61SlovenSki čebelar 2/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Družine brez matice je najbolje takoj združiti z močno družino, ki ima matico. Reševanje družine, v kateri gospodari trotovka ali lažna matica, ekonom- sko ni opravičljivo in prav je, da takšno družino zdru- žimo z močno. Količina in kakovost hrane Uspešno prezimljena čebelja družina mora imeti v tem obdobju v panju tri do štiri sate pokritega me- du, to je 6–7 kg medu s cvetnim prahom. Kar takoj si zapomnimo, da je treba pri presojanju zalog računa- ti, da je na 1 dm2 sata na obeh straneh skupaj 300 g medu, če je ta pokrit. Če v panju ni dovolj hrane, pravzaprav nimamo druge izbire, kot da jo čebelam dodamo. Iz rezerve jim dodamo medene sate z nastr- ganimi pokrovci, da se čebele ne trudijo še z odkriva- njem medu. Če takih satov nimamo, jim lahko v sate nalijemo gosto medeno tekočino, če pa ni več prehla- dno, jih lahko nakrmimo tudi s sladkorno raztopino. Številni čebelarji spomladi prisegajo na uporabo krmnih pogač. Pri tem moramo biti zelo previdni, saj čebele za predelavo te hrane potrebujejo več vode, to pa utegne ob mrazu in slabem vremenu povzročiti ne- malo težav. Ob zdajšnjem zelo spremenljivem vreme- nu s hitrimi ohladitvami obstaja nevarnost, da čebele ne bodo sposobne ogrevati celotne zalege. Posledi- ca tega je pojav prehlajene zalege, griže, noseme itd. Zdravstveno stanje čebel Med temeljitim spomladanskim pregledom če- beljih družin moramo biti še posebej pozorni na nosemo. Mrtvice čebel iz tistih družin, v katerih po- sumimo v bolezen, je treba poslati v analizo veteri- narski ustanovi. Ker je treba nosemavost zatirati po zakonu, je čebelar dolžan prijaviti sum, da je druži- na okužena s to boleznijo. Če je z laboratorijskimi analizami in s kliničnimi znamenji ugotovljena akutna oblika te bolezni, bo potrebne ukrepe v okuženem čebelnjaku odredil veterinar NVI. Prav tako je za zdravstveno stanje čebelje družine pomembno, koliko varoj je še ostalo v družini. Zaradi tega je nujno, da čebelar nenehno preverja naravni od- pad varoj. V tem obdobju moramo biti pozorni na dru- žine, pri katerih smo po zadnjem zdravljenju ugotovili večji odpad varoj. V teh družinah bomo morali v nada- ljevanju čebelarskega leta, ob medenju, izvajati različ- ne vrste apitehničnih ukrepov (gradilni sat, odvzemanje pokrite zalege, ometenci itd). Če načrtno izvedemo več apitehničnih ukrepov zapored, lahko razvoj varoj preprečimo za več generacij in na ta način vzdržujemo njihovo populacijo v družini na še dopustni ravni. Konec marca in aprila moramo biti pozorni na znake hude gnilobe čebelje zalege. Ob pojavu suma ali kliničnih znamenj te bolezni nemudoma pokliče- mo veterinarja NVI. Med temeljitim spomladanskim pregledom če- beljih družin imamo možnost, da si med delom neko- liko bolje ogledamo tudi zunanjost in lastnosti čebel v posameznih družinah. Še posebej moramo biti po- zorni na tiste čebelje družine, pri katerih smo opazili čebele delavke z rumenimi obročki. V njih bomo mo- rali letos obvezno zamenjati matice in uničiti čim več trotovske zalege, po možnosti pa kar vso. Temeljit spomladanski pregled čebeljih družin nam pove, s kakšnimi možnostmi in pod kakšnimi pogoji lahko zastavimo čebelarjenje v sezoni, ki je pred nami. Čebelar mora poznati vse dejavnike, ki ovirajo razvoj čebelje družine, jih pravočasno prepo- znati in ustrezno ukrepati. To zahteva veliko dela in truda, vendar se splača. Vsa opažanja pri pregledu čebeljih družin si je treba zapisati, saj nam bodo ti za- piski v pomoč pri prihodnjem delu. Srečanje povezave SUPER-B in po- vabilo k sodelovanju v spletni anketi Prvi teden lanskega novembra sem se kot slo- venski predstavnik na Malti udeležil letnega srečanja povezave, poimenovane SUPER-B. Povezava zdru- žuje raziskovalce, ki so vključeni v varovanje opraše- valcev in trajnostno upravljanje z njimi. Namen združenja je povezovanje znanja na po- dročju opraševanja. V okviru povezave deluje več delovnih skupin. Prva se ukvarja s koristmi, ki jih ima družba od opraševanja. Pri tem se ne omejuje samo na neposredno pridelavo hrane, ampak gleda tudi širše koristi, ki jih imamo na primer zaradi ohranjanja biotske pestrosti. Druga skupina združuje ljudi, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem »servisa opraševa- nja«, tretja je namenjena varovanju opraševalcev ozi- roma opraševanja, četrta pa se ukvarja z vzroki za Danilo Bevk*, danilo.bevk@nib.si * dr., Nacionalni inštitut za biologijo 62 SlovenSki čebelar 2/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE izginjanje opraševalcev. Posebna skupina se ukvar- ja še s prenosom znanja različnim ciljnim skupinam, povezanim z opraševanjem. Še ne tako davno je opraševanje veljalo za nekaj samoumevnega. Ponekod že spoznavajo, da temu ni tako. Populacije medonosne čebele in divjih opra- ševalcev so se zlasti na območjih z zelo intenzivnim kmetijstvom tako zmanjšale, da je treba opraševanje zagotoviti načrtno, bodisi v dogovoru s čebelarji bo- disi z nakupom čmrljih družin ali celo bub čebel sa- motark. Oboje seveda ni zastonj. Na srečo stanje v Sloveniji še ni tako kritično. Da je temu tako, gre zahvala predvsem razmeroma velikemu številu čebelarjev in naravnim danostim, ki preprečujejo, da bi ozemlje naše države tako zlahka spremenili v eno samo veliko njivo, kot so to na primer storili Nizozemci. V Sloveniji imamo zato kljub nega- tivnim trendom še vedno razmeroma pestre združbe divjih opraševalcev. Seveda pa z nadaljnjo intenzifika- cijo kmetijstva lahko vse to tudi hitro zapravimo. Čeprav je velik del kmetijstva neposredno odvi- sen od opraševanja, je to hkrati (sicer nehote) tudi zelo pomemben dejavnik ogrožanja opraševalcev. Zaradi različnih interesov in nerazumevanja se pone- kod v Evropi pojavljajo celo konflikti med čebelarji in kmetovalci, čeprav bi morali biti največji zavezni- ki. Velik izziv za prihodnost je zato zagotoviti razvoj, produktivnost in konkurenčnost kmetijstva, hkrati pa ohraniti ekosisteme in njihove storitve, vključno z opraševanjem. K dosegu tega cilja bo prispevala tu- di povezava SUPER-B. V okviru povezave SUPER-B poteka raziska- va o odnosu do opraševanja. Za tam namen sta pripravljena dva spletna vprašalnika, eden za če- belarje in eden za kmetovalce. Raziskava pote- ka pod vodstvom Univerze v Readingu (Združeno kraljestvo). Vprašalnik je preveden v več kot de- set jezikov, slovenska različica pa je dostopna na povezavi: https://readingagriculture.eu.qualtrics. com/jfe/form/SV_7OKWrt1UpgSHGXH. Vsem, ki ste vprašalnik že izpolnili, se za sodelovanje naj- lepše zahvaljujem, vse druge pa prijazno vabim k sodelovanju. Anketa je anonimna, namenjena je ta- ko ljubiteljskim kot profesionalnim čebelarjem, iz- polnjevanje vprašalnika pa vam bo vzelo največ 20 minut. Vprašalnik so sicer sestavili britanski kole- gi, zato mogoče kako vprašanje ni povsem primer- no za naše razmere. Vaše sodelovanje v raziskavi je pomembno zato, da so izraženi tudi pogledi slo- venskih čebelarjev, saj ti niso nujno enaki pogle- dom čebelarjev v drugih državah. Ob morebitnih težavah mi lahko pišete na e-naslov: danilo.bevk@ nib.si. Po elektronski pošti vam lahko pošljem tudi povezavo do ankete. Vnaprej hvala za sodelovanje! Novice iz sveta Brazilija V zgodnjih osemdesetih letih prej- šnjega stoletja so se po Južni Ameri- ki začele širiti agresivne afrikanizirane čebele, imenovane tudi čebele morilke (killer bees), ter izpodrivati italijanske čebele (Apis mellifera li- gustica), ki so bile do tedaj na tej celini v večini. Iz strahu pred njihovim popolnim izginotjem so se če- belarski strokovnjaki leta 1984 odločili, da bodo na komaj 18 km2 velikem otoku Fernando De Noronha, ki je 350 km oddaljen od vzhodne obale Brazilije, naselili 20 družin čiste italijanske čebele. Znano je, da so afrikanizirane čebele, ki so zelo napadalne, odporne proti varojam, to pa seveda ne velja za evropske rase. Z afrikanizirami čebelami na- mreč brez dobre zaščite pred piki sploh ni mogoče delati. Na omenjenem otoku naj bi vzrejali matice za- to, da bi jih pozneje parili z afrikanizirami troti in tako zmanjšali napadalnost afrikaniziranih čebeljih družin. Vse pripeljane italijanske čebele so bile napade- ne z varojami, vendar jih niso nikoli zdravili. Stopnja okuženosti je dosegla mejo 20 odstotkov, vendar je nikoli ni presegla. Pri tako hudi napadenosti z varo- jami čebelje družine v Evropi že propadejo. To je bil do tedaj v svetu edinstven primer, da je ena izmed evropskih ras medonosne čebele preživela več kot četrt stoletja brez zatiranja varoj. Ko so matice z oto- ka Fernando De Noronha prepeljali v Nemčijo in tam z njimi naredili nove družine, so te sčasoma pomrle, ostale pa so le tiste, ki so jih zdravili. Dandanes se znanstveniki sprašujejo, zakaj so čebele na omenjenem otoku preživele brez zatiranja varoj. Proti varojam niso imune niti afrikanizirane če- bele, njihova stopnja okuženosti pa je podobna ti- sti pri italijanskih na samotnem otoku Fernando De Otok Fernando De Noronha Fo to : F ra nc Š iv ic