22 23 Iz prakse v prakso IzvleËek Za otroka je glasba kot nekaj naravnega že pred vstopom v šolo. Daje podlago za raziskovanje različnih matematičnih komponent. V prisp- evku predstavljam idejo, kako glasbo integrirati v poučevanje matema- tike v prvem razredu, in učinek povezovanja otroške izštevanke (En kovač konja kuje) z matematiko še posebej pri utrjevanju štetja, seštevanja in odštevanja do 10. Učenci so igrali z lesenimi Orffovimi glasbili, vadili ritem z izvajanjem izštevanke, poslušali drug drugega, računali z dvema členoma do 10, tudi s številom 0. Ura je bila za- bavna za učence in zame. Ključne besede: otroška izštevanka, matematika, utrjevanje pri matematiki Abstract Music is a natural part of the child’s pre-school life. It provides the con- text for exploring a variety of mathematical components. This paper presents different ideas of how to integrate music into first-grade Maths lessons and the effects of connecting children’s counting rhymes (En kovač konja kuje) with mathematics to improve mathematics skills, particularly in counting, adding and subtracting numbers up to 10. The students played with wooden Orff instruments, practised rhythm by counting rhymes, listened to each other and calculated with two num- bers to 10, including 0. The lesson was fun for both students and myself. Keywords: children’s counting rhymes, mathematics, improving the learning of mathematics Monika PajiË Osnovna šola Beltinci Kako povezati matematiko in glasbeno umetnost v prvem razredu osnovne šole How to Integrate Music into First Grade Primary School Math Lessons 24 Kako povezati matematiko in glasbeno umetnost v prvem razredu osnovne šole Uvod Otrok se začne na glasbo odzivati že zelo zgodaj. Slišano po­ skuša prenesti v gibanje, v ritem. Začne ploskati, udarjati po kolenih, korakati, tleskati … Zraven začne kmalu tudi šteti ena, dva, tri in s tem uporabljati imena za števila. T ako se šport, glasba in matematika zelo kmalu srečajo. Srečata se glasba kot umetnost in matematika kot naravoslovna abstraktna veda. Vse to pa niti ni tako nenavadno, saj sem zasledila (Mazej, Ve­ nek, 2010), da je tudi kar nekaj znanih matematikov, kot so Pitagora, Sokrat, Aristotel, Platon, bilo glasbenikov in obratno. Tudi sama kar nekaj prostega časa namenjam glasbi, zato sem poskušala delček tega znanja vplesti pri matematiki v 1. razredu osnovne šole in tako omenjena predmeta med­ predmetno povezati. Kar nekaj avtorjev navaja pozitivne učinke glasbene umetnosti na matematiko. Popestrimo matematiko z izštevanko a) Cilji učne ure Znano izštevanko En kovač konja kuje sem uporabila za utr­ jevanje seštevanja in odštevanja do 10, skupaj s številom 0. Cilji glasbene umetnosti pri uri so bili naslednji. Učenci: – ritmično izrekajo otroška besedila, izštevanke in – spremljajo izreko z Orffovimi glasbili (Učni načrt glasbena vzgoja, 2011). Cilje matematike pa so bili naslednji. Učenci: – štejejo števila do 10; – seštevajo in odštevajo v množici naravnih števil do 10, sku­ paj s številom 0 (Učni načrt matematika, 2011). b) Učne metode Učne metode so bile verbalno­tekstualna (razlaga, posluša ­ nje, opazovanje), demonstrativno­ilustracijska (prikazova ­ nje oz. demonstracija) in izkustveno učenje. c) Oblike dela Pri uri so bile prisotne frontalna, skupinska in individualna oblika dela. d) Učni pripomočki Pri delu smo potrebovali lesena Orffova glasbila, kartončke s števili do 10, za učence z učnimi težavami tudi sliko podkve in 10 (slikovnih) žebljev. UËenci pri delu. 25 Iz prakse v prakso e) Izvedba učne ure Začetek ure (5 minut) sem namenila predstavitvi lesenih Orffovih inštrumentov (palčke, glasbeni les, dvotonski ceva­ sti les, leseni agogo). Ponovili smo, kako pravilno igramo na njih. Sledilo je deljenje inštrumentov med učence (5 minut). Vsak učenec je dobil svoje glasbilo. Nato smo (5 minut) vsi skupaj z lesenimi palčkami in drugimi lesenimi Orffovimi glasbili izrekali izštevanko. Pri tem se je slišalo, kot da kovač kuje. Ko so učenci to usvojili, sem ob njihovem izrekanju po vrsti kazala na učence. Pri povej število ti je učenec individu­ alno zaigral izbrano število v obsegu do 10. Preostali učenci so to število slušno prepoznali in ga povedali na glas (lah­ ko bi ga pokazali s kartončkom). Del pa povej število ti smo ponovili in tako sem z izštevanjem izbrala novega učenca, ki je zaigral svoje izbrano število. Učenci so prepoznali zaigra­ no število. Povedali so, kateri učenec je izbral večje oz. kateri manjše število. Premislili so, ali bi izbrani števili lahko sešteli ali odšteli v obsegu do 10 (mogoče oboje). Pri tem sem dala možnost, da so vrstni red števil zamenjali (če je drugi uče­ nec izbral večje število kot prvi). Učenci so sešteli, odšteli ali sešteli in odšteli števili in pokazali kartonček s pravim rezul­ tatom. (Pri nekaterih učencih je bil potreben slikovni ali sim­ bolni zapis, da so dobili pravilen rezultat.) Nato smo dobljeno število vsi skupaj še enkrat zaigrali in ob tem glasno šteli. S tem učenci matematiko doživljajo kot nekaj prijetnega. Z izštevanko, ki jo poznajo že iz vrtca ali pa iz domačega oko­ lja, na drugačen način urijo štetje, seštevanje in odštevanje. Razmisliti morajo, ali je števili, ki so ju dobili v obsegu do 10, mogoče sešteti, odšteti ali oboje. f) Evalvacija in predlogi za naprej Ob koncu ure (5 minut) so učenci Orffova glasbila pospravili in povedali, kako so se pri uri počutili, kaj jim je bilo všeč oz. ali bi pri delu kaj spremenili. Povedali so, da so se pri uri prijetno počutili, in si zaželeli, da bi še kdaj tako računali. Podobno nalogo lahko izvedemo tudi ob izštevanki Ena žaba je umrla, štiri miši je požrla. Ali pojdeš na pogreb? Da. Koli- ko vencev boš prinesel/a? Učenec pove število. Nadaljujemo lahko. Koliko vencev boš prinesel/a ti? Učenec pove število. Števili, ki smo ju dobili, seštejemo, da vidimo, koliko vencev bo skupaj. Ali pa učence vprašamo, koliko mora prinesti ta drugi učenec, da jih bo skupaj 10. Tako učenci spoznavajo matematiko z izštevanko, razvijajo ma­ tematična izražanja in matematiko doživljajo kot prijetno izkuš­ njo. Vidijo, da sta lahko tudi glasba in matematika zelo pove­ zani. Vzdušje v razredu je prijetno, učenci so za delo motivirani. Sklep Učenci z igro, izvajanjem, opazovanjem, s slušnim razloče­ vanjem, enakomernim izvajanjem, poslušanjem in prilagaja­ njem drug drugemu pridejo do rezultata. Z igro ustvarjajo, izvajajo in urijo ritem, štejejo, seštevajo in odštevajo. Takšno urjenje ni samo nekaj simbolnega, ampak tudi praktičnega. V razredu je bilo sproščeno vzdušje, učenci so bili nasmeja­ ni, umirili so se, da so lahko prisluhnili tistemu, ki je bil na vrsti, nad delom so bili navdušeni. Igrali so se še v odmoru in pri podaljšanem bivanju. Z izvedbo in odzivom sem bila zadovoljna tudi sama. Viri in literatura 1. An, S., Capraro, M. M. Tillman, D. A. (2013): Elementary Tea­ cher Integrate Music Activities into Regular Mathematics Les­ sons: Effects on Students´ Mathematical Abilities. V: Journal for Learning throught Arts 9 (1). 2. An, S. A., Ma, T. in Capraro, M. M. (2011): Preservice Teach­ ers’ Beliefs and Attitude About teaching and Learning Math­ ematics through Music. V: School Science and Mathematics 111 (5), 236–248. 3. Jordan, N. C. in Levine, S. C. (2009): Socioeconomic variation, number competence, and mathematics learning difficulties in young children. V: Developmental disabilities research reviews 15 (1), 60–68. 4. Mazej, J., Venek, N. (2010): Zveneča matematika. Raziskovalna naloga. Osnovna šola Nazarje, Nazarje. 5. Pitamic, Maja (2013): Otroške igre: Zabavne dejavnosti po me- todi Montessori. Mladinska knjiga, Ljubljana. 6. Regular Florjančič, J. (2011): Zbirka matematičnih iger za pred- šolsko obdobje. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru. Pedago­ ška fakulteta, Maribor. 7. Učni načrt: Program osnovna šola. Glasbena vzgoja. (2011) Mi­ nistrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS Za šolstvo, Ljubljana. 8. Učni načrt. Program osnovna šola. Matematika. (2011) Minis­ trstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. 9. Shilling, W . A. (2002): Mathematics, Music, and Movement: Exploring Concepts and Connections. V: Early Childhood Ed- ucation Journal, 29 (3), 179–180. 10. Videmšek, M. (2007): Gibalne igre z improviziranimi pripomoč- ki. Fakulteta za šport, Inštitut za šport, Ljubljana.