-, (^ Kaj je strah ? !j|jj)ila je huda zima. Sneg je prašeal pod nogami. Nebo je bilo vedro kot 31§5§*ribje oko. Solnce je razsevalo snežno odejo. Imel sem easa in volje dovolj, zatorej sem poklical Hektorja in Nerona, del puško na ramo in hajdi nad zajce! Vse popoludne sem hodil. Dva zajca sta vže bila moja. A težavna hoja me je utrudila. Solnce je šlo za gore. Prišedši do svojih goric, šel sem v klet ter si prinesel vina v svojo sobo. A kmalu me je zmagal trud in zaspal sem sede. Ne vem, kako dolgo sem spal. Vincarja nisem hotel buditi in tiho sem odšel. Mesec je svetil ua čistem nebu. V njegovem svitu so se lesketali neštevilni ledeai kristali. Bil sem vže na polu poti. Na enkrat se mi ustavi noga, a nisem vedel zakaj. Gledal sem in gledal in — oj groza! Pred mauo ne daleč stoji velikanska osoba. Bela je bila kakor sneg in z roko je grabila po meni. Nikoli nisem bil boječ, a zdaj so mi vstajali lasje na glavi. Očij si skoraj nisem upal povzdigniti. Psa sta se stiskala ob nie. Slišal sem večkrat, da psi silijo k človeku, kadar vidijo duhove. Mrzlo je bilo, a jaz sem se potil od strahii. Zbral —< 111 >¦— som vse svoje moči. Hotel sem naprej. A jedva sem storil korak naprej, stopil sem nehote dva nazaj. Psa sta se stiskala vedno bolje ob me. Snel sera puško z rame in jo del iiem zopet uazaj. V groznih rankah sem bil. a nisem si mogel pomagati. Zdajci je zaukal nekdo doli ob križ-potji. Bil je grajski hlapec. To mi je dalo pogum in — rešitev. Novič zberem vse svoje moči in puško pripravim na udarec. Naprej! — — — Vže sem hotel udariti. A zdaj so se mi odprle oči. Kaj je bilo ? Nič drugega uego vrbovo drevo obeljeno ravno proti meni. V mesečini se je belila trhla vrbovina. Skorja je visela na stran. Ia veter je majal skorijo, a jaz sem mislil, da grabi pošast po meni. Zna se, da sem se jezil, a jezil na samega sebe. Vsega tega uisem zapazil v svojej zaspanosti. Ali ta strah sem si dobro za-pomnel. F. S.