Potop ,,bele ladije            
(Iz angleakega poslov. Milutin Silvan.)                       
ilo je 1120. leta, iia jc popotoral anglažki kralj Henrifc I. t Normandijo s svojiin sinom kraljevičem Viljoraom in sijajnim spremstvom v ta naraen, da bi kraljeviua pripo-^K'   znali  novmandski  plonionituiki za njpgovoga prestolona-^slednika in bi sklenil  poroko ž njim in z Ueerjo anjou-^vinskega grofa.
Oboje se je vršilo veličastno, sijajno in veselo.   V 25. dan
3(__meseca listopada namenilo se je spremstvo nkrcati v barflerSkej
luki in odriniti domov.   Istega dne pristopi h kraljii morski ka-pitan in mu reiv:o:
rMoj kralj! tvojemn ofelu je moj oče služil vse svojp žite ' dni na morji. Vodil je ladijo v cvetofej mladosli. na katerej se je vozil tvoj oče proti Angležem, da bi je podjarmil. Prosim te, podeli tudi raeni to uslugo. Tukaj v luki imam trdno ladijo na ime »bcla ladija" s petdesetimi krepkimi pomoršfaki. Prosim te, kralj, izkaži čast svojcmu služalmiku, da te pre-pelje y ,belej ladiji" na Angležko."
BŽal mi je, prijatelj," odgovori mu kralj, „ladijo sera si vže izbral in ne raoreni se peljati s tebij. Da pa nstrežem tvojej želji, pelje naj se kralje«6 ia vsa njegova družba s teboj v ,belej ladiji" in s tvojimi srčnimi pomorščaki." —
Uro a)i dve kasneje zapove kralj svojej ladiji odveslati. Spremljajo ga tudi druge ladije in veslajo vso noč v prijaznej in dobrodojnej sapi. Rano zjutraj do-jadrajo na anglesko obrežje. Ni se še do dobra zdanilo, ko zaslišijo na kraljevo ladijo brezuppn divji vriS& sem od morja. Prestrašeoi povprašujejo dmg drugega, kaj bi to biio. —
Takrat je bil kraljevič mladeni5 v d6bi osemnajstih Iet in Angležev ni mogel trpeti. Izrazil se je: Kadar prideni do krone, vprezati je ho6em v plug kakor vole. Kraljevič je šel na kruv nbe)e ladije" se sto in štiridesetimi mladimi pleme-nitaii, mej kat^rimi je bilo osemnajst devie knežjcga rodu. V aivahnej dru').bi s služabniki in pomorščaki je bilo na krovu tri sto Ijudij.
^Kapitanl" oglasi se kraljevič, ndaj tri sode vina svojini vrlim pomorS6akom. Kralj je rže davno odrinil iz luke. Koliko časa se siaerao kratkočasiti, da vender dospemo % onirai na Angleško?"
nKraljevie," odvrue mu kapitan, ,,predao bodo jutro, dohite moji ljud]e z belo ladijo najurnejšo Iadijo v spremstvu tvojega očeta kralja, ako odplujemo o polunoči!" — Nato se začne zabava. Poraoršfaki so izpraznili tri sode vina in kraljeviS in sijajna njegova družba je plesala v mesočnera sviln na krovu.
Ko je končno nbela ladija" zapnstila barflerško luko, ni ga bilo treznega po-moi"šeaka na krovu. Jadra so bila razpeta iu vesla v živahnem gibanji. Kapitan je krmaril. Veseli mladi plemenitaži in krasne device boječi se prehlajenja, ogrnili so se z dragoeenimi plaSei in se izprehajali, smijali in peli. Kraljevič je navdu-šeral pomorštake, naj bi hitreje veslali v čast nbele ladije." —
Tresk! Strašen krik se izvije iz treh sto grl. To je bil obupen glas, ki so ga t-uii z morja na kraljevo ladijo. Bela ladija je treSfiila ob skalo — zajela vodo — in se potapljala. Kapitan je v naglici spravil v Jolnič kraljeviča in majhno itevilo plemenitažev. »Odrinimo!" veleva kapitan, ,in veslajmo do zemlje. Daleč nismo od snliega in morje je mirno! Ostalim ni nobene pomoči ve6!"
A komaj oilveslajo od potapljftjoče se ladije, zatuje kraljevič glas svoje sestre Marije, ki jt? vpila na potnagaj. nVrnimo se," reče kraljevič, nda-si je nevarnost velika! Njene izgnbe bi mi ne bilo mogofe preboleti!" In obrnili so folnifi Ko je kraljevič stegnil roki, da bi prijel sestro, skočilo je več nesrečnikov v majhen čolnič, ki se je preobrnil. V istem hipu se je potopila tudi »bela ladija."
Samo dva človeka sta plavala. Okienila sta se za kos lesa, ki se je odkrhnil od jadernika. Drug drugega vprašata po imenu, stanii in rojstDem kraji. Mlajši reče: „Jaz sein p!emenitax, imo mi je Bogomir, sid sem Gilberta LT Ajglajskega. In ti?" vpraSa svojega druga. n.Jaz sem Berold, ubožen noesar iz Roena," bil je odgovor. ,Gospod se n»jn usmili!" vzdilineta in sknšata drifg dragega osrčerati, ko jn viliar drvi v nesr«"ni?j .jesenskej noei po mrzlein raorji. Ne dolgo potem priplava za njiraa drug mož. Takoj izpoznata kapitaua po njegovih mokrih dolgili laseh. nKJG je kraljeviu?" vpraša kapitan blastoo. nMrtev! mrtev!" odgovorita mu bol&tno. BRazvon nas treh rešil se oi nihče iz morskih valov!" Kapitan obupno viklikne: *Gorje! gorje rai!" in izgine v hladnili morskib. ^alovih.
Ostala se držita še nekaj ur na zloinljenem drogu. Naposled roie mladi plemenitaž s slabotnim glasom: „Jlraza se res tresem, pojemam in dalje se ne moreni držati. Z Bogom, dobri prijatelj! Bog te varuj!" S temi besedami omahne in izgine v morskem žfelu. Ž njim je poginila vsa sijajna družba, le ubogi roenski mesar si je ott'1 življeiije.
Zjntraj na vse zgodaj so opazili ribiči plavajočega raesarja in ga potegoili v fcolnič — jedinega poroževalca žalostnc novice.
Tri dni se ni drznil niliče naznaniti kraljn te velike nesreee. Končno so po-slali h kralja ubožtiega deeka, kateri jokajoč povii kralju, da se je potopila nbela ladija" z vscmi, ki so bili na krovu. V nezavesti se zgrudi kralj na tla in od pre-vellke žalosti se nikoli ni več zasmejal.