevzamejo odgovornost za kakšno stvar. Tako vedo, da jim zaupamo. KONFLIKTI NE BODO IZGINILI – KAM IN KAKO Z NJIMI? Konflikti, kreganje, slabi odnosi, napetosti v družini, tako med brati in sestrami, kot med starši in otroci, s pojavom krize seveda ne bodo izginili. Lahko, da se bodo pri nekaterih družinah še okrepili in poglobili. Pri določenih družinah, kjer člani niso navajeni toliko časa preživeti skupaj, se bodo morda pojavili na novo. Če teh konfliktov ni moč obvladati in se stopnjujejo, je prav, da se obrnete na zunanjo pomoč ali morda samo po nasvet. Kako naprej? Če potegnemo črto, se lahko vprašamo, ali trenutno doživljamo neko družinsko renesanso, ki nas pelje v nove, boljše čase, ali gre le za trenutno stanje, ki se bo z vrnitvijo v »predkorona čase« vrnilo na stare tirnice. Kakor koli že, poskušajmo ohraniti pozitivne vidike, ki smo jih imeli možnost okusiti: ustavimo se, posvetimo drug drugemu, ne tekajmo od ene otrokove aktivnosti k drugi, iz enega trgovskega centra v drugega, jejmo hrano, ki smo si jo pripravili doma. Vzemimo vse to kot privilegij, ki ga v teh negotovih časih še kako potrebujemo. Povzeto po zapisu Irene Rojko, vodje preventivnega dela programa Mostovi (Ars Vitae) POČNIMO STVARI, ZA KATERE PREJ NI BILO ČASA Prav gotovo so v vsaki družini stvari, za katere nikoli nismo našli časa, ker so bile vedno določene druge stvari, ki so imele prednost. Na primer: pospravljanje omar, sortiranje igrač po starosti, barvanje stene v sobi, slikanje, vrtnarjenje, igranje kart itd. Ta čas, ko smo več časa doma ali smo doma cele dneve, je lahko velika priložnost, da kot družina veliko teh stvari počnemo in preizkusimo skupaj. Pomembno je, da pri načrtovanju vključimo tudi otroke. S tem, ko nekaj počnemo skupaj, se pogovarjamo in spoznavamo. DIGITALNO DRUŽENJE VRSTNIKOV Ker so osebni kontakti z vrstniki neželeni oziroma prepovedani, je digitalno druženje naenkrat pomembno in splošno odobravano. Starši smo tukaj pred izzivom, kako našim otrokom določiti, koliko časa so lahko na družbenih 58 Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 VOŠČILA / JUBILEJI OBELEŽITEV ZLATE POROKE V CIRKULANAH V pozni jeseni preteklega leta, natančneje 30. novembra 2019, se je v Občini Cirkulane odvijala zlata poroka Marije in Jožeta Kokola iz Pristave. Obred je na občini lepo opravila županja, ga. Antonija Žumbar, v prisotnosti njunih sorodnikov in večjega števila gostov. Po opravljenem civilnem obredu smo se zbrali v farni cerkvi, kjer je sledil svečani obred zaobljub, ki ga je zelo lepo opravil župnik, g. Jožef Pasičnjek. K čarobnosti obreda je prav tako pripomogel cerkveni pevski zbor pod vodstvom Danijela Belšaka, ki je celotni obred z ubranim petjem naredil še bolj čudovit. Po končanem obredu smo se zbrali na veselem druženju na Turistični kmetiji Pungračič, kjer smo se poveselili in obudili spomine. Hvala vsem, ki ste kakor koli prispevali k tem lepim trenutkom, seveda pa še posebej hvala našima zlatoporočencema, ljubi sestri Mariji in svaku Jožetu, ki sta nam s svojo ljubeznijo in zvestobo zgled, kako se tudi v teh časih da živeti s pravimi vrednotami. Še enkrat vama prisrčno čestitamo ob vajinem jubileju in vama želimo trdnega zdravja ter veliko veselja med vajinimi najdražjimi. Sestre Kopinske Zlata poroka_november 2019. Foto: arhiv zlatoporočencev Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 59 RAZVEDRILO NAPREDEK LJUJBEZENSKI SESTANEK EMIL ZATOPEK NAŠA ZAVETNICA CERKVE STRIČEVA ŽENA OZIRALNI ZAIMEK STREŽAJ V UNIFORMI OKRAŠEN VLADARJEV STOL PRENEHANJE PRAVNEGA RAZMERJA OSEBNI ZAIMEK NRAVOSLOVEC, MORALIST POLJSKI PLEMIČ TEŽA EMBALAŽE NEKDANJA JAPONSKA PRESTOLNICA OB MORJU UREJEN PROSTOR  ŠESTEROKOTNIK IZGUBA UGLEDA ZARADI ZLONAMERNIH LJUDI OBMEJNA DAJATEV ANA JELOVŠEK AMATER, NESTROKOVNJAK AMERIŠKI PISATELJ HEMINGWAY KAJNOV BRAT ZA PRIDOBIVANJE MORSKE SOLI LUKA V IZRAELU IZIDORA (LJUBK.) OBRAT ZA PRIDELOVANJE SIRA SLOVENSKI ALPINIST (FRANC) ANA V DALMACIJI SLOVENSKI BIOLOG (BORIS) SKUPINA ZLONAMERNIH LJUDI VAS V NAŠI OBČINI GRM Z DOLGIMI, ŠIBASTAMI VEJAMI; VRBA DEL MINUTE POLITIK ŠEŠERKO ANJA VALANT AGITACIJSKO PROPAGANDNA IGRA ŽENSKA, KI UMORI ČLOVEKA BRUŠEN POLDRAG KAMEN VRUNSKI ŠPORTNIK KRATEK POŽIREK ODISEJEV OČE, LAERT SLOVENSKI PESNIK ŽUPANČIČ INDIJSKO MESTO Z MOŠEJAMI DOKTOR (KRAJŠ.) MESTO V DALMACIJI STARO IME ZA CIRKULANE VPITJE NEKDANJI PODOFICIRSKI ČIN KRIŽANKE BISTRIJO UM DEL VEČJE CELOTE MADŽ. SKLADATELJ (FERENC) DEL OBRAZA NIKELJ PREBIVALEC RATEČ OCET AM. REŽISER (JAMES) DEBELO ČREVO (ANAT.) SLOVENSKI HOKEJIST (LUKA), IZ ČRK RAK DUHOVNIŠKI PRIPRAVNIK, KLERIK CELJE MAJHNA ISKRA KRAJ IN OBČINA V PODRAVJU PRIŽNICA V CERKVI TEŽJE BESEDE: AGRA, ERKEL, NARA, ORR IZDELOVALEC VRVI, VRVAR Lepo vas vabimo k reševanju križanke. Rešitev križanke lahko pošljete na naslov Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane. Podelili bomo tri lepe nagrade. Rešitev prejšnje križanke je KMETIJA AS ARNEČIČ. Objavljamo tudi tri nagrajence križanke iz prejšnjega glasila, ki smo jih dobili z žrebom. To so: 1. nagrada: Helena Belšak, 2. nagrada: Boris Ilec, 3. nagrada: Silva Olstrak Čestitamo! Glasilo Občine Cirkulane – december 2020 60