fJrcdnititvo: Sehillerjeva cesta štev. 3» dvorišču, I. nadstropje. Rokopisi se ne vračajo. * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina anaša za avstro- ogerske dežele : celoletno polletno četrtletno K K 12-50 K » ' K 2-10 mesečno . Za Nemčijo: celoletno . . . K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 235. Teletonaka številka 65. Celje, v soboto, 15= oktobra 1910. Čekovni račun 48.817. Leto II. Shod o ljudskem štetju se vrši danes zvečer ob 8. uri v gostilniških prostorih Narodnega doma. Celjski in okoliški Slovenci, udeležite se shoda v obilnem številu! Pol. društvo »Naprej*'. K pogajanjem v Gradcu. Javili smo te dni, da se vrše v Gradcu ponovno resna pogajanja za delazmožnost štaj. deželnega zbora. Vodi jih cesarski namestnik Clary. Ako smemo verjeti nemškim klerikalnim virom, potem služi za podlago pogajanjem znani Hagenhoferjev predlog, da se naj pokliče v deželni šolski svet po ejiega nemškega in slovenskega klerikalca. Med vodji posameznih deželnozborskih klubov je stvar očito že dogovorjena in stališče k delazmožnosti štaj. deželnega zbora že zavzeto. Včeraj so se vršila plenarna zborovanja slov. klerikalnega deželnozb. kluba irt ti)di neriiških klubov, na katerih so še podali o pogajanjih referati in se je zavzelo konečno stališče. To nam še danes ni žnano;sodimo pa, da se slov. klerikalci ne nameravajo — vsaj sedaj še ne — pogoditi. Kajti nemška večina bi jim v skrajnem slučaju res samo koncedirala jednega zastopnika v deželnem šolskem svetu — in to bi bil vendar pre-klavern rezultat za boj, v katerem obljubljajo klerikalci naši javnosti, da hočejo vse na Štajerskem prevreči. In naprednjaki bi še povrh tega s tem večjo upravičenostjo trdili, da klerikalcem res ni do ničesar druzega kakor da si priborijo vsaj nekoliko upliva na toli odkritosrčno sovraženo slovensko učiteljstvo. Sicer pa je včerajšnja »Straža« v uvodnikih sila narodna. In to je pri klerikalcih vedno Sumljivo znamenje. Kadar namreč hočejo napraviti kako lumparijo z narodom — potem se vedno slavijo za največje njegove zagovornike in prijatelje. Vendar pa hočemo na »Stražina« uvodnika odgovoriti jedno ali dve mirni in stvarni besedi. V jed-nem uvodniku se silovito napada slovensko učiteljstvo zato, ker ima svoje pomisleke proti klerikalni komandi nad slovenskim ljudskim šolstvom. V drugem pa kar kipi ponarejenega ogorčenja proti vsem slov. naprednjakom za to, ker je zapisal neki član-kar v »Nar, Dnevniku« mnenje, da bi nemški nacijonalci storili sila dobro, ako bi se potrudili za rešitvijo narodnostnega in gospodarskega vprašanja v deželi, in pri tem delu bi jim pomagali vsi napredni elementi, katerim je res do pozitivnega dela za ljud. blagor in ne samo za neplodonosno in nikomur koristno kričanje. Kar se tičfe učiteljstva in njegovega stališča k delitvi dež. šolsk. sveta, še v tem oziru nikakor ni padla odločilna beseda. Doslej smo slišali Ie mnenja posameznikov — Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem še ni spregovorila. Čujemo pa, da se vrši v kratkem odborova seja Zveze, na kateri se bode o tej zadevi spregovorila trezna in resna beseda. Ugaja nam, da se Zveza v tem oziru nikakor ni prenaglila, temveč da čaka, posluša različna mnenja in študira to vprašanje. Klerikalci namreč le vpijejo o -delitvi, ne da bi o stvari niti najmanj kaj stvarnega podali. Edino, kar smo zvedeli doslej od njih, je to, da hočejo ustanovitev slov. sekcije dež. šolskega sveta, v katerem bi itneli klerikalni poslanci z duhovništvom in vlado absolutno veČino. Učiteljstvo bi bilo zaradi lepšega tudi zastopano — a tako, da bi imenovali člane klerikalci v sporazumu z vlado. Kaki »zastopniki« učiteljstva bi potem sedeli v tej korporaciji, si lahko mislimo že vnaprej. Sicer pa so vsi ti prepiri in pomisleki še mnogo prezgodnji. Najprej si bode treba napraviti resno sliko, kako bi izpeljali delitev dež. šolskega sveta? Ali te-ritorijalno ali pa le tako, da bi se pritegnile samo dosedaj obstoječe slov. ljudske šole v delokrog slov. dež. šolsk. sveta? Delitev mora vendar imeti v prvi vrsti tendenco, da zavaruje naše šolsko posestno stanje pri zavodih, ki so sedaj utrakvistični — in da nam pomaga do pravičnejših rdzmer tam, kiet nam sedaj slov. šol sploh ne dado. Kako kompetenco ohranijo okrajni šolski sveti v narodno mešanih okrajih? Delitev dež. šolsk. sveta pomenja nedvomno začetek naše autonomije na Štajerskem iii načela bi se z njo cela vrsta vprašanj, o katerih bi se moralo resno razmišljati. Ako bi tilo »Straži« res kaj stvarnega na tej delitvi in na autonomiji sploh, potem bi raje pisala resno o celi zadevi in ne samo psovala opol-noitia neodvisno. A vpkljub temu je uradni jezik la-vantinskega ordinarijata in neštetih župnth uradov nemški. Še pri dekanijskih konferencah se pišejo nemški zapisniki in podajajo nemški referati. — Uradni letni izkaz lavantinskega duhovništva je nemški. Ali ne bi bilo potrebno in koristno, da bi »Straža« enkrat posvetila v te razmere? Učiteljstvo se danes upira klerikalni absolutni nadvladi nad njim — to je tenor vseh glasov, kar smo jih slišali doslej o delitvi dež. šol. svetd. In žalibože ima mnogo pravice do tega. Ali še nismo pisali včeraj, da je drž. posl. Verstovšek iz strankarske prenapetosti ovadil sivolasega učitelja -on sam učitelj? Ali ne vidimo, kako duhovništvo divje preganja naše učiteljstvo na deželi? Do skrajnih mej odurnosti Ih gnjusnosti gre ta gonja. Kako dolgo je še, kar je imenoval Koroščev agitator Štuhec učiteljice na javnem shodu — breje krave? In tako naprej. Nečemo na vse spominjati, ker je prebridko in presramotno pisati o teh grdih in kulturnih ljudi nevrednih prizorih. Gotovo je, da bi klerikalci najbolje storili, ako bi popravili svoje krivice proti učiteljstvu in spremeilili svoje razmerje do njega. Potem bi se o marsikateri stvari lahko drugače govorilo. Sicer pa ni dvoma, da bode slov. učiteljstvo tudi v tem težkem položaju poznalo narodno dolžnost in bode iskalo pozitivho pot do rešitve tega vprašanja. Ali jedno si naj klerikalci zapomnijo: z bičem in grožnjami se ne pridobi nikogar. »Straža« nam je tudi silno zamerila, ker smo zapisali v »Nar. Dnevniku« mnenje, da bi radi pomagali nemškim nacijonalcem razrešiti narodnostno in gospodarsko vprašanje v deželi. Bojda smo za-raditega že v objemu z nemškim »frajzinom«. — Na to rečemo sarno: medice cura te ipstini! V kranjskem deželnem zboru so združeni klerikalci z nemškim »frajzinom« in postopajo s slovensko napredno manjšino bolj tiransko in nestrpno ko Je kedaj postopal isti Nemec z nami. Ali ne vedo klerikalci, da kdor svobode ne pozna, svttbode vreden ni? In v Gradcu se že pogajajo baš tisti »slovenski« klerikalci z — nemškim »frajzinom«. Pri zeleni mizi je gotovo več prostora za objeme - ko v časnikih ih tla vročih naših celjskih tleh. Ih povrh tega je dr. Korošec najboljši prijatelj nemških klerikalcev navzlic temu, da so narodnostno prav tako nestrpni ko neriiški nacijonalci. Vsak resen človek ve, da Slovenci sedaj ne moremo v Gradcu šiloma potlačiti Nemcev pod mizo Zato se tjdi dr. Korošec pogaja z nemškim »frajzinom« in brati z nemškimi klerikalci. Pri nas, ki smo itak opozicija in manjšina in ne pridemo pri pogajanjih ne v eni ne v drugi obliki vpoštev, se je šlo le za nasvet — LISTEK. Institutka. 32 Roman. Spisal Fedor Gradišnik. »In zakaj si mi vse to prikrivala, Dana, zakaj mi nisi povedala niti besedice?« se je izvilo naenkrat mali brunetki iz prsij, tako bolestno in očitajoče ... Dana je povesila oči in molčala. Nekaj se je oprijelo njenega srca, nekaj silnega in strašnega... Bilo ji je, kot da se je zasadilo z bodečimi trni v njeno dušo in bolelo jo je, oh, tako bolelo... Spomnila se je naenkrat preteklosti, domislila se je prvega dne, ko je spoznala svojo malo prijateljico in njene oči je videla, ko so se s toliko ljubeznijo in udanostjo upirale takrat v njq... Sirota je bila mala brunetka, tako mlada in že sirota. S silno močjo so butali valovi realnosti ob njeno mlado življenje... vrgli so jo ob peščeno obrežje in ležala je tam sirota, sama in zapuščena... Ozirala se je proti sinjemu nebu, ki se je bočilo nad njo, proseče je upirala svoje globoke, nedolžne oči proti jasni nebesni gladini — a bilo ni nikogar, ki bi jo bil ljubeče prijelza roko in jo odvedel v varno zavetje. Okrog in okrog neizmerno morje, globoko in bučeče — ona pa sama sredi te divje krasote, brez pomoči in brez prijazne, ljubeče besede...--In zgodilo se je, da sta se tedaj spoznali... Kakor se oprijem-Ije utopljenec vsake še tako slabe bilke, tako se je oprijela mala zapuščena sirota svoje prijateljice Dane... In bili sta ena duša, eno veliko, ljubeče srce, ena sama odkrita in prijateljska duša... Nobene skrivnosti ni bilo med njima, zaupali sta si vsaka svoje veselje in svojo žalost — dolgih pet let že obstoja njiju prijateljstvo ... V tem času se ni pripetilo niti enkrat, da bi se bili sprli le za trenutek, nasprotno, bilo je, kot da rase njiju ljubezen od dne do dne, da zadobiva vedno globočje in močnejše korenine, čimdalje se poznata ... Delili sta vso bolest in grenkobo svojega mladega življenja in zdelo se je njima,, da postaja lažje in vedno lažje ... Druga je tolažila drugo v težkih, grenkih urah in pri duši jima je bilo tako sladko in prijetno...--- »Zakaj si mi vse to prikrivala, zakaj mi nisi povedala niti besedice?« Kakor veliko težko očitanje so donele te besede Dani na uho in kot bi trenil je stala naenkrat vsa preteklost jasna pred njenimi očmi, videla je vsako malenkost in vsako najmanjšo podrobnost tako čisto in odkrito ... Bila si je svesta, da ni ravnala pravilno, ko ni ničesar povedala svoji edini prijateljici o svoji novi ljubezni, o svoji ljubezni do moškega... Da, saj to je bilo, kar je tako zabolelo njeno prijateljico, vedela je dobro in natančno, da je bil vzrok njene žalosti ta in nobeden drug ... Ljubosumnost! Da, ta je bila, ki se je v trenutku polastila vse duše njene prijateljice, ljubosumnost in ničesar drugega. .. Njiju dolgoletno prijateljstvo ni ostalo le prijateljstvo, zvesto in odkritosrčno, ampak se je polagoma razvilo v pravo, strastno ljubezen ... Mala brunetka je bila na svojo prijateljico itak vedno ljubosumna, pogledati ni smela nobene součenke prijaznejše kot njo in dasi sta poznali druga drugo do najmanjše podrobnosti, sta bili v tej točki in v tem oziru vendar nekoliko nezaupni druga do druge. »In kdo je ta človek in kako si pač prišla sku- paj ž njim?« je vprašala zopet mala brunetka, ko ni dobila nobenega odgovora od Dane. »Saj vendar ni mogoče, da bi bil prišel k tebi, ti pa tudi nisi mogla pobegniti iz samostana...« Pri poslednjih besedah je pogledala globoko in prodirajoče Dani v obraz in zdelo se ji je, da se je nekaj zganilo na njenem čelu, bilo je kot da je odbe-žala temna meglica iz njenih ic... Dana je dvignila glavo... vzravnala se je in stopila za korak bliže k svoji prijateljici... Položila je obe roki na njene rame... gledala jo je nekaj časa, nato pa se je sklonila k nji in jo strastno poljubila na ustna... »Vse ti bom povedala, dragica moja, vse, prav vse... Za sedaj naj ti rečem le eno:... Vkljub svoji silni in goreči ljubezni do svojega izvoljenca še ni ugasla v mojem srcu žarka in globoka ljubezen do tebe, ki te bom ljubila do konca dni...« Strastno jo je privila k sebi in poljubljala jo je neprestano... »Ali mi veruješ, kar sem ti dejala? Ali veruješ, da se ni ohladila moja duša... da bije moje srce z istim silnim, pekočim ognjem do tebe, kakor doslej . .. Ah, prosim te, rotim te, reci mi, da veruješ ...« »Verujem, Dana ... a hudo mi je vendar ...« »Hvala ti, tisočera hvala!« je vzkliknila Dana . .. »Vse drugo ti povem zvečer... in videla boš, da sem še vedno ista, še vedno tvoja Dana!... Mala brunetka je molčala... na lice pa so ji pripolzele solze, velike in vroče... — V tistem trenutku so se zaslišali koraki, bližajoči se utici. Dana se je zdrznila ... ozrla se je še preplašena okrog sebe in zagledala je prihajati dvoje ljudi po beli stezici, vodeči od samostana k zeleni utici... »Nekdo prihaja, čas je, da odideve!« je rekla pri- dr. Korošec pa zvezo z Nemci izvršuje. Na fraze o »neomadeževani nositeljici narodne ideje vseslovenski ljudski stranki« in tako naprej pa pri nas ne da nikdo počenega groša. Sodnijska imenovanja in Dreflakovo premeščenje v Maribor ob splošnem molku klerikalnega časopisja še ni tako dolgo za nami. Ako je res »vseslov. ljudska stranka tako mogočna, »izklesana in enotna« kakor trdi »Str.«, — čemu pa torej ničesar ne doseže ne na Dunaju in ne v Gradcu? In čudno — krivi so neuspehov te mogočne in izklesane stranke vselej in povsod le »brezpomembni« — liberalci. Mislimo pa, da se bodo ljudje enkrat teh praznih izgovorov pošteno nasitili. Avstrijski Jugoslovani in morje. Spisal dr. Kari Slane. (Dalje.) Tedaj dobra rasa, živeča v ugodnem milijeju brez kake zgodovine in tradicije! — Ako so ti Dubrovčani zmogli kaj lepšega, zakaj ne drugi iste rase? Italijanske republike, Benetke, Genua in druga mesta so si v srednjem veku, ko se je selitev narodov ustavila in se že uredila kmetija, s trgovino ustvarile največje bogastvo, uživela se je v teh mestih večja omika in lepote, ki še danes vlečejo ljudi iz vsega sveta vanje, so se ustvarile s tem bogastvom. Neki socijologi si tolmačijo prikazen, da je visoka kultura Rimljanov zamrla s tem, da ni bilo dobro križanje germanskih in slovanskih narodov z Rimljani. Ker so tudi Nemci bili dolga stoletja srednjega veka nevedni tlačani, ki so pustili rimske kolonije in mesta zapasti in z njimi vso kulturo Rimljanov in se vendar štejejo med boljše rase, ki so pozneje, ko se je zopet začelo križanje med sorodno krvjo, povzdignili precejšnjo kulturo, je to tolmačenje opravičeno, da namreč križanje Rimljanov z Nemci in Slovani ni bilo dobro. Tedaj bi tudi o nas drugih Slovanih veljalo isto in nismo bili slabša rasa, ki sama iz sebe ne more pognati kaj vredne kulture ter tudi danes nismo. Jugoslovanskega sveta je dobra tretjina kra-ševitega. Kapitalistično gospodarstvo, katero so Benečani in drugi Italijani v srednjem veku pred Nemci pripravljali in ga že izvajali, ni imelo usmiljenja z delavsko maso, pa tudi ne z naravo; sekale so se najlepše hoste, kakor se sekajo še zdaj. Tudi Rimljani so bili v tem oziru vandali. Hoste so varovale humus, hoste so dobrotnice v naravi tudi drugače, ker regulirajo deževje, vetrove in vplivajo na vse podnebje. In ko je deževje odpralo zemljo iz golih host in so vetrovi imeli prosto pot po posekanem svetu, je revež kmet postal pastir; ovce in kozli so potem uničevali naprej, kar je še bilo zelenja. Tisoč let ni dolgo časa v razvoju narodov ali za uničenje kakega poljedelskega sveta zadostujejo. Več ko polovica Dalmacije, Hercegovine, nekaj hrvaške in slovenske zemlje je postala gola in le Bosna, Hrvaška in dve tretjini sedanjega slovenskega sveta so dobra tla za poljedelstvo in sploh za obdelovanje. Ako kmetijstvo ni dobro, tudi trgovina ne more dobiti dosti koristi iz nje. Popisal sem v prvem oddelku v velikih potezah zgodovino gospodarstva na Slovenskem. Jednako zgodovino najdemo na Hrvaškem, v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Dalmacija je bila izpostavljena vsemu italijanskemu trgovstvu, Hercegovina in Bosna tudi; te dežele pa so imele in še imajo tudi domače izkoriščevalce — feudalno gospodo. Na Hrvaškem je feudalno gospodarstvo jateljici, poljubila jo še enkrat na njena kipeča ustna ter mirno zapustila utico. Ko sta bili že zunaj, si je mala brunetka obrisala s svojim dolgim črnim predpasnikom objokane oči ... uprla jih je še enkrat v Dano in zdelo se ji je, da vidi poleg sebe čisto drugo, popolnoma tuje bitje, ki ga še ni videla nikdar ... Pogledala jo je še enkrat in iznova se je prepričala, da se je Dana silno izpremenila, če v resnici, ali le v njenih očeh, tega ni vedela natančno...--- Molče sta korakali po peščeni stezici proti samostanu — niti besedice nista izpregovorili ves čas. Tam pri gruči malih deklic, igrajočih se z žogami je stala mater Sebastijana... iskrile so se njene hinavske oči in tisti zavratni smehljaj ji je krožil še vedno krog usten ... Vse je bilo še vedno tako, kot poprej, ko se je končala nedeljska molitev, ničesar se ni izpreme-nilo, je pomislila mala brunetka, Ie med njo in med Dano se je vsililo nekaj tujega in neznanega. (Dalje sledi.) Marija Konopnicka. Danes teden je umrla Marija Konopnicka, v zadnjem polstoletju najslavnejša poljska pesnica in izza nedavne smrti Elize Orzeskove najpopularnejša poljska žena na kulturnem pozorišču sploh. Prištevati jo je k avtorjem, ki svojega slovesa nimajo zahvaliti samo zvočnosti svojih verzov, ampak pravemu idejnemu navdušenju in mišljenjski globokosti. Spada med pisatelje, ki jim literarno delo pomeni obenem kos vzgoje naroda, pri katerih se s krasoto oblike spaja plemenita ča-sovnost misli in ki jim je pogosto napredna ten- redilo naj begat ejš9 feudalno gospodo. Prerivanje narodov je trpelo dalj časa. Šele v 9. stoletju je nastalo nekaj miru v južni Evropi, dasi ne na Slovenskem, Hrvaškem, v Bosni, Hercegovini.in Dalmaciji. V te kraje udirajo Madjari in Turki, — čez naše kraje se vlečejo križarske vojne iz Nemčije in Francoskega tudi še v srednjem veku. V Bosni in Hercegovini se vidi še danes, da je domačin moral večkrat bežati, ker si ni ustvarjal dosti prida hiš, hlevov in drugih gospodarskih poslopij. Pa vsi Jugoslovani so dobili tudi v 15. stoletju zaporedoma obiske turških vojsk. Ako samo to jemljemo v poštev, moramo misliti tudi na to, da ni le v slabem križanju ras činitelj, ki zadržuje razvoj kake kulture, ampak da so dani taki zadržki tudi v milijeju, v zgodovini narodov, ki se je vršila po stalni naselitvi. Naj so naši jugoslovanski predniki prinesli s seboj iz krajev, iz katerih so se priselili, v današnja domovanja dosti utisov prejšnjih kultur ali dispozicij za vzgojo istih, kakor se domneva to od Arabcev na Španskem, ali ne, naselili so se v krajih, kjer ni moglo biti mirnega življenja in tedaj tudi ne razvoja večje kulture. Morje bi jim lahko stokrat nadomeščalo kraško zemljo, ali mesta niso mogla nastajati in se razširjati, kar jih je bilo; brez meščana se ni opravilo v delu za kulturo v tedanjem gospodarstvu nič, meščan je bil glavni stvaritelj iste; njegovi opravki ga silijo, da napreduje, da brzda naravne moči ter jih vpreza v svoje delo ali jih dela neškodljive. V mestu pa razvije s spretnejšim delom in trgovino večje bogastvo, lepše zasebno in socijalno življenje. Kdor pregleduje zgodovino gospodarstva na evropejskem jugu, ta vidi, kako se je lahko mirno razvijala italijanska kultura in blagostanje nekaterih italijanskih mest v srednjem veku, ko so morali biti naši ljudje na predstraži proti raznim narodom, ki so silili proti jugu, ta pa tudi vidi, da je zmogla le prav srečna, že po naravi utrjena lega kakega mesta, ki je pomagala takoj v začetku odbijati tujce in tako krepila vznešenost duha dotičnih meščanov, stvariti kaj lepšega v teh jugoslovanskih krajih; to se najlepše vidi pri še danes krasnem Dubrovniku. (Dalje prih.) Politična kronika. KONEC POGAJANJ ZA DELAZMOŽNOST ŠTAJ. DEŽ. ZBORA. »Stražino« vpitje in hujskanje pomenja torej, da se klerikalci za sedaj v štaj. dež. zboru ne mislijo pogoditi. Danes poročajo graški listi, da so se pogajanja za delazmožnost štaj. dež. zbora razbila. Niti Nemci niti slov., klerikalci niso odobrili vladi-nega kompromisnega predloga glede deželnega šolskega sveta. Zvedelo se je sedaj, da je bil ta predlog nekoliko širji ko Hagenhoferjev: vlada je namreč hotela pomnožiti deželni šolski svet za dva klerikalna člana, enega Slovenca in enega Nemca ter z enim zastopnikom mesta Gradca in učiteljstva. Slovenskim klerikalcem je bilo to premalo — nemškim nacijonalcem pa dva klerikalca v deželnem šolskem svetu preveč. »Tagesp.« javlja iz zelo sigurnega vira, da deželni zbor ne bode razpuščen, da torej ne bode novih volitev, kakor si jih žele slovenski in nemški klerikalci. Razmerje ostane v deželi isto kakor je v češkem deželnem zboru. Varčevalo se bo na vseh koncih in krajih, posebno pa seveda glede slov. Štajerja. S tem je nepotreben tudi prepir med nami in klerikalci o delitvi deželnega šolskega sveta, o autonomiji in tako naprej. Imeli bodemo časa dovolj, da bodemo o celi stvari denca več nego uglajenost pesniške dikcije. — Ozdraviti sočasno poljsko družbo bolnega pesimizma, pokazati na kmetsko ljudstvo kot najboljše poroštvo za razvoj in rast naroda, delati za nravno prerojenje in socijalno pravičnost, boriti se za kulturne in gmotne pogoje za vsestranski narodni napredek: za vse to se je zastavila Konopnicka v raznih dobah svojega dela z verzom, prozo in z dušo napredno-demokratsko. Za vse, kar je zahteval naravno napredujoči duh časa, ali v čemur je ona sama videla možnost bodočega blagostanja, se je vedela pošteno zavzeti in se tudi ni bala svoj nazor v pravem času brezobzirno izreči. Ko je v njeni domovini enostranska ideali-zacija domačega plemstva (šlahte) kot slavne re-prezentantinje narodne prošlosti, narodnega vi-teštva in dobrega družabnega tona vsled vpliva historičnega romana začela prehajati v ekstrem, je bila Konopnicka na Poljskem med prvimi, ki so proti tej maniji slavljenja šlahčičev dvignili svarilni glas in opozarjali, da v širokih narodnih vrstah dremlje enaka, če ne mogočnejša zaloga življenskih sil, ki jih je treba samo dobro vzgojiti, osredotočiti in v razvoju javnih razmer primerno ojačiti. Z enako odločnostjo in odkritostjo je posegla pozneje s svojim zgovornim peresom v vprašanje izseljevanja, ki se je zajedlo v narodni organizem in je grozilo postati prava nesreča za zdravo notrajno rast celega naroda. In tako je stala vedno na straži javnih na- resno razmišljali. Klerikalni poslanci moraio v prvi vrsti skrbeti za to, da Spodnji Štajer obvarujejo pred prevelikim nasiistvom nemških nacijonalcer v štaj. dež. zboru in pred prevelikim omejevanjem deželnih izdatkov za Sp. Štajer. Kajti čaka nas dolgotrajen in hud boj — skrbimo, da račun za njega ne bode prevelik. DR. KRAMAREVA KRITIKA AVSTRIJSKE ZUNANJE POLITIKE. Odsek avstrijske delegacije za zunanje zadeve in za Bosno ter Hercegovino je imel včeraj popoldne svojo sejo. Navzoči so bili skupni ministri, poveljnik avstrijske mornarice Montecuculi in ministerski predsednik bar. Bienerth. Po poročilu markiza Baquehema je prvi posegel v debato češki delegat dr. Kramar. Obsodi! je silno ostro Aehren-thalovo zunanjo politiko, ki nas je spravila v popolno odvisnost od Nemčije, tako, da se sme pri nas nemoteno klicati »Hoch Hohenzollern«. Po-vdarjal je, da je bosansko prebivalstvo sprejelo pred 30 leti Avstrijce z odprtimi rokami, t'anes pa so se v Budimpešti in na Dunaju bali. da bi bosanski deželni zbor ne sprejel udanostne izjave —. turškemu sultanu. Med pasiva Aehreiithalove zunanje politike je vštel dr. Kramar: turški bojkot, izgubo Sandžaka, 54 milj. odkupnine Turški, 300 miljonov za vojaške priprave ob aneksijski krizi, nered v financah, izgubo balkanskega trga in vsiljeno nam obrambo zgrešene nemške svetovne politike. Sila ostro je pribil postopanje države proti Jugoslovanom, katerim se je obesil znani veleiz-dajniški proces. Pribil je, da neoslavizem nima političnega ozadja. Govor Kramarev je napravil si-silen utis. Tudi drugi govornik Baernreiter je moral priznati, da nas je Nemčija na Balkanu gospodarsko izpodrinila in da se jugoslovansko vprašanje preveč zanemarja. Tretji govornik Schwegel ie obsodil veleizdajniški proces v Zagrebu. Štajerske novice. Glasbena šola v Celju, podružnica Glasbene Matice v Ljubljani, naznanja, da prične redni pouk ▼ glasbi (glasovir, gosli, teorija in drugi instrumenti) dne 17. oktobra t. 1. Učenci se sprejemajo v soboto dne 15. in v nedeljo 16. oktobra, vsakokrat od 11. do 12. ure v čitalnični knjižnici »Narodnega doma« ▼ Celju. Shod zaupnikov sklicujejo mariborski klerikalci dne 30. oktobra v Maribor. To bode prvič, da bodo o svojem postopanju pri pogajanjih za delazmožnost štaj. dež. zbora govorili z merodaj-nimi činitelji v stranki, z zaupniki. Sicer si ne smemo predstavljati v klerik. zaupnikih ljudi, ki bi znali samostojno misliti in eventuelno tudi kritizirati, kar bi Korošec ne storil prav. Vseeno pa je čudno, da se jih vpraša po mnenju vsaj formelno še komaj sedaj, ko so pogajanja v Gradcu minila. Iz vsega je razvidno, da se gre dr. Korošcu in njegovim tovarišem le za — kadilo. Radovedni smo, ali jim bodo zaupniki navzlic vsej svoji udanosti še tako radi kadili prihodnje leto obsorej? Zopet nemško rovanje zoper šoštanjsko posojilnico. Kakor znano, je morala šoštanjska posojilnica tožiti nemškega tovarnarja Franca \Vosch-nagga, ker je ta kot ravnatelj posojilnice v letih 80 protipostavno in proti pravilom rezervni fond posojilnice deloma v svoj žep pobasal, deloma pa razdelil. Najvišje sodišče v ti zadop še ni govorilo rodnih in ljudskih interesov, vedno je razumela v pravem trenutku občutiti razpoloženje danega položaja in je tako neštetokrat tvorno posegla v razvoj domačih socijalno-družabnih razmer. To daje njenemu literarnemu delu globoki nravni, vzgojni in kulturno-propagacijski pomen. In v prvi vrsti zato, ne zaradi lepote verzov, je in je bila Konopnicka prava ljubljenka poljskega čitateljstva, ljudskega in literarnega. A tudi Konopnicka, vzgojena od domačih ro-mantikov in prepojena s poromantičnimi gesli, se ni, kakor večina njenih sovrstnikov, povspela takoj k tako plemenitemu in širokemu pojmovanju pesniškega dela. Tudi v njenih prvih zbirkah se še često najdejo odmevi začetnih blodenj, tavanja in negotovosti. A razmeroma hitro se je osvobodila tega tavanja in imela je pogum iskati novih potov in iti za novimi cilji. In od tega trenutka je bila že vodnica in prepričana bojevnica. Videča lastni narod v državni in politični onemoglosti, opazujoča krog sebe splošno propadanje osebne možatosti, mržnjo in nezaupanje v zalostnost domačih sil in trepetajoča nad trenutno onemoglostjo nekdajnega mesijanističnega navdušenja, jo sama podlegla vsem tem mišljenjskim vplivom in je počela v svojih verzih verno izražati to turobno prehodno razpoloženje, ta trenutni zastoj na poti razvoja celote. V tej dobi so dihale njene pesmi žalost, ganljivo melanholijo in globoko hrepenenje nazaj v preteklost, k minuli slavi. Iz te zadnje besede, vendar Woschnagg 2e v drugič po časopisih posojilnico zaradi te tožbe napada. Zadnja »Marburgerica« zahteva celo konkurz posojilnice. Ta zahteva je danes popolnoma neutemeljena, ker je revizijska oblast izvršila še pred kratkim temeljito revizijo in ni našla povoda predlagati otvoritve konkurza. Sramotno je za človeka, ki je posojilnico za toliko tisočev oškodoval, da sedaj v svoji onemogli jezi skuša javno izpodkopavati kredit posojilnice. Pravi vzrok tiči v tem, ker bi mož rad tovarno svojega stričnika Ivana Vošnjaka prav po ceni v roke dobil. V Fali pri Mariboru se ustanovi v nedeljo 16. t. m. Ciril-Metodova podružnica za Puščavo in Selnico. — V imenu CM družbe govori potovalni učitelj g. I. Prekoršek iz Celja. Pričakujemo, da se zavedna Dravska dolina častno udeleži našega prvega narodnega zborovanja na Fali. Za Ciril-Metodovo družbo so nabrali sinoči celjski samci na fantovskem večeru g. Iv. Pre-koršeka pri Minki Koželjevi v Bukovem žlaku K 30'—. Prisrčna hvala! Opozarjamo na današnji inserat o gramofonih, kateri se dobe pri Iv. Bajželj v Ljubljani po najnižji ceni ter najnovejše izborne slovenske plošče. Celjski porotniki. Za letošnje četrto porotno zasedanje, ki se prične v pondeljek v Celju, so izžrebani kot glavni porotniki: Anton Gregi, kovaški mojster; Egon Kainer, trgovec; Sebastijan Selišek, hišni posestnik; Hans HOnigmann, trgovec in Ivan Gajšek, trgovec, vsi v Celju: Avgust Fa-leschini, župan; Hans Deng, hotelir; Gašpar Oder, knjigovodja; dr. Kari Lenschner, vsi v Brežicah; Ivan Senica, mesar; P. knez Windischgratz, graščak; Jožef Resh, vsi v Konjicah; Andrej Frece, trgovec v Zgornji Sušici; Jožef Simony, ravnatelj na graščini v Rogatcu; dr. Josip Kolšek, odvetnik, Laško; Ivan Verdnik, lesni trgovec v Mislinji ob Dravi; Franc Ban, občinski predstojnik v Pesjem; Ivan Kac, v Šmartnu pri Slov. Gradcu; Danijel Madile, stavbni adjunkt na Slatini; Jan. Konečnik, posestnik, Verhe; Kari Košenina, mesar in posestnik na Vranskem; Kari Košar, trgovec, Druž-mirje; Adolf List, posestnik na Bregu pri Celjn; Franc Jelen, gostilničar, Polzela; Anton Praznik, trgovec, Bukovec; K. Schwentner, trgovec na Vranskem; Matjaž Sinkovič, mizar v Št, Petru; Filip Pungaršek, posestnik, Pameče; Vincenc Kukovec, stavbeni podjetnik na Lavi pri Celju; Tom. Jurša, posestnik v Zgor. Zrečah; Kari Jaklin, trgovec, Vitanje; Vincenc Žurman, posestnik, Sv. Križ; Anton Jan jun., posestnik, Škale; Otokar Reiter, trgovec v Slov. Gradcu; Anton Stergar, gostilničar, Škale. — Nadomestni porotniki: dr. Franc Prem-schak sen., zdravnik; Jožef Greco, hišni posestnik; Lukas Putan. trgovec; dr. Oton Ambrožič, mag. predstojnik; Karol Ferjen, trgovec; Friderik Hof-mann, uradnik; Karol Vanič, trgovec, vsi iz Celja; Jožef Koštomaj, gostilničar na Spodnji Hudinji in Jožef Lenko, veleposestnik v Št. Petru v Savinski dolini. — Sodniki so: predsednik: dvorni svetnik Wurmser; namestniki dež. sodna svetnika Garza-rolli in Kotzian ter svetnika Roschanz in Kočevar pl. Kondenheim, sodniki pa: dr. Smolej, Ivan Erhartič in Wenedikter. — V pondeljek pride na vrsto slučaj ponarejalca denarja, Turniškega. v „To je edino možno v deželi sedmih modrijanov", izustil je ugleden strokovnjak, ko je zvedel, da so na vraničnem prisadu obolelega Ba-števca iz celjske deželne bolnišnice odslovili, češ, naj pojde domov v Šmarje umret, V Šmarju pri Jelšah so 12. t. m. pri trških občinskih volitvah klerikalci v tretjem volilnem razredu, kjer so na sijajno zmago računali, sramotno podlegli; v drugem in prvem razredu se pa volitev niti udeležili niso. Kaplan Sinko je agitiral strastno in je spravil na volišče vse svoje pristaše; saj je pa tudi sam kandidiral v 3. vol. razredu! Postal naj bi bil v novem odboru šiba za liberalce, kakor se je račil izraziti velik politik Stoklasov Žepa. A dobil je borih 39 glasov, dočim sta napredna kandidata na se združila 59, oziroma 60 glasov. Na zboru naprednih volilcev, ki ga je sklical župan, postavila sta se za 3. vol. razred 2 napredna in 2 klerikalna kandidata. Ta dva sedita že več let v odboru. Kaplan Sinko je ta dva tudi v svojo listo sprejel. In dobil je potemtakem izmed nju kmet Nunčič 90, trgovec LOschnigg Janez pa le 50 glasov; samo z dvema glasovoma večine je zlezel ta v občinski zastop. Mar so se mu vspričo te sramotne izvolitve oči odprle! Zaslužil je to ljudsko obsodbo. In zletel bi bil kakor Sinko, da mu niso dobri prijatelji ostali zvesti. Od obeh strank kandidiran „onkl" podlegel bi bil za las neoficijelnerau kandidata Skaletu! To je hud poper, papa, Kaplan Sinko si je pa mesto sedeža o obč, zastop nakopal obtožbo zaradi častikraje. Tožil ga bo — obč. redar. Ta apostel miru in sprave, oznanje-vatelj vere ljubezni do bližnjega bo potemtakem tožen zaradi žaljivih besed. — Castitamo Šmar-čanom nad sijajno zmago! Iz Zidanega mosta se nam piše; V Zidanem ima isti žel. uradnik, ki je služboval 14. t. m. pri jutranjem vlaku in na slov. zahtevo rekel «frštenit», jako trdo glavo, ker še ne ve, kje je Radgona. — Taki nesramni slučaji se množijo. Kje ie pravica za slov. potnike? Potreba je, da gg. poslanci zbirajo take slučaje. v Iz Hrastnika. Pri zborovanju »Čitalnice" v nedeljo dne 16. tm. popoldne ob 3. uri bo predaval g. zdravnik A. Schwab iz Celja o predmetu, ki bo gotovo zanimal vsakogar. Zato v nedeljo popoldne vsi v „Čitalnico". v V Trbovljah se je v petero ljudskih šol vpisalo v tekočem šolskem letu nič manj ko okrog 2200 otrok. Trboveljska občina ima 5 Sol, namreč domačo 6 razredno deško in 5 razredno dekliško, na Vodah 6 razredno deško in 6 razredno dekliško, pri Sv. Katarini 2 razredno, v Hrastniku 4 razredno deško in 5razredno dekliško šolo, in kot nameček še 4razredno šulferajnsko šolo. Te šole obsegajo skupaj 39 razredov. Upravičena je torej želja Tr-boveljčanov, da se Trbovlje povzdignejo v trg. turobnosti se je porodilo približanje se novim geslom pozitivistične sedajnosti. A hitro se je osvobodila navlake učenih teorij in neplodnih pozitivističnih gesel, približala se je življenski realnosti, vsakdajnemu življenju, stopila v tesna stike z vrstami ljudstva in namesto teorij je začela propovedovati skupne interese, socijalno sočutje in v resnici srčno, tvorno simpatijo za tlačene in trpeče. „Ne prihajam, slavčki, z Vami prepevat, nočem, roža, s teboj cveteti ob cesti, po kateri koraka na tisoče bednih, od davna preganjanih; ne pojdem s teboj vstajat v gozdiček, o solnce, ki siješ vedno enako jasno, tudi če se duhovi razplamene in uglašajo v vojski — samo s teboj plakat prihajam, o človek!" S tem globokim sočutjem vročo ljubeznijo do ljudstva in do doma je prešla Konopnicka sčasoma iz pozitivističnih, hladnih in učenih teorij — v življenje. Spočetka je izražala to svoje sočutje s trpečimi sicer še z zgovorno patetičnostjo, ki pa je počasi iz njene poezije izginjala, kakor je izginjal iz nje nekdanji pesimizem. Kmalu se je pesnica zavedla, da ni zadosti turobno plakati nad razvalinami davne in nedavne prošlosti, da samo nezadovoljstvo s sedanjostjo ne more peljati k pozitivnim ciljem in da bi tudi retorična navdušenost za malega človeka ostala še dolgo brezplodna. S to načelno zavestjo pa je šlo roko v roki intenzivnejše domoljubno-demokratično prepričanje. Vlekla so jo k sebi plodovita polja, cvetoči travniki in kmečki domovi in iz teh ntisov je vznikla dolga vrsta njenih najsrečnejših kmečkih in vaških pesmi. V teh je kmetskega človeka razumevala že boljše, realnejše in resnič-nejše nego pretežni del njenih domačih prednikov, ki so se zadovoljevali s pustim idealiziranjem seljaka, ne da bi se zmenili za resnične razmere in ne da bi iskali sredstev za njih ozdravljenje. V vseh teh točkah je šla Konopnicka dalje in globlje in je skušala v realnem slikanju danih razmer dokazati potrebo bodočih reform. Njene vaške slike iz kmetskega vsakdanjega ozračja se odliknjejo po bogatem poznavanju slikanega mi-lijeja, po moški resnosti v idejnem pojmovanju in iskanju rešilnega izhoda. Zato ni pri njej besedne igrače, ki je sama sebi namen, niti cenega občutkarskega efekta, ampak se oglaša pri nekdanji privrženki romantizma odločni realistični ton in smisel za neposredno opazovani življenski detajl. Dejanjska ljubezen za kmetsko ljudstvo je vedla Konopnicko k podrobnejšemu opazovanju narave, v kateri vidi lepoto, umerjenost in veli-častvo, kakor vidi v kmetskem tipu zdravje, moč in samorasthost. V dolgi seriji naravopisnih motivov se nudi pesnica pri silnem čaru tatranske gorske narave, pusti na svojo spiejemljivo dušo naravnost uplivati harmonično izkristalizirano naravo Italije in se pri tem resno zamišlja v usodo slovaških ali poljskih gorjancev ali zopet v kulturne spomine starih Rimljanov in zopet v značilne razmere današnje Italije. A ves ta na- v Iz Šoštanja. „Z mašino čem delat nove podplate — saj'ma siidmarka mošnjičke bogate!" Osnovali so „SchOnsteiner Schuhmachergenossen-sčhaft". Že pred tremi meseci dobili so po prizadevanju Hansa Woschnagga stroje, ki pa — počivajo v zabojih. V odbor je prišla sušica, pet članov je že pohrustala, — štirje — so še ostali. In taki zadrugi prizna g. inštruktor D. Hornung resnost?! Radovedni smo na sklicano zborovanje z dnevnim redom „ločitev zadruge". Veseli nas samo, da se hoče pri vsem angažirati tudi Siidmarka. „Den Briidern im bedrohten Land, warmgefutterte Schuh, und Geld in die Hand!" O zadevi v kratkem obširno poročilo! v Iz Maribora. Slovensko gledališče v Mariboru uprizori v nedeljo 16. tm. ob pol 8. zvečer slovensko dramo „Lepa Vida". Občinstvo se še posebej opozarja na to igro, da si jo ogleda, da vidi tudi nekaj svojega vzetega iz srca slovenske domovine. Opozarja se pa tudi in ob enem prosi, da bi se zahajalo točno ob napovedani nri k predstavam, ker se drugače predstava ali zavlačuje ali pa se moti. Slovensko gledališče v Mariboru. Na splošno željo, da bi se uprizorila enkrat kaka domača drama, se je Dramatično društvo odločilo pokazati dr. Vošnjakovo „Lepo Vido". Kakor znano je dr. Vošnjak spisal po narodni pesmi ljubko dramo, ki bode gotovo kar najbolj ugajala, tembolj ker nastopi v naslovni ulogi dobro znana ljubljanska igralka, ki bo nam „Lepo Vido" predočila z vsemi lastnostmi, ki jih čitamo v narodni pesmi o njej. Obeta se nam lep umetniški užitek in naj nikdo ne zamudi prilike ogledati si delo našega zaslužnega domačega pisatelja. Začetek je točno ob pol 8 zvečer. v Prestavljen je iz Ptuja v Gradec okrajni sodnik Franc Glas. Zahtevamo od vlade, da naj imenuje na to mesto Slovenca. Ptujski sodni okraj je razun Ptuja popolnoma slovenski in bi torej sodil na mesto okr. sodnika v Ptuju Slovenec ne pa kak kurzovec ali privandranec, ki se ne more v povoljni meri sporazumeti s prebivalstvom in njegovimi potrebami. Zastrupil se je v Logarovcih pri Ljutomeru posestnik Loparnik z arzenikom. Bil je obsojen zaradi pretepanja svoje žene na tri tedne zapora. Kazen je čudno v plivala na Lapornika: šel je domu, pretepel svojo ženo in se potem zastrupil. v Na Muti ne marajo slovenske elektrike. V Vuzenico je napeljal g. Pahernik elektriko, ki je razmeroma jako cena ter izborno sveti Nemcem in Slovencem. Ponudil jo je tudi sosednim Mat-čanom. Ti je pa ne marajo menda samo za to, — ker je slovenska. Rajši si bodo postavili z velikimi stroški sami elektrarno in jo vzdrževali. — Občina bo pa plačevala, da bode kar smrdelo, med tem, ko bi lahko takorekoč dobili popolnoma zastonj elektriko. Pozneje se bodo še kesali, da so tako zagrizeni, a bode prepozno. Plačevanje elektrarne pa ne bode ne konca ne kraja. vdušeni polet za krasoto narave in hrepenenje po spoznavanju tujih življenskih razmer ne zaduši v njenem srcu hrepenenja po daljni domovini. In tako se v pestrih barvah osredotočaio pri njej domovinski motivi z naravnimi, kmetski z vsena-rodnimi, zgodovinski spomini z realnim življenjem in socijalni motivi z navadnimi. Vse to opazujemo v njenih pesmih, pripovedkah in novelah. To njeno globoko-resno, vsenarodno socijalno mišljenje je najmarkantnejše prepreglo zadnje, najobsežnejše in najznamenitejše poetično delo Konopnicke: njeno emigrantsko ljudsko epopejo: „Gospod Balcer v Braziliji". V pravem ljudskem pripovednem tonn se slika tu tragična usoda poljskih izseljencev, ki pojdejo za morje iskat nove živ-ljenske sreče, doživljajo celo vrsto mučnih pripetljajev i na morju i na suhem v Ameriki, izgube končno sleherno nado in imajo le še eno željo: priti v domovino in moči položiti trudne kosti v rodno grudo. Tako je naposled izrazila in krasno dokumentirala največja poljska pesnica temeljno misel, ki se je kot zlata nit vlekla skozi celo njeno literarno delo: le na rodni zemlji lahko doseže poljski seljak in poljsko ljudstvo zaželjeno osebno, rodbinsko in eksistenčno srečo. V tujini se ne more ob nič trdno nasloniti niti čustveno, niti s simpatijo niti socijalno, in pada. Ta njen nazor je prevzela od Konopnicke cela skupina mlajših poljskih beletristov in ga razpreda dalje. V. S. Druge slov, dežele. v Shod zoper draginjo v Ljubljani. Sinoči se je vršil v ljubljanskem Mestnem domu jako dobro obiskan shod, ki so ga sklicale združene organizacije drž. uradnikov in učiteljev. O draginj-skem vprašanju je poročal prof, Reisner, in sprejela se je sledeča rezolucija: „Občeznana je in še vedno narašča draginja vseh nujnih življenskih potrebščin, kakor so tudi že nedosežene visoke stauarinske najemnine, ki so privedle vse državno uradništvo in učiteljstvo v skrajno neugoden gospodarski položaj. Ker nobeno dosedaj uporabljeno poskušeno ali šele obljubljeno sredstvo za omejitev draginje ne more prinesti pomoči, ker t >rej ne poznamo druge rešitve, se obračamo dne 14. oktobra 1910 na draginjskem zborovanju organizacij ljubljanskih državnih uradnikov zbrani državni uradniki vseh vrst na visoko ckr. vlado, da jim v v^aj delno zboljšanje obupnega razmerja nemudoma dovoli primerno draginjsko doklado". Govorila sta k predmetu tndi še poslanca Hribar in dr. Triller. Hribar je osobito govoril o delu v draginjskem odseku drž. zbora, v katerem je on predsednik. v ^Slovanski kralj". 56 letni Ludovik J. iz Korana na Krasu je v Trstu na ulici ustavil redarja in mu v dolgem in slovesnem govoru naznanil, da je imenovan za kralja Slovanov. Siromaka so spravili v bolnico. v Nesrečen padec otroka. Iz Trsta poročajo: Na grozovit način se je v torek ponesrečila 7 V2 letna deklica Lukrecija Bozzetti, ki ima svoje starše na Reki, bila je pa zdaj pri svojih sorodnikih. Teta ji je dala steklenico ter jo poslala po mleko. Pred hišnimi durmi se je spodtaknila ter padla. Steklenica, katere ni izpustila, se je razbila Košček te steklenice ji je prerekal žilo odvodnico v vratu. Pasanti so jo sicer prenesli v bližnjo lekarno, toda deklica je med potom izgubila toliko krvi, da je umrla. v Kolera v Osilniei ua Kočevskem. Okrajno glavarstvo v Kočevju je poslalo dne 12. tm, po sebno komisijo v Grintovec pri Osilniei, kjer se je primeril kolerasumljiv slučaj. Zdravstvena komisija je dognala na eni osebi pravo kolero. Prebivalstvo je še dosti mirno. Kolero je najbrž zanesel kak krošnjar iz Ogrske. Pastor Hegemann — grof Auersperg. O denarni transakciji med tema dvema protestantskima junakoma smo na kratko že poročali. Hegemann je, kakor smo goročali, Auersperga tožil za 54.000 K. Značilno je, da je Auersperga proti protestantskemu pastorju zastopal član se-niorata ljubljanske luteranske cerkvene občine dr. Ambroschitz. Ker je Auerspergova rodbina med tem že grofov dolg pri Hegemanuu poravnala, je uveljavil Hegemannov zastopnik dr. Wurzbach pri razpravi, ki ie bila včeraj, le terjatev na 9 K 99 vin. V Podkloštru na Koroškem so pri občinskih volitvah v III. razredu zmagali okoliški Slovenci; tudi v drugem razredu so dobili par zastopnikov, v prvem razredu pa so zmagali «nemški» pur-garji. Prvikrat je letos v lil. razredu prodrla slovenska lista. Zopet dogodki pri 87. pešpolku. Iz Pulja se poroča, da so aretirali tam nekega vojaka in ga odvedli v Trst, baje zato, ker so ga osumili, da je poročal časopisom o razmerah pri 87. peš-polkut. V Trstu ga imajo še vedno zaprtega, dasi je odslužil svoja tri leta in bi že moral oditi na dopust. Radovedni smo, kaj se bo iz tega izleglo. Če mislijo vojaški gospodje, da nas bodo s tem sterorizirali, se silno motijo, kajti naših poročil ne bo konec, dokler se razmere pri 87. pešpolku temeljito ne ozdrave. Pravijo sicer, da se je zadnji čas vsled neke revizije marsikaj zboljšalo; kljub temu so nekatere točke še nepojasnjene in nerešene. Tako je n. pr. s tisto slamo pri 10 stotniji, o kateri smo poročali. Vojakom se je reklo, da je ukazal stotnik sam prodati tisto slamo. To je na vsak način čudno. Zakaj se slama ku-poje in zakaj se potem prodaja? In če je že vojaščina kupčijski zavod, kar nam doslej res ni bilo znano, zakaj se izvršuje taka kupčija ponoči ? Gospodje se vendar zelo motijo, če mislijo, da je to le interna stvar militarizma. Vojaške potrebščine se kupujejo z denarjem davkoplačevalcev in žrtve, ki jih mora prebivalstvo, tudi naj-siromašnejše, doprinašati militarizmu, res niso male. Če se izvedo take barantije kakor ta s slamo, ima torej javnost pravico zahtevati pojasnila. Teh večnih kasarnskih skrivnosti mora biti konec in militaristični gospodje se morajo odreči mnenju, da je vojaščina država nad državo. Omenili smo že, da je bila pri polku nekaka generalna revizija, pa bi bili tudi radovedni, kakšne uspehe je splodila. Doslej se ne opaža nič o njih. Dolgo pa ne bomo čakali. Če naše opombe res ne koristijo, bomo pa poskrbeli, da se zve še več in da se spravi jo te razmere na debato tam, kjer bo prizadetim gospodom še manj ugodno. Društvene vesti. Slov. akad. društvo ,.Slovenija" na Dunaju priredi v pondeljek, dne 17. t. m. ob 7V2 uri zvečer svoj prvoletniški večer. — Lokal: I. Ma-aloni, Restaurant Leitner, Auerspergstr. 6. Književnost. v Higijena na kmetih. Pod tem naslovom je izšja lepa knjiga kot IIJ. in IV. zvezek »Ljudske knjižnice", katero izdaja urednik V. Spindler Celje. Dobiva se pri njem in stane knjiga 1 K 20 v, po pošti 1 K 30 v. Priporočamo knjigo najtopleje v obilno naročbo, osobito šolskim vodstvom, bralnim društvom, predavateljem itd. V knjigi je mnogo zlatih naukov za zdravje našega ljudstva. Zadruga (oktoberska štev.lka). Vsebina: Stanje Zadružne Zveze v Celju (dr. Anton Božič). Denarna centralizacija (M. Štibler). Letni doneski v Zadružni Zvezi v Celju (M. Štibler). VIII. avstrijski vinarski kongres na Dunaju. XV. kongres srbskih kmet. zadrug (M. Štibler). I. učno leto dež. kmet šole v Brezovji pri Št. Jurju ob J. žel. (J. Belič). Denarne zadruge med ogrskimi Slovaki (V. S.). Vestnik Zadružne Zveze v Celju. Književnost. Podlistek (Ljubezen do rodne grude). Zadružne in gospodarske vesti. Priporočamo zanimivo gospodarsko revijo v naročevanje, osobito onim, ki hočejo gospodarski med ljudstvom delovati. Revija stane na leto samo 3 K in izhaja masečno na 32 straneh. Naroča se: «Zadruga», Celje. Najnovejša brzojavna in omčna^ poročila. 2ELEZNIČARSKA STAVKA NA FRANCOSKEM. Marseille, 15. oktobra. Tukajšnji železničarji so sklenili 'na svojem sihočnem shodu začeti o polnoči s stavko. Pariz, 15. oktobra. Ravnateljstvo vzhodne železnice javlja, da se lahfco smatra za. omrežje te železnice stavko za končeno. Nadalje se uradno poroča, da je nastalo na Severni in Zahodni železnici znatno zboljšanje položaja. Promet na progi Parlz-Lyon je zagotovljen. Na orleanski železnici se je vrnilo izmed 781 železničarjev v stavki že 571 zopet k delu. Tudi na progah Južne železnice je promet precej zagotovljen. Pariz, 15. oktobra. Sinoči se je vršil prav viharen protestni shod socijalistov proti odredbi vlade za sklicanje železničarjev pod orožje, Govoril je Jaures, kateri je ostro kritiziral stališče, katerega zavzema vlada napram stavkujočim železničarjem. Nato je bila sprejeta rezolucija, v kateri se izreka solidarnost vseh socijalistov z železničarji, se obsoja požrešnost železniških družb in obsoja postopanje vlade. Po shodu je došlo do malih rabuk na ulici. Te je pa policija takoj utišila in demonstrante razgnala. Pariz, 15. oktobra. Zelezničarska stavka je po večini že končana. Radikalni listi izrekajo nado, da ne bode došlo več do takih nastopov, ako bodo imeli železničarji in pa železniške družbe le nekoliko medsebojnega prizanašanja in pa obzirnosti. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Dunaj, 15. oktobra. Odsek avstrijske delegacije za zunanje zadeve je danes nadaljeval s posvetovanjem o proračunu ministerstva za zunanje zadeve. Delegat Axmann je protestiral proti opombam Kramžreviin zaradi tega. da se bode imenovala jedna ulica n^ Dunaju po cesarju Viljemu. — Tjjdi je trdil, da ni res, da bi se na Dunaju imenovalo Čehe vsiljivce. KOLERA V CARIGRADU. Carigrad, 15. oktobra. Tukaj sta se primerila l nova slučaja kolere. Jedna oseba je ozdraveh. BOLEZEN SRBSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. Belgrad, 15. oktobra. Stanje prestolonaslednika Aleksandra je precej neugodno. Danes zvečer pride sem dunajski špecijalist profesor Chvostek. — Princ ima legar, katerega je dobil v manevrih. V niški okolici in v mestu je bilo več slučajev le-garja; vlada je mislila zaradi tega manevre odpovedati, kar pa se pozneje vendar ni zgodilo. VELIKI VIHARJI NA KUBI. Havanna, 15. oktobra. Pokrajine Mavanzas, Pinar del Rio in Havanno je opustošil grozovit vihar. Škoda v zasadih za tobak je sila velika. HMELJSKI TRG V NORIMBERKU. Norlmberk, 15. oktobra. Dovoz 900, prodano 500 bal. Tendenca mirna, nekoliko oslabela. Tržne cene. Dunaj, 14. okt. Borza zakmetijske pridelke. Ker je bilo malo odpovedi t& okto-berski termin, so se cene utrdile. Pšenica je poskočila za 10, rž za 5 vin. Ječmen in oves sta se dobro držala. Do večjega prometa pa ni došlo. Trst, 14. okt. Sladkor. Centrifuga! pilds prompt K 30 do K 31, za dobavo K 27^4 do K 281/2. Tendenca mirna. Budimpešta. 14- okt. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 146—147, mlade težke 152—154, mlade srednje 154—158, mlade lahke 160—164 v kilogram. Zaloga 32.395 komadov. Budimpešta, 14. okt. Mast. Svinjska mast 172, namizna slanina 146. Praga, 14. okt. Sladkor. Surovi sladkor nova kampanja K 21'70. Tendenca: piedla. — Vreme oblačno. Budimpešta, 14. okt. Žitna borza Pšenica za oktober K 10 50, pšenica za aprii K 10 47, rž za oktober K 7 90, rž za april K 7 94, oves za oktober K 802, oves za april K 8'34, koruza za maj K 5'48. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca trdna, promet 20 tisoč met. stotov, pšenica v efektivu za 5 v višja, ostalo trdno, tudi termini. Vreme oblačno. Duojeslanouanj z eno ali dvema sobama, kuhinjo in pritikli-nami ter z lepim vrtom, se takoj odda po ceni. | Vpraša se v trafiki, Graška cesta. 576 3-1 Št. 52.473. 573 a-i Razpis natečaja. Oddati je mesto c. kr. cestnega paznika za progo km 115 do 116 tržaške državne ceste v c. kr. stavbnem okraju celjskem z mesečno plačo po 55 kron in prostim stanovanjem v državni cestnopazniški hiši v km 117. Za dobitev tega mesta potreben je dokaz državljanstva v državnem zboru zastopanih kraljevinah in deželah, nadalje znanje nemškega in slovenskega jezika, čitanja, pisanja in računjenja ter izvedenost porabljanja za vzdrževanje ceste potrebnega orodja. Prosilci za to mesto, kateri niso prestopili 40. oziroma taki z vojaško izkaznico 45. leto starosti, vložiti imajo svoje prošnje previdene s krstnim litsom in nravnostnim spričevalom, nadalje dokazom telesne sposobnosti, in oni, kateri služijo ali so služili pri vojakih, razun tega opremljene z razpreglednico sposobnosti oziroma doslužnico in glasom § 7 državnega zakona z dne 29. aprila 1872 predpisano izkaznico pri napovedi bivališča najdalje do 1. listopada 1910 pri c. kr. okrajnem glavarstvu celjskem. Celjsko okrajno glavarstvo v Celju, dne 2. vinotoka 1910. Pristne ruske galoše ,zvezdna znamka' Samo pristne z zvezdno znamko so najboljše. Tovarna ,Prowodnik' Riga, jamči za trpežnost. ==— Dobiva se v vseli tovrstnih trgovinah. Prilaga »Narodnega Dnevnika" št. 235. LISTEK Sobotno kramljanje. To ie soba štev. 14. Ali, kako hudo bdo je to zidovje z lažigotskimi okni in /. obokanim stropom, katerega podpira ogromni, osmooglati steber! Kako bele so te postelje, trinajst jih je po številu, kako beli so bolniki, ki polegajo tukaj dan na dan, noč na noč, v monotonem miru, ki ne vsebuje niti pričakovanja. Vse je belo, vse je mirno! Besede se izgubljajo v mučni tišini. sms.!; se ne izpolni, kadar zakroži krog bledih usten, žalost poljublja trudne oči, udje se gibljejo v enakomernem ritmu bolestne resignaoije. Le vča-si nas oživi poskočni žvižg plečatega mornarja Boltazarja In nas spomni, da je zunaj beli dan, topli dan južne jeseni. S počasnimi koraki se krademo k oknu, ki loči dva sveta, življenja svetlo stran, življenja žalostno stran. Skozi širokovejno borovje špitalskega parka nas. vabi morje v sinji modrini valujoče. Veliki in mali vali se pode pred ladijo, železnim bojnim kolosom. ki s turobnim ukanjem naznanja, da gre na pot v daljne, tuje kraje. In mi napenjamo oči, zasledujemo igrajoče, sc valovje, poslušamo njega sladki loskot, o žubor morja, najslajša muzika. Hrepenel sem po tebi, kot hrepenim za svojo ljubeznijo, iskal sem te, a zdaj, ko se razgrinjaš pred mano, tako mehko blizu, me loči od tebe ta beli zid. Oj, ko bi mogel, skočil bi čez ograjo in se vrgel v naročje dobrih valov. Vsejedno, kam bi me nosili, ali me živega zibali, pojoč mi pesem mokrega groba, ali me mrtvega metali semtertje, od skale do skale, od bregov do bregov, tako slučajno kakor je moje življenje. — A zašto tako tužno, dobri Baltazare? Tako ga vprašam, hoteč tolažiti samega sebe. A Baltazar, dalmatinski orjak, zamahne z rokoj, nasmehne se in zažvižga. Tenke ustnice zaokroži kakor na poljub, bleda lica upadejo še bolj, a oči, velike močne oči gredo za ladijo ,ki se izgublja na obrežju. Kaj li misli dobri Baltazar? Ali je ta šu-šteči brlizg po napevu stare pesmi — oj, devojko, oj, — hrepenenje po domačem otoku, kjer izpirajo zdajle ob solnčnem zahodu ribiči svoje blatne mreže, a pri vaškem studencu stoji med dekleti temno-oka Anka in se visoko vzravnana ozira po tnorju, ki se šopiri s solnčnim zlatom — za kom li se ozira temnooka Anka? Ali pa se je zamislil moj dobri Baltazar nazaj v svoje mornarsko življenje, ko je brodil po tihe n oceanu z velikim upanjem, da najde srečo? Nemara pa gleda v bodočnost in se v duhu seli med svoje ribiče, zadovoljen kakor oni izpirajoč mreže in kadeč mornarsko pipo? Kdo bi mogel vedeti, kaj misli Baltazar? A glej, čelo se mu je nabralo v mrke gube, obrvi se naježile preteče, a na celem obrazu se je zazrcalila fizična bol. Segel je z levieo na srce in pripognjen odšepal k svoji postelji. 2e se bliža večerni mrak. V naši sobi prižigajo plinaste luči. Strežaji tekajo semtertje, tuintam se pokaže usmi;]cnka. S sonornim glasom zapoveduje, vprašuje, v časi se nasmeje nerodnemu bolniku. — Ženska v najlepših letih, in vsi jo imamo radi. Meni je prinesla »Frcie Presse« in mi z velikim, tako prikupijivim ogorčenjem pravila o »schelmischen Anarcliisten«, ki so pognali portugalskega Manuela z jezuiti vred. Jaz sem ji blagovoljno pritrdil, da to res ni lepo od anarhistov, kajti kralj je bil vendar kronan in maziljen. Od Boga postavljen tudi, meni ona; tudi, ji odvrnem jaz, in zdaj sva prijatelja. Ima svoje mnenje v prepričanju; zakaj dražiti revico, ko ni hudobna? Predno je odšia, me je priporočila Mariji, ki je baje ljuba mati vseh bolnih in zdravih sol-datov, nasmehnila se prijazno in voščila -lahko noč. A ta noč ni lahka. Trenotki so dolgi, ure daljše, noč kakor večnost v peklu. Ni svetlo in ni temno, ne spiš in ne bediš, ni nemira in ni tišine; zdi se mi, kot da bi visel med nebom in zemljo. Javkanje in zdihovanje bolnikov je neznosno, in zaman iščeš usmiljenja v svojem človekoljubnem srcu. Draži me belina visokih sten, ki je po noči bolj bela, bledejša. hudobnejša. In strah me je, ne vem, česa se bojim; vsak;: senca, ki švigne mimo visokih oken, zbudi v rhojem srcu črne slutnje. Baltazar spi, in ne upam si buditi ga. Rad bi z njim pokramljal, on zna tako lepo govoriti o morju. Rajše ne, ne buditi ga; naj spi, veliki revček, naj sanja ... * Kakor velika pošast pohajkuje čas od stene do stene, ves len. ves hudoben. Zdajpazdaj se ustavi pred mojo posteljo in se mi zlobno reži. Zatiskam oči, da ga ne vidim, ostudnega hudobneža. A on prihaja bliže, naslanja se na moje srce, in jaz raz-u?iicm večnost... V sivih meglah tonem, vedno nižje, vedno globokejše, a konca, konca ni. In ga prosim: »Pripelji hitro beli dan, da te ne sovražim kot sem te ljubil v svoji sreči, da te ne pozabi moje srce ...» A pošast molči in leno kakor prej pohajkuje od stene do stene. In ga prosim: »Reši me muke, pripelji mi beli dan ... Daj, da ugledam solnce, ki sije na vse ljudi. Da izročim enemu samemu žarku svoj pozdrav; milemu žarku, ki ga ujamejo njene oči... Oj, hitro, hitro!« A pošast molči in nima usmiljenja. * Po tlakanem koridorju hodim in štejem korake. Stopetdeset jih je, ako hodim počasi, sto pet, če stopim urnejše. Hitro mislim, mislim na vse. Na domače travnike in na krave, ki se pasejo zdaj v jeseni po njih, na zadovoljne pastirje, ki kurijo ogenj in pečejo repo; na vaške kozolce, na bele hišice, na vse naše dobre ljudi, ki pijejo ali kolnejo, molijo ali delajo. In mislim na veselje po vinogradih, kjer zori sladko grozdje; trgatev se mu bliža, ne bo več dolgo dražilo tatinskih škorcev. Pa menim, da bi lepo bilo, da bi me kdo povabil v trgatev. Naložil bi brento na rame, hodil med trsi in se šalil z dekleti, ki bi se zvonko smejale mojim razposajenim bese-dam. In zvečer bi pred hramom zapeli, zaplesali, mladi, veseli vsi ... Na našo politiko mislim in silno prijetno mi je. ko se spomnim Ambrožičevega Ceija; naših lepih kaplanov ali pa naših govornikov. Na vse to mislim, in hodnik je krajši za deset korakov, dan jasnejši, meje trpljenje večje ... Pa saj nič ne trpim, saj mi ni hudo. To si menda samo tako mislim, človek si domišljuje marsikaj. Za gotovo pa vem. da je moja želja, videti samega sebe objokanega, zelo velika ... Napravi! sem tri, meni toli sovražne pike, in zdaj preneham, ker bi lahko pozabil, da pišern za slovenski časnik! A. Novačan. Sprevod po gozdu. Spisal M. V. Brezovnik. (Konec.) «Obrekljivost 1» Ni se še nagledal strašnega prizora in pred očmi mu je drvela druga tropa, daljša je bila . . . Na velikem, belem konju je jezdila krasna ženska polnih prs — in iz očij je sevalo človekoljubje. Zagledal se je v te oči in šepnil tiho: tu kraljuje ljubezen, prijateljstvo, svete nade ... Za njo pa so nosili paži dragocene baldahine in z dišečimi kadili polnili ozračje. Ob strani je jezdil na črnem, iskrem konju spremljevalec in samozavestno je gledalo sokolsko oko v svet. Nad glavami pa so krožile rajske ptice in s sladkim petjem kratile čas krasotici in njenemu spremljevalcu?« «Kako krasno! Kdo je ta krasotica in njen lepi spremljevalec? «Ona — hinavstvo in on — izdajstvo prijateljev in ljubezni!« Poinilovalno skoro je pogledal spremljevalko. «Tam vse ostudno prispakovano, vse ogabno sladko in preračunano — tu naravna ljubkost, vse zdravo, nepokvarjeno življenje . ..» «Molči, revni optimist! Glej in uči se! Ne hvali prvih vtisov, ne moli malika zunanjosti — glej od aaleč in čakaj s sodbo, da ti ne bode žal! . . .» Skozi drevje je pogledala luna na široko pot, po kateri je hitela dolga vrsta ... A njena luč ni bila več blagodejno mehka, bila je krvavo-rdeča in krasna ženska s svojim spremljevalcem in s svojimi paži in rajskimi pticami nad seboj je bila. kakor bi se kopala v krvi, ki je lepila na obrazu, na obleki, na valovitih laseh, globokih očeh — notri do blagih punčic ... In usta so bila krvava, kakor bi se bila napila pravkar vroče krvi . . . «Strašna lepota!» je vskliknil in pogledal spremljevalko. «Misliš? Glej in bodi pogumen!« Ozrl se je nazaj na sprevod in zastala mu je sapa. Ni videl več lepe ženske — na konjskem okostju se je ošabno premetavalo človeško okostje in glava se je z nepopisno predrznostjo in objestnostjo ozirala na vse strani. Na levo — desno in počasi od desne preko hrbta na levo. Oči so bile votle in žarelo je iz njih. Šilas ti zobje so šklepetali in se vsekavali v mirni zrak proti spremljevalcu, ki se je kakor zdramil in začel metati raz sebe baržun z mrzličnim razvnetjem, dokler se niso — groza — prikazale tudi pri njem preperele kosti v vsej svoji gnjusobi. Rajske ptice so se spremenile v gladne krokarje, ki so s krvoločnim gladom pili globoke oči in trgali meso raz obraz. Komaj so opravili svoje delo pri spremljevalcu, so se vrgli na paže. V trenutku je hitela za ogrodjema na konjskih okostjih truma ogrodij . . . Strahovito so tolkla preperela kopita na zemljo in skozi mozeg je šlo škripanje trdih kostij. Kostenjaka na konjakih ogrodjih sta se začela objemati in se poljubovati. Čulo se je v grehu pohotno šklepetanje z zobni i in udarjanje čeljustij drugih ob druge. Takrat pa' je zagnala prej krasna ženska, sedaj ogabno ogrodje, votel smeh, ki je naraščal in se potem začel zgubljati v zateglih, nepopisno zlobnih grgljajih ... Ni še nehala in ž njo se je začel smejati spremljevalec še votlejše in debelejše in vse spremstvo v višjih ali nižjih glasovih: ho-ho-ho-o-o-o! haho ... Ta skupna mešanica je bila tako grozna, da se mu je zavrtelo po glavi in da je jel omahovati. Pogledati je hotel Vstran — a kakor bi mu nekaj neusmiljenega držalo glavo in mu jo vedno, kadar jo je z nepopisno težavo obrnil vstran, potegnilo šiloma nazaj, je gledal v satanski vrvež .. . Kakor bi mu nekaj železnega držalo roke, da si ni moge! zamašiti ušes: poslušati je moral grozno tuljenje in zavijanje satanskega smeha. Ho-ho-ho-ho-o-o-o . . . Kakor bi mu bila nadčloveška roka stisnila usta, da ni mogel kričati, ali prositi spremljevalko, naj bežita, kričita in bežita . . . Dolgo je stal nepremično; slednjič je s težavo spregovoril: «Beživa! Takoj beživa!...» «Nimaš li poguma gledati resnici v obraz? Goli, trdi resnici! ...» Tiho je poslušal in zrl s studom in grozo. Vedno neznosnejši je postajal smeh in vedno hujše je naraščal. Zdelo se mu je, da so nad njim zastokale groze stoletne krone sivih hrastov in mrkih smrek. Kakor bi pokale skale daleč kje v gozdu — razklane od odmeva satanskega smeha, ki je raste! z njegovim razočaranjem . .. Nevidna blagodejna roka je potegnila čez mesec temen oblak in popila krvavo luč njegovo. Izginila je izpred očij grozna prikazen. Na cesti je zavladala tema in gosta megla se je valila iz doline v hrib. Oddahnil se je in pogledal spremljevalko — na njenem obrazu je bral pričakovanje. «Še ni konca? ... ne vzdržini več . . ,» «Čakaj, da vidiš do konca. Zakaj v moji knjigi je še mnogo zapisanega!. . .» V gosti megli so se pokazale nejasne konture in s strahom je napenjal trudne oči. Zagledal je močne postave — višje kot drevje samo. Vihtele so v rokah bate in v divjem sovraštvu so gorele oči . . . Sredi med njimi je stopal raz-tepen siromak — videlo se je, da umira pod težkimi bati in proseče je vzdigoval roke ... A neusmiljeno so padali udarci po glavi, obrazu, po prsih — povsodi. Za živalskimi tolovaji pa so stopale belo oblečene Vestalke in nosile v rokah kelih . . . «Kako pridejo ti angelji v službo tolovajev?« «Vidiš kmalu delo teh angeljev!» Pomembno in zaničljivo je izgovorila spremljevalka zadnjo besedo. Trenutno so nehali tolči tolovaji; brisali so si raz čela potne srage — od napora, ki pa se jim je videl sladek, saj so ubijali za naslado. Takrat pa so pristopile Vestalke k iztepe-nemu siromaku in mu ponudile krepilni kelih. Nepopisno blagodejno ga je dirnil ta ginljiv prizor. «Usmiljenje . . .» Spremljevalka se je nasmehnila. «Kjer je sovraštvo — tam ne išči usmiljenja!...» Poželjivo je stegnil roke in hotel piti. V očeh Vestalk se je porajalo zlobno veselje. Odtegnile so kelih in se norčevale z njim. Suvale so ga z nogami v obraz, da se je vlila kri in plesale so okoli njega. Tolovaji pa so prijeli zopet bate in trpinčenje se je začelo znova . .. Tako se je premikal sprevod počasi naprej . . . «Posestrime sovraštva so te Vestalke — škodoželjnost. Tesno zvezane s temi trinogi, da so muke tem večje ... Kakih deset korakov za temi je sedel na dromedarju, ki je bil pogrnjen z ognjenorudečimi preprogami, med obema grbama na blazinah iz-žet, bled, blondinast mlad človek. Na vsakem kolenu mu je sedela našminkana predrzna odaliska. Med kratkimi ušesi grde živali je sedela zelena papiga in si s krempeljčki brskala po čopasti glavi. Dromedarja pa je vodila, sedeč mu na skrivljenem vratu — opica. Neumna glava grde živali se je neprenehoma zibala v taktu pri vsakem premišljenem in smešnem koraku — ovčje oči pa so brezizrazno gledale najprej na sprevod pred seboj . . . «Razloži mi, spremljevalka 1. . .» «Hudič s svojima ljubicama — lažjo in pro-staštvom.» Bil je konec in oddahnil si je. «Kako dolgo traja sprevod, spremljevalka?« «Skozi večnost . . .» «Lažeš, večnost nima začetka in ne konca!...» »Želiš torej naprej? Napravila sem konec, ker si strahopetnež. Naj odprem znova knjigo ?!« Grozeče je vprašala. »Ne, ne •— dovolj, dovolj!« ln pot je ostala prazna. Luna je lila na zemljo zopet svojo mehko luč in vrhovi dreves so se umirili. Le tu pa tam je še zamomljalo katero nevoljno, vzbujeno iz spanja . . . Razhojena in razteptana je bila od dolgega sprevoda cesta —-ni bilo bilke, ki bi bila stala po koncu. Tu in tam se je katera zopet vzdignila le do polovice in štrlela žalostno in poševno na kvišku . . . »In ga ni bilo prijatelja v tej dolgi vrsti ? Ne prijatelja v moji bodočnosti in občudovatelja mojega kraljestva? In kam gre ves ta sprevod?« »Ni ga bilo prijatelja in ne vstraši se pogumni kralj — to je vojska, ki gre proti tvojemu bodočemu kraljestvu, da ga razruši. In niti zdrave bilke ne bo ostalo v njem kot je ni ostalo zdrave na tej poti. Če bi hotel kraljevati — moral bi biti v teh vrstah, a ker si imel misli, ki so nasprotne zakonom sveta, zato se je uprl svet proti tebi z vsemi sredstvi, da ugonobi tvoje kraljestvo, tebe in da ti odvede v sužnjištvo — Astro . .. «. Takrat pa se je zgrudil na zemljo in zapla-kal . . . Izpred njega je izginila žena s knjigo, po telesu ga je spreletelo — vstati je hotel in se je vzbudil. Na nebu je še vedno v vsem krasu cvetela bela hrizantema — a iz njegovega obraza ni več odžarjala sreča in blaženost, zakaj v sanjah je gledal bodočnost in spoznal je življenje. A. Jurcov naslednik Alojz Senčar, špecerijska trgovina na debelo in drobno v Ptuju, sprejme tekom meseca novembra t. 1. spretnega 22 — 26 let starega prodajalca, ki je zmožen slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru ter tudi ZUlOŽen TOditi trgovske knjige. Kdor se zanima za to mesto, naj stavi svoje pogoje pismeno. Zgoraj imenovani sprejme takoj tudi močnega učenca z dobrimi spričevali in poštenih starišev. — Učna doba 4 leta. 572 3-2 ■ ■ ! ■ ■ ■ ■■■■■ 1 ■ ■ ■■■ ■■■ ■ H .iiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiii>. Nagrobne Križe in SVetilljC ::« v veliki izberi, nadalje peči, štedilnike in kurilne opreme priporoča peter JKajdic, Veletrgovina JerKar", Celje. ■ESI* s' ■ : M > - ■■--- »»j iaisaBaHBHHHHHa * Lepa hiša s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, z malim vrtom in vrtno utieo, četrt ure od kolodvora Zidan-most, se takoj za 3200 kron proda. — Več se izve pri Jos. Tabor-ju v Celju. 551 3-3 F 428 52-13 Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc, ceije Jarodni dom" in Graška cesta. Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, na debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 2 10, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. .'. Drugam po dogovoru .'. Ostanki parhasti za ženske cbleke po 20 m. trpežni 10 K. zelo močni 12 K, posebno fini 14 K; platna po 20 m. močnega 8 K. zelo trpežnega 9 K. p:>sebno močnega 11 K. razpošilja na« rodna veletrgovska hiša R. Stermecki v Celju m Najboljši češki nakupni vir. 10 K, najfinejši prsni Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg vt-lefinega, snežnobeiega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega K K; 7 K; belega, finega puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 em široka, z 2 zglavni-koma. vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h. 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm žiroke K 13'—, 14 70, 17'80 in 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 450. 5 20. 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Oenovnik zastonj in franko. 456 50-11 S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko. | « tu ^ ■<> ■ 9 4 n| u m n v lužnoštajersta hranilnica v Celju, Jarodni dom" 3 zvišala je obresti za hranilne vloge na 4' 8°//0 Poslužujte se Južnoštajerske hranilnice v »Narodnem domu" pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne ozir. za varovance izključno le v Južnoštajersko hranilnico v Celju. Juinoštajerska hranilnica v Celju sprejema tudi hranilne knjige drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci! — Osredotočimo denarno moč štajerskih Slovencev v lastni slovenski hranilnici in rešimo svoje od ptuje odvisnosti in nadaljnega raznarodovanja. * a. fr. y. ^ ^ ff m 19 V. . * m M M Poštno-hran. rač. St. 848.428. — 1128 zadružnikov. —— Vplačani deleži K 21.024*-. Ustanovno leto 1881. Telefon St. 2. Rez. zaklad nad K IOO.OOO-—. Denarni promet v letu 1909 —— K 4,020.030*96. —— „5iMNSKa POSOJILNICA V ŽALCU" REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. Hranilne vloge obrestuje po 41/2°/o z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po dogovoru, od dne od dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotek;.rne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 5 do 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic, menic in v tekočem računu poslovanje s čeki. — Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice in lastni čeki na razpolago. Posluje vsak dan; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek. Ravnateljstvo s Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in župan. Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Žigan, veleposestnik. 293 26-13 IOS. CRETNIK izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju cb juž. žel. Izdelujem načrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno. izobraženo delile v vseh strokah, želi službe kot blagajuičarka, najraje stopi v službo v kako pisarno ali kot domača učiteljica ali vzgojiteljica. — Naslov se izve pri upravništvu tega lista. 578 3-1 enonadstropna, v sredi trga Raclecie pr»i Zid. mostu (postajališče), pripravna za vsako obrt (prej pekarija) se radi siniti proda ali da v najem. Več pove upravništvo „Narodnega Dnevnika' 574 3 1 Najboljši avtomatični gramofoni posebno za gostilničarje pripravni se dobe pri lv%nu Bajželj-u v Ljubljani Marija Terezije c. it. Ima tudi glavno zalogo najnovejših slovenskih plošč v premeru 25 cm, in stane komad samo 3 K. Igle za gramofon pa stanejo 1000 kom. samo 2 K. Gostilničarji. *atefri želije 1 * baviti tak gramofon, naj se obrnejo direktno na gori imenovanega, bodo z gramofoni jako zadovoljni, dobijo se taki tudi na mesečne obroke. 577 3-1 mm« V vseh vrst /c .ZVEZNA TRGOVINA, 88š=E=i©| 6 belili rjuh. zelo debele in zarobljene po 2 m 14 K po 21/4 m 16 K. iz domačega lanenega platna po 2 m 18 K, po 2'/« m 20 K. razpošilja franko narodna veletrgovska hiša R. Stermecki v Celju m as in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno, Humpo-lec. Češko. Vzorci franko. Po zelo znižanih cenah priporoča Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih iu otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistora prave gor-ke in lovske čev je. Izdeluje se po meii v isstni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, • Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 420 naročila proti povzetju. 12-7 Edina slovenska kisla voda Tolstovrška slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča 550 8-3 namizna kisla voda- Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896. leta in na higijeuični razstavi na Dunaju 1899. leta. Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine pošta Gu$tanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. jeve SINGER šivalne stroje kupnjte samo t naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem ----- znamenju. —- 3: ® Ne dajte se zapeljati po naznanilih, katera nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje »li pa drugod izdelane stroje, ker ml ne (jddajemo svojih strojev na prekupovalce, ampak jih prodajamo naravnost občinstvu. SINGER Co. Delniška družba za šivalne stroje v Celju, Graška ul. Žlindra zajamčene odstotno vsebine dobi se po najnižji ceni v veletrgovini »MERKUR" P. Majdič v Celju, kjer $e dobe tudi vsa druga umetna gnojila. Najbolj učimo naložen denar je v slovenski hranilnih vlog nad 39 milijonov K Rezervni zaklad nad I milijon kron. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4' ter pripisuje ne-vzdignene obiesti vsakega pol leta h kapitalu. Za varnost denarja Je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Dne I. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem no zaračuni. — Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vlo^ne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 5% obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj V/Žo na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče, Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica izdaja lične 185 12-8 domače hranilnike. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi kreditno društvo. Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači v PREŠERNOVI, prej SLONOVI (Elefantovi) ulici štev. 3. Jforodni sliKar in plcsKar V (eljn. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da izvršujem vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor tudi cerkvena, sobna in dekoracijska, slikarije, Črkoslikarstvo na steklo, les, itd. — Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. — Sprejmem takoj več zanesljivih pomočnikov. Mihael Dobrave, Celje, Gosposka ulica štev. 5. ToTnTQTnInTnToTPTftIaInIaIi Hla debelo! Na drobno! Priporoča se edina narodna trgovina galanterijskega, norimberskega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač Celje Priča & Kramar ceije Graška in Krožna ulica. 511 35-13 3 I M 3 ■ N • I j M 3 3 N 3 m 3 II Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. 149 40-33 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 47: 2 /Oi Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. PoStne hran. račun St. 64.866. - Telefon St. 48. - Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno lalaganje gotovine ____pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. .LASTNI DONI' 0« registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna Je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © H pet od sto (5%) Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©©© dopoldne, ©e® sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga iu ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naložeDih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © Edino narodnojanno jSj PrVa jnžnoštajrofr IjatanoscšKa Stavbena in umetna kamnoseška obrt 8 strojnim t:: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del ■ kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. ln različnih kamenov in ::: cementa. ss: Špecijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prlžnic, kropilnih in krstnil/ ::: kamnov itd. ::s Brušenje, poliranje in s strnganje kamena s troji. Ho podjetje V Celju. industrijska dražba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. ■Vaprava zidanih ali betoni-riinih 'rodbinskih grobišč gf(rakev).T ::: du8tri]8ka družba Celje'. «6 Tlakovanje cerkva, dvoran ln hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ndo-lavanje napisov v iste. lfinko lukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju ===== prevzame vsakovrstna = 61 60-39 stavbena zlasti tesarska dela. CD 1 tO O o U)< v CX 3 P O C/J CD !SI< priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe. Na debelo! Jfc 4 k Na drobno! CO 1X3 2 ® tš © S is "S ® •B Š M .o ro O 03 J* .. — m t- t- o a; S M .3 ^ C8 d .22 M o, £ > oŠ .. es 05 X> > _ ož c« ® O - "Z? ® •M § > rt >0 -o C. cd .2 a> t- Rafael Salmič trgovina z urami in zlatnino v ,,Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. n Ne odlagajte z naročili na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko ===== proti franko vrnitvi. ====== P N* mszss Iv. Jax d i Sin, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 336 52-21 m i Priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. r is ElišU S5SIS nis Nagrobne vence nsu v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. ===uJ =11= R. DIEHL, žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. Sprejmem takoj učenca. ■e H- O Ivan Ravnikar Celje, Graška cesta. Največja in najcenejša zaloga špecerijskega in barvnega blaga. Prodajam pravi zabukovski premog po najnižji ceni cele vozove in na drobno. Kupujem suhe gobe, oves, pšenico, sploh vse deželne, pridelke. Na debelo. Na drobno. Agr o-Merkur - - v LJubljani. * - Uradni prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče lli kleti v Trstu in Ljiibljani. Agro-Merkur Je trgovcem tn gostilničarjem ttd.v zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga. n^VAK I Umetna gnojila, ga lic a, žveplo, krmila, Mr%JMt\Ml Z semena stroji ih orodja. 17itia I Štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska. V IS goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina. . . . . Sir, maslo, žito, moka, olje itd..... - - Agro-Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke in izdelke. 53-41 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 2» Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelke. MM Zvezna trgovina v Celju V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. = Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. = 83 48-37 w D Južnoštajerska hranilnica u Celju 1 u narodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 41/8°/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad In Vransko ih rezervna zaklada, katera znašata vže nad 363.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. n fAosedaj je dovolila za dijaške ustanove U 30.000 K, za napravo potov 4500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 8.550 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 4.450 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa ^e je 26.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 83.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih ===== obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ===== Slovenci, poslužujte se l«!7flAŠtaf0fdfo h* flilfltrt Pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne II aimuiu a,j varovance in zahtevajte pri sodiščih, j v v, .. L-a-if-f-n da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno ie v ]UZHQ$I M! lUUUCO. 43 52—40 POSOJILNICA v CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne hranilnice ček. št. 9579 == V lastni hiši ,Narodni dom' Telefon štev, 22 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4V2"/o. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi- se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%. 5V2 in 5% obrestovanju. /o Nad 6 milijonov kron hranilnih vlog g g ^d 332.000 kron rezervn. zaklada 13 52-41