TRST, torek 25. junija 1957 Lelo XIII - Št. 150 (3685) PRIMORSKI DHEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638. 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, II nad. — TELEFON 93-808 in 94-63* — poitni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV FRANČIŠKA St. JO — Tel. MALI OGLASI: JO lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ. Izvod m 0 enije' št. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsa* nun Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna z /oz - Trst višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjev* 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 • izdala založništvo trz s g ' Bourges-Maunoury ostane: z 251 glasovi proti 210 v «Caka vas važno glasovanje o posebnih pooblastilih za Alžir, o skupnem tržišču in evratomu; zato premislite dobro in mi rajši že sedaj odrecite zaupanje», je izjavil mladi in energični predsednik vlade Vedno hujše borbe v Alžiru PARIZ, 24. — Kot je bilo predvideno, je prišlo nocoj do glasovanja o zaupnici vladi Bourges - Mau-nouryja na vprašanju finančnih ukrepov. Uradni izid glasovanja je: za vlado 251 glasov, proti vladi 210 glasov. S tem je narodna skupščina v celoti odobrila finančni načrt viade, ki ga je izdelal finančni minister Gaillard in ki vsebuje: 1. Prihranke v znesku 250 milijard za tekoče proračunsko leto in 350 milijard franikov za prihodnje leto. 2. Nove davke v znesku 150 milijard frankov za tekoče leto. Okrog 71 milijard frankov bo državna blagajna prejela od zvišane cene bencinu, 26 milijard od davka na dohodke delniških družb in 21 milijard od davka na zneske za pakete akcij delniških družb. 3. Poleg tega predvideva načrt vrsto davkov, kakor tudi raznih ukrepov, ki bodo olajšali izvoz in zmanjšali uvoz nebistvenih proizvodov, med katerimi je tudi ukrep, s katerim se začasno ukinja liberalizacija izmenjave. Vlada si je že v naprej zajamčila večino. Skupščina se je sestala ob petnajsti uri. Zato izid glasovanja ni nikogar presenetil. Parlamentarna skupina neodvisnih. ki razpolaga s sto sedeži, 'se je že pred^ glasovanjem s pretežno večino izjavila za zaupnico vladi. De-mokristjanska MRP, ki ima 74 sedežev, je sklenila v celoti glasovati za zaupnico. Tudi velika večina 20 poslancev Demokratično-socialistične zveze odpora OVDSR) je glaso^ vala za Maunouryja. Predsednik vlače Bourges-Maunoury je govoril ob začetku današnjega zasedanja takoj po govoru nekega radikalnega poslanca Mendes-Franceove struje, ki- nasprotuje vladi. Maunoury je izjav'1: , . , . . .. 1 Katera koli vlada bi bila prisiljena zahtevati določen finančni napor, ki ga dežela lahko prenese, 2. vprašanja morajo biti rešena, med temi predvsem alžirsko; ^ reši jih lahko samo vlada, ki 'ma P°" polno avtoriteto. Ce je skup-ščina mnenja, da lahko neka druga vlača dobi od francoskih državljanov potrebno soglasje, naj to skupščina jasno in odkrito pove. Glede druge točke je Bour-ges-Maunoury pripomnil, če skupščina misli, da je pogrešila, ko mu je izglasovala in-vestituro, naj se sedaj premisli in naj mu odreče zaupanje. »V prihodnjih dneh vas čaka glasovanje, ki bo odločilne važnosti in sicer glede posebnih pooblastil za Alžir in glasovanje o ratifikaciji sporazuma za skupno tržišče in Evratom. Zato bi bilo bolje, da vlado že danes obsočite. namesto da bi ji s svojim ravnanjem zmanjšali avtoriteto,« je dejal Bourges. Za predsednikom so sledili govorniki, ki niso povedali nič važnega, nato pa Je bila seja odložena do 21. ure zaradi glasovanja. Vzporedno z energičnim nastopom pred skupščino, nastopa novi miadi predsednik vlade tudi proti borcem za svobodo v Alziru. od koder prihajajo vesti, da kolonialne čete napadajo na področju Con--,tar.-tine, kjer poročajo o 14 mrtvui Alžircih in o zaplembi orožja, nadaljnjih 20 Alzircev je bilo ujetih v nekem drugem spopadu, 13 aretiranih ces da so t rših atentate. Na področju Ka- Josip Vidmar v Hong Kongu HONG KONG, 24. - Po treh tednih bivanja na Kitaj skem je prispela v Hong Kong jugoslovanska delegacija P vodstvom predsednika Slo ske akademije znanosti m u-metnosti Josipa Vidmarja, je izjavil, da so podpisali kulturni sporazum med obe"1 državama, Josip Vidmar Je dalje dejal, da so med Poto vanjem po Kitajski tako kot ostali člani delegacije vali popolno svobodo g' • in besede. Dostavil je, aa je nova smer diskusije na tajskem element, ki bo ,. imel odmev v vsem sociali stičnem svetu, Peter Bezruč devetdesetletnih PRAGA. 24. - Let"s,kb.° popolni! 90 let slavni cesK'.Srnt, nifc Peter Bezruč, k« J« tudi najstarejši češki knjI • nifc. Njegove pesmi so P , dene v vse svetovne jezike Založniška podjetja v c™ objavljajo ob tej obletnici šte ritne zbirke njegovih del. Med obema vojnama so iz- ... • gova pesmi tudi v sloveni*mi. bilie so bili baje ubiti 4 Alzir-ci, 14 pa so jih aretirali. Prihajajo pa tudi vesti o neutrudnem boju Alžircev zlasti na področju Orana, tako da so francoske oblasti prisiljene poročati o 5 mrtvih in številnih ranjenih. Pri metsu Sidiasa v južnem Alžiru so Alžirci napadli neko francosko topniško enoto, ki je imela 16 mrtvih in 2 izgubljena. Včeraj pa so borci za svobodo okrog 21. ure zvečer z brzostrelkami napadli Bourges-Maunoury francoske kolonialiste v samem glavnem mestu, pri če mer je bil en Francoz mrtev 4 pa ranjeni. V Klemcenu so u-porniki vrgli bombo v francosko vojaško krojačmeo, kjer je bil lastnik laže ranjen, kmalu nato pa je bil zaradi nekega drugega atentata v drugem predelu mesta ubit en Francoz. «Pri neki operaciji — tako u- radno poročajo — so francoske sile severno od Klemcena pobile 30 upornikov«. V Parizu ustanavljajo posebno »preiskovalno in pomirjevalno« komisijo, ki bi proučila pogoje, v katerih so bili aretiram voditelji alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja Ben Bella in drugi. Član Komisije, ki ima mednarodni značaj, bo tudi prof. Ago, docent za mednarodno pravo na rimski univerzi. V Madridu je voditelj alžirske narodnoosvobodilne fronte Ferhad A,bas izjavil skupini novinarjev, da Alžir ne bo pristal -na francoski statut za severnoafriška ozemlja. Glede nadaljnjih perspektiv v zvezi z morebitno spremembo francoske vlade je dejal: »Mislim da ni pretežko razumeti, da tudi ta vlada, kakor ona pred njo, Alžircev ne more zadovoljiti. To pomeni, da vojna ni končana. Kri bo še tekla v Severni Afriki, če ne bo prišlo do iskrenih pogajanj«, je dejal Ferhat Abas. Oborožitev — razorožitev Peta A - eksplozija v ZDA - Manevri «Rosie Rosie» LONDON, 24. — Medtem ko se štirje razoroževalci pripravljajo ta teden na zelo važna pogajanja, ki jih je danes tudi Dullesov pomočnik Herter označil za zelo optimistična, prihaja iz Las Ve-gasa v Nevadi vest o eksploziji pete atomske bombe, ki je baje v nizu zadnjih eksplozij najmočnejša. Sij eksplozije je bil tako močan, da je prekril medlo svetlobo vzhajajočega sonca ob 6.30 zjutraj po ameriškem času, r.ato pa se je dvignil dim v obliki gobe, ki je bila dvakrat večja kot pri prejšnjih eksplozijah in je bil, kot trdijo strokovnjaki, na stopnji «med očarljivim in impresio-nantnim«. Navzočih je bilo več kot 850 vojaških opazovalcev in civilistov, ki so bili skriti v podzemskih #u trdbah« štiri kilometre daleč od eksplozije. Mnogo bliže eksploziji pa so bili razporejeni prašiči in sicer 853 po številu, med ka, terimi so bili nekateri od njih oblečeni v oblačila iz tkanine, ki je podobna tisti, ki jo uporabljajo za vojaške uniforme. Bomba je bila obešena na balon, ki je plaval 200 metrov nad zemljo v nevadski puščavi, tako da je bomba eksplodirala nad zemljo. Iz Vicenze pa poročajo, da se bodo jutri začeli manevri NATO pod poveljstvom južnoevropskega poveljstva. Sodelovale bodo enote ameriške, angleške, grške, turške in italijanske vojske. Sodelovali bosta prvikrat letalonosilki «Fo-restal« in «Lake Champlain«, ki ju doslej še niso uporabljali pri manevrih NATO. Manevri nosijo prikupno ime «Rosie Rosien. Danes začetek kongresa delavskih svetov FLRJ Navzoč bo tudi predsednik Tito • Med delegati iz Italije sta tudi F. Santi iu R. Mieli - 0 gospodarskem sodelovanju med FLRJ io Italijo Enotni nastop koroških Slovencev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Jutri bo začel z delom prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije v veliki dvoiani novega doma sindikatov. O dosedanjih izkušnjah m o nadaljnjem razvoju delavskih svetov bo podal poročilo Djuro Salaj. Nato bodo kongres pozdravili povabljeni delegati iz države in inozemstva. Popoldne bo kongres nadaljeval delo v enajstih komisijah. Kongresa se bodo udeležili r.ajvišji predstavniki vlade in verjetno tudi predsednik republike maršal Tito. ki se je včeraj vrnil iz Brionov v 3eograd. Kongies bo spremljalo okrog 160 domačih in tujih novinarjev Danes so prispele v Beograd sindikalne delegacije iz Romunije, Italije (CGIL, Fernando Santi, Renato Mieh, Della Sei va )in drugih vzhodno in zahodnoevropskih držav. (Op. ur.: Na 3. strani našega dnevnika objavljamo o kongresu obširnejši članek). Današnji «Privredni pregled«, ki je izšel v posebni številki v italijanščini m srbohrvaščini, ugotavlja, da so se vsa italijansko-jugosiovanska vprašanja po letu 1954 reševala v novem ozračju tako, da se je po tem letu odprlo široko in intenzivno sodelovanje. Od tedaj je povprečna blagovna izmenjava znašala letno okrog 51 milijonov dolarjev, leta 1955 že 82 milijonov dolarjev, lani pa že 87 milijonov dolarjev. Letos pa se je blagovna izmenjava še bolj povečala in je v prvih dveh mesecih dosegla 25,8 milijona dolarjev na podlagi sporazuma o posebnih dobavah. List poudarja zanimanje jugoslovanskih politični", in gospodarskih krogov ter dejstvo da obstaja na eni in na drugi strani dobra volja in realistično gledanje. Med prispevki časopisa so tudi članki o tehničnem , sodelovanju m o blagovnem prometu med obmejnimi področji. Ponovni poziv vladi za izvajanje čl. 7 drž, pogodbe Poročala sta dr. Franci Ztvitter in dr. Joško Tišler - Zvezna in deželna vlada naj poskrbita za finančna sredstva za izvajanje čl. 7 (Od našega posebnega dopisnika) CELOVEC, 24. — Včeraj dopoldne je bila v Celovcu na zborovanju obeh slovenskih organizacij na Koroškem, Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev v zvezi z izvajanjem člena 7 državne pogodbe sprejeta posebna resolucija v kateri je med drugim rečeno: «Poudarjamo, da je 7. člen državne pogodbe uspeh naše borbe za naš narodni obstoj tudi v času najhujšega nasilja in nazadnje rezultat kompromisa med —r— različnimi stališči posamez nih zavezniških sil in prizadetih držav. Zato je ozemeljsko njegova veljavnost popolnoma jasna in paragraf 2. člena 7 samo mednarodna sankcija dvojezične šolske ureditve, ki jo prikazujejo kot najbolj «vzorno in prikladno«. Zato odklanjamo vsak kakršen koli nadaljnji kompromis, tako glede vsebine člena kakor glede ozemlja njegove veljavnosti, pa naj je to v obliki kakega referenduma ali v obliki Zdi zopet pred parlamentom 6 bo bo danes predložena Zoli zahteval nezaupnica glasovanje Včeraj je imela vlada sejo, ki je trajala čez štiri ure - Določili so 30 milijard za popravo poškodovanih naprav v Piemontu, padski delti in drugod (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Čeprav se mora Zoli s svojo vlado jutri ponovno predstaviti parlamentu in torej lahko pride tudi do glasovanja o zaupnici oziroma nezaup- nici, kar pomeni, da je usoda Zolijeve vlade še povsem neznana, je vendar ta vlada imela danes sejo, ki je celo zelo dolgo trajala in na kateri so bili spre- jeti važni ukrepi. Dobršen del časa seje je bil posvečen razpravi o škodi, ki so jo povzročile poplave v padski delti, pa tudi v Remontu in drugod po Severni Italiji. Glavno poročilo v zvezi s tem je imel minister za javna dela Togni, ki je tudi navajal, kaj je vlada že ukrenila in dobrega napravila. Določeno je bilo, da bodo za obnovitev uničenih naprav porabili 30 milijard. Te milijarde bodo baje dobili iz večjih davčnih dohodkov, ki so se letos že pokazali. Sprejetih pa je bilo muHiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiitiiHiiiimiiiiHiiiiiiiiiiimiitmiiitmiiiiiMiiiiiMiiiMimiimiitititmiiiMMtiiiiHiuiin Menon: Na Srednjem vzhodu je še nevarnost vojne Poročilo o jordansko-iruških razgovorih - Incident na področju Gaze - Izid volitev v Libanonu - ZLfA in Akabski zaliv BAGDAD, 24. — Jordanski kralj Husein je odpotoval danes s posebnim letalom iz Bagdada domov v Aman. o razgovorih z iraškim kraljem e bilo objavljeno skupno poročilo, v katerem je rečeno, da so razgovori trajali tri dni n da se bosta obe državi držali načel Arabske lige ln načel listine OZN ter določb obrambnega arabskega pakta. Razen tega bosta obe državi sodelovali, da bi ohranili o-zemeljsko integriteto arabskih držav ter podpirali borbo Alžircev proti francoskemu imperializmu. Glede A-kabskega zaliva je v poročilu rečeno, da spada, med arabske teritorialne vode in da o-be eržavi nasprotujeta kakršnemu koli zadevnemu protestu. Glede izraelskega vprašanja bosta obe državi delali v prid arabskih zahtev. Končno poudarja poročilo, da bosta obe deželi ostali zvesti določbam sporazuma o zavezništvu iz leta 1947 in da bosta nadaljevali vojaško, trgovinsko, gospodarsko in kulturno sodelovanje. Poročilo ne omenja razgovorov o finančni pomoči Jordaniji. Kljub temu pa dopis-niki raznih agencij poročajo, da Je pri^10 glede finančne pomoči med obema kraljema do popolnega sporazuma. Z zagotovljeno pomočjo bo Jordanija izvajala že izdelane industrijske in kmetijske načrte zlasti pa načrte za izgradnjo namakalnih naprav, pomoč bo znašala 7 milijonov funtov šterlingov. Na izraelskih mejah pa še vedno ni miru. Izraelski glavni štab poroča danes, da je neka izraelska^ izvidnica streljala na dva Arabca, ki sta baje prekoračila mejo in zašla na izraelsko ozemlje, ter enega ubila, drugi pa da je zbežal. Poročilo pravi, da je izraelska patrulja ukazala «stoj», toda Arabca nista u-bogala. Do incidenta je pri_ šlo na fflbmejnefn področju Gaze. Izraelska propaganda dolži razen tega Sirijo, da povzroča incidente na mejah Izraela, zaradi česar je izraelska vlada sirsko vlado opozoril* in zahteval«, da z ,n- cidenti preneha zlasti na pod- danes v Sueški prekov dve so. ročju Galileje. Izraelska zahteva je bila izročena predsedniku izraelSko-sirske mešane komisije za premirje. Danes je odpotoval, po enodnevnem bivanju v Kairu, indijski minister Krišna Menon na konferenco Commonweal-tha v London. Pred odhodom je izjavil med drugim: iiNa srednjem vzhodu obstaja nevarnost vojne. Velike si le, ki se zanimajo za Srednji vzhod bi morale .nuditi tem državam gospodarsko pomoč če hočejo, da bo ohranjen mir.« Dejal je dalje, da ne more verjeti »teoriji, po kateri naj bi bila na Srednjem vzhodu nekakšna praznina«. Glede Alži-ra je dejal, da obžaluje nadaljevanje vojne tako glede Francije kakor glede Alžira. Za stališče, ki ga je zavzela egiptovska vlada glede Sueškega prekopa pa je Menon poudaril. da pomeni to stališče prispevek k dosegi miru na Srednjem vzhodu. Iz Beiruta poročajo, da je bil izid včerajšnjih volitev v Libanonu za izvolitev desetih od 66 poslancev, kolikor jih šteje libanonski parlament, naslednji-2 sedeža bosta dodeljena vladnima kandidatoma, 4 sedeži nedvis-nim vladnim kandidatom, 4 pa opozicijskim kandidatom. Volitve so bile v pokrajini Bekaa. Pred dvema tednoma so volili v okrožjih Beirut, v Južnem Libanonu in hribovitem Libanonu. Pri tedanjih volitvah so zmagali vladni kandidati s 35 do 42 sedežev, medtem ko je opozicija zasedla samo 7 sedežev. Na včerajšnjih volitvah je bil od opozi-cisjkih kandidatov izvoljen tudi bivši predsednik parlamenta Sabri Hamad in bivši zunanji minister Fili.p Takla. Poražen pa je sedanji finančni minister Nasri Maalouf. dalje sin predsednika Sami Solh in dru gi Volitve bodo zaključene prihodnjo nedeljo in m izključeno, da se bo opozicija se nadalje’ okrepila, čeprav je teoretično že sedaj zajamčenih vladnim kandidatom 46 od 66 sedežev. Iz Sueza poročajo, da sta pripluli, kot je bilo najavljeno, vjetski toipedovki in nadaljevali plovbo v Rdeče morje. Ladji sta baje namenjeni v Vladivostok. Diplomatski preo-stavniki ZSSR v Izraelu so v tej zvezi v privatnem razgovoru izjavili, da navzočnost sovjetskih vojnih ladij v Sredozemlju. kakor tudi nabava sovjetskih podmornic Egiptu, nikakor ne predstavljajo ukrepe, ki nasprotujejo Izraelu. »Vprašanje prekaša okvir arabsko-izraelskega konflikta«, so baje izjavili ruski diplomati. Sovjetske ladje v Sredozemlju so štiri: križarka «Mihail Ku-tuzov«, .ki je danes priplula v bližino Gibraltarja, v spremstvu treh torpedovk. od katerih nosita dve številki «719» in «720». Poročajo, da bodo vse štiri ladje že izven voda pri Gibraltarju, ko se bodo začeli vojaški manevri pomorskih vojaških enot atlantskega pakla. Iz Aten pa poročajo, da je vlada ZSSR baje zaprosila pri grški vladi za dovoljenje, da bi enote sovjetskega brodovja. ki plujejo sedaj v Sredozemlju, mogle pTistati v nekaterih gr* ških pristaniščih. Iz pristanišča Earle v New Yerseyu v ZDA pa prihaja čudna vest, v kateri se zatrjuje, da je izraelska ladja «Tap-puz« vkrcala cement ne pa o-rožje, ki naj bi služilo izraelski mornarici v borbi proti podmornicam. Danes tudi iz Washmgtona poročajo, da ni bilo nikakršnih tajnih arabsko-izraelskih pogajanj za ureditev izraelskega vprašanja. To izjavo je dal predstavnik državnega departmaja, ki je dodal, da je vlada ZDA naklonjena svobodni in mirni plovbi ladjevja v Akab-skem zalivu. Državni departma )e v posebni okrožnici vsem ameriškim pomorskim družbam sporočil, naj poveljniki ladij, ki bi bile ovira.ne pri svobodni plovbi po Akabskem zalivu, ta. koj stopijo v stik z najbližjirn diplomatskim predstavnikom ZDA. Predstavnik drž. depart maja je pri tem poudaril, da to stališče predstavlja zgolj u-radno potrdilo stališča, ki ga je vlada ZDA že večkrat zavzela. še nekaj drugih ukrepov, n. pr osnutek predsedniškega dekreta za določitev ljudsKih sodnikov na porotnih sodiščih. Ko so ga časnikarji vprašali, če je njegovemu obvestilu o umaknjeni ostavki sledila kaka diskusija, je Zoli odgovoril: «Ne, pogovarjali smo se zelo dolgo o poolav-ljenih pokrajinah«. Novinarjem je tudi dejal, da bo njegova izjava jutri pred parlamentom zelo kratka. Zvedelo pa se je — v nasprotju z Zolijevo trditvijo da je njegovemu sporočilu 0 umaknjeni ostavki le sledila precej živahna diskusija, čeprav ni prišlo do posebno hudih nasprotovanj. V svojem poročilu se je Zoli v glavnem držal poročila, ki ga je v soboto zvečer izdalo predsedstvo republike, kolikor se tam omenjajo «hude težave« za sestavo nove vlade ter je navajal lastno izjavo, ki jo je dal za tem poročilom. Rekel je, da bq njegova jutrišnja izjava pred parlamentom zelo kratka in se bo držala te izjave. Razlogi za ostavko, je dejal Zoli, ostanejo še naprej v veljavi v tem smislu, da vlada zavrača vsako opredelitev na desno. Pristal je na umik ostavke samo na poziv predsednika republike, kateremu se je podredil. Položaj vlade je objektivno težak. Njena smer delovanja pa se je jasno pokazalo prav v namenu, da se vlada otrese »politične« opredelitve, ki ji je bila vsiljena. Vlada’ se bo torej držala določenega programa in iz tega programa se bo porodil-a njena opredelitev. Nato je Zoli dejal, da daje vlada prednost odobritvi začasnih izdatkov, in to zaradi tega, ker po ustavi ni dopustno prekoračiti določene roke. Na drugo mesto postavlja odobritev evropeističnih pogodb- Nato bi razpravljali o proračunih in če bi č«s dopuščal o agrarnih pogodbah. Zoli se ni hotel obvezati z možnostjo, da bi se razpravljalo istočasno o proračunih in agrarnih pogodbah. vendar pa tega tudi ni izključil. Poudaril pa je, da bo parlament šel na počitnice 6. avgusta in da je torej čas precej omejen. Povedal je nadalje, da ne namerava predati ministru Qonelli nalogo, da sestavi osnutek za finančni pripravljalni zakonski načrt za izvedbo deželne avtonomije. V nasprotju z izjavami ki so se mu pripisovale, da hoče namreč na vsak način ».splahniti« glasove, kii jih je prejel z desnice, je predsednik vlade poudaril, da ne bo nič omenjal kakega odprtja ali zaprtja. Ce pa bo kaka možnost za srečanje s PSI na programskem področju, tedaj se ta možnost ne bo zanemarila. Mogoče se bo jutrišnja debata v poslanski zbornici zaključila tudi brez glasovanja, je dejal Zoli, ki je pristavil, da bo zahteval tajno glasovanje, če bo stavljen predlog Za nezaupnico. Ko s0 mu nekateri ministri predočil-i nevarnost, ki iz tega lahko nastane, ko lahko nekateri de-mokristjanski »prostostrelci« priložnost izkoristijo in glasujejo proti vladi, je Zoli odgovoril, da to tvega računajoč, da bi izgubljene glasove demokristjanov dobil iz drugih sektorjev, ki bi pri javnem glasovanju imeli negativno vrednost. Katere glasove je Zoli mislil, ko je govoril o «negativni vrednosti«? Spet desničarske? Ali pa je «nega-tivna« tudi vrednost n. pr. socialističnih glasov? Vsekakor so v diskusiji ministri poudarili, da Zoli ne sme več delati diskriminacije glasov, ker bi to pomenilo tudi žalitev izrecne volje predsednika republike, ki je vrhovni varuh ustave. Na splošno so ministri bili sporazumni, da se njihova vlada smatra za »poslovno vlado«, vendar ne v smislu «navadnega upravljanja«, temveč za vlado, ki se odtegne političnim vplivom v ideološkem smislu in ki teži bolj za izvedbo določenega programa. pa je, da Fanfani navaja samo to, kako je skušal doseči sporazum med liberalci in republikanci. To le potrjuje naše trditve preč dnevi, ko smo rekli, da socialdemokrati Fan-faniju ne delajo težav, kajti toliko kot Fanfani bi oni tudi popustili pred liberalci, samo da bi prišlo do obnovitve koalicije in seveda do — ministrskih stolčkov. A. P. Zoli Monarhofašisti ne obljubljajo že naprej podpore Zolijevi vladi, kakor je tudi že v naprej ne odrekajo. Pravijo, da bodo počakali, da Zoli pove, kateri program namerava izvajati, češ da je Zoli objavil dva različna programa, enega v senatu in enega v poslanski zbornici. Tako je v senatu o-menil agrarne pogodbe in avtonomno ureditev dežel samo bežno in dal je razumeti, da bo ta dva problema sploh prezrl, V poslanski zbornici pa je pod vplivom Fanfanija postal ti dve vprašanji vse bolj obvezujoče. Monarhofašisti napovedujejo, da so pripravljeni glasovati «ne proti enobarvni Zolijevi vladi temveč proti ukrepom in demagoškim zakonom, ki bi jih ta vlada skušala uveljaviti«. Levica pa hoče počakati na Zolijeve izjave in videti, kake obveznosti namerava prevzeti za delo parlamenta. Jutri bodo parlamentarne skupine K'PI in PSI odločile, kako naj ravnajo. V «Popolu» bo jutri izšel članek, v katerem Fanfani zavrača trditve nekaterih listov, da je pokazal malo volje za obnovitev štiristrankarske koalicije. Predvsem so ga dolžili, da ni nič posredoval med liberalci in raznimi socialnimi zahtevami in se je kar takoj postavi proti liberalcem Fanfani pa trdi, da je skušal posredovati med repuplikan-sko levico in liberalci, toda razdalje med obojnimi so bile prevelike- Brez PRI ali PLI pa je bila naprej zagotovljena večina nemogoča. Sicer pa se vidi, da je hotel zares sests viti koalicijsko vlado, tudi p tem. ker bi pač lahko sprejel predsednikov mandat za »sestavo vlade«, ne da bi se sam omejil na »sestavljanje vlade demokratične solidarnosti«. Fanfani nadalje trdi, da je med pogajanji opustil Zoli je v drugi program in se oprijel programa, ki ga )e Zoli objavil v senatu, da bi tako la že prišlo do sporazuma. Značilno tako imenovane pravice staršev glede šolske ureditve, ker vsi ti načrti v danih razmerah pomenijo samo zlorabo formalne demokracije za izmikanje uresničitvi mednarodno prevzetih dolžnosti v zaščito manjšin, v kolikor niso naperjene sploh v to, da bi manjšino spravile še ob tiste pravice, ki jih je uživala že pred državno pogodbo. Smatramo, da se mednarodne pogodbe v zaščito manjšin nikakor ne smejo spremeniti v sredstvo za okmjevanje pravic in ozemlja manjšin« V 3. točki resolucije terjajo slovenske organizacije, naj vlada dokončno odpravi vsa hujskanja proti manjšinskemu ljudstvu in predvsem iz zgodovine poznane nacistične organizacije, ki hočejo vzeti slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice manjšine- Ob vsem priznanju dej stva ustanovitve posebne gimnazije za avstrijske državljane slovenske narod; nosti poudarjata slovenski organizaciji, da je 7. člen državne pogodbe celota in mora biti zato tudi v celoti izveden Zaradi tega apelirata na zvezno in na deželno vlado, naj v svojem proraču nu poskrbita za potrebna finančna sredstva za uresničenje 7. člena državne pogodbe. V resoluciji pozivajo koroški Slovenci zvezno vlado in vso demokratično javnost, naj ne presliši tega apela slovenske manjšine, ki ne zahteva nič drugega kot priznanje pravic ki ji gredo po državni pogodbi, posebno pa še osnov ne naravne pravice in tez nje vsake etnične skupine in vsakega ljudstva, da ho če živeti ter se kulturno in gospodarsko razvijati. Resolucija je bila sprejeta po diskusiji o poročilu dr. Franci ja Zvvittra, predsednika Zvez-slovanskih organizacij in o po-ročilu dr. Joša Tišlerja, pred sednika Narodnega sveta koro. ških Slovencev. Dr. Zwitter je Doudaril, da je obstoj koroških Slovencev danes bolj ogrožen kot pred sklenitvijo državn pogodbe, katere določila name rava vlada na Dunaju obrnit tako kakor ne ustreza dejan skim koristim in potrebam koroških Slovencev pa tudi šta jerskih Slovencev m gradiščanskih Hrvatov. Vlada pri-praVlja namreč zakon za izvedbo čl. 7 državne pogodbe, ki je bil razposlan vsem deželnim vladam v Avstriji na vpogled. o katerem pa organizacije koroških Slovencev niso obveščene. Toda vse kaže, da načrt tega zakona nikakor ne ustreza duhu določil čl. 7. «Načrta nismo videli, je dejal dr. Zwitter. slišali pa smo, da sloni na popolnoma drugih osnovah kot so tiste, na katerih temelji naša spomenica, ki smo jo poslali avstrijski vladi oktobru leta 1955, pač pa so vse deželne vlade dobile na vpogled ves material, ki so ga proti slovenskim zahtevam predložile «Suedmarka» in druge šovinistične organizacije.« Nato je govornik poudaril. da ruzen ustanovitve •lovenske gimnazije, čoslej določbe čl. 7 niso v ničemer izpolnjene. Namesto tega se širi po Koroškem šovinistična gonja, predvsem proti dvojezičnim šolam. V nasprotju s tč. 5 c1- 7 delujejo še različne organizacije, kot so na pr. »Kiirtner Schuiwerein», «Sued-mark». tako imenovana »Zveza rvindischerjev«, «Abwehr Kaempferbund« in druge, ki se bore proti manjšinskim pravicam Slovencev in Hrvatov v Avstriji. Predsednik NSKS dr. Joško Tišler pa je govoril o vpra- šanju šolstva. Zborovanju je predsedoval Janko Ogris, pod-predsečnig ZSO. Vseh predstavnikov obeh organizacij je bilo okrog 300. Med diskutan-ti so bili tudi: slavni koroški partizanski borec Prusnik, dr. Mirt Zwitter in drugi. Ob zaključku zborovanja so pevci iz Radiš pri Celovcu zapeli «Gor čez izaro«, ki so jo vsi navzoči poslušali stoje. O zborovanju bomo obširneje poročali v prihodnjih dneh. M. B. ««------- Smrt treh alpinistov LECCO, 24. — Štirje mladi alpinisti, med njimi neka ženska, so se ponesrečili na grebenu Segantini v skupini Gri-gna. Pri tem so trije izgubili življenje, eden pa je močno ranjen v bolnišnici s prognozo za 25 dni. Nesreča se je pripetila, ko so hoteli 18-letno mladenko in enega izmed moških, ki sta se čutila manj sigurna, spraviti v sredino naveze. R^evanje je bilo zaradi slabega vremena močno otež-kočeno. Najprej so spravil v dolino ponesrečenca, ki je še ostal živ in enega izm^d mrtvih, ostali dve trupli pa šele danes okrog 13. ure, to je približno 24 ur po hesreči. « » - - (lošnjak v Moskvi MOSKVA. 24. — Sovjetski o-brambni minister maršal Zu-kov je danes sprejel jugoslovanskega tajnika za državno o-brambo generala Ivana Gos-njaka. Razgovoru je prisostvoval tudi generalni tajnik političnega odbora varšavskega pakta .general Antonov. Pozneje sta Gošnjaka sprejela tudi predsednik vlade Bulganin ter tajnik KP SZ Hruščev. Pri razgovorih je bil navzoč tudi maršal Žukov. IMIIIIIIIIIIIttlllltflllllllllHIMIlillHIIIIIIIIHIMIIHIflllllllHIIItllMtllltlllllllllllllllllMIIIIIIItllllllll V' Ze spet hude nevihte v Piemontu in Lombardiji ROVIGO, 24. — Vcdovje Pada je že prešlo cesto Romea pri Ca’ Florida in se razliva dalje. Popoldne se je zrušila električna kabina pri Ca’ Florida. V nevarnosti, da se zruši, je tudi metanska centrala La Torre in tri prazne hiše. Južno od Rotta Piccola je cesta Romea zasuta v dolžini 150 m ter je tako onemogočen prehod z vsakim avtomobilskim vozilom. Nadaljuje se izseljevanje poplavljencev in njihovega imetja. Cesta Romea pa je urekinjena tudi pri mostu čez kanal Brente; most se je zrušil. Po vesteh ministrstva za javna dela so na Isola di Ar*a" no vode na nekaterih mestih dosegle točke druge obrambne črte, ki jo še ojačujejo in varujejo. Za obrambo so zaceli graditi še tretjo linijo. Istočasno pa nadaljujejo delo za zaporo prodora Pada Di Goro. Upajo, da bodo lahko ta prodor zaprli čez nekaj dni, VERCELLI, 24. — Po Piemontu so zopet razsajale ntoc-ne nevihte. Veter je podiral velika drevesa in odkrival strehe. .. .. MILAN, 24. — V tukajšnji trgovinski zbornici je buo zborovanje, ki se ga je udeležilo več parlamentarcev ter predstavnikov poljedelcev, sindikalnih organizacij itd. Poročal je poslanec Sangalli, ki je navajal škodo, ki jo je sla--bo vreme povzročilo v Lombardiji. V začetku se ta škoda ni zdela tako velika, toda pozneje se je izkazalo, da znaša skoraj 7,5 milijard. Danes pa je v Lombardiji ponovno divjala huda nevihta, ki je spet povzročila zelo veliko škodo. PALERMO, 24. — Sicilijo je spet zajel vlažen zrak z istočasno visoko vročino, ki je dosegla do 39 stopinj v senci. Vročina je zahtevala tudi svojo žrtev, nekega 33-letnega moža, ki se je zaradi sončnice zgrudil in izdihnil. Tudi iz Neaplja poročajo o silni vročini ki v zadnjih dneh kar narašča. Ob 14. uri je bilo v mestu 35,8 stopinj v senci; najbolj vroče, 38 stopinj, pa je bilo za Vezuvom v S. Giuseppe Vesuviano. CAGLIARI. 24. — Pet otrok in neki odrasli so se potopili pri Arbusu na zahodnem obrežju Sardinije. Bili so na plaži na izletu z drugimi o-sebami. * * * V raznih krijih Evrope so bila včeraj prav ekstremna vremena: tropska vročina na Siciliji in tropsko deževje v Parizu, Švici in ponekod v Severni Italiji, V Parizu je nekaj ur lilo kot iz škafa. Ponekod v južni Franciji je toča napravila precejšnjo škodo, drugod pa so nekatere reke prestopile bregove. V Švici je bila železnica za Zermatt na več mestih prekinjena zaradi plazov. Hude nevihte so bile tudi ponekod v ZDA. zlasti v Severni Dakoti ut Oklahomi. Eiseiiltower ia decentralizacijo vlade ZDA WASBlNGTON, 24. — Danes dopoldne se je pričela v Williamsburgu 49. letna konferenca guvernerjev. Zvečer je na konferenci govoril tudi Eisenhower. Napovedal je, da bodo spremembe, ki jih prinaša sam razvoj stvari, privedle do neizogibne »osvoboditve vzhodne Evrope in bodo zrušile despotsko oblast Komunizma. Toda cena za to bo zelo visoka in huda«. Govoreč nadalje o diktaturah v vzhodni Evropi,- kjer je «o-blast prosta m ljudstvo v verigah«, je dostavil, da to ne pomeni, da bi se ZDA morale bati enake usode. Rekel je nadalje, da morajo ZDA ohraniti svoj sistem vlade, Eisenhower je pozval guvernerje, da se v upravi združijo in sestavijo »organsko skupnost ter tako okrepijo pravice posameznih držav. To je potrebno, da ne pride do Oblike centralizirane vlade. Potem je predsednik kar naravnost naprtil državam samim mnogo krivde za izgubo njihovih tradicionalnih odgovornosti in pravic zatrjujoč, da si zvezna vlada ne bi mogla nikoli prilastiti dela oblasti držav brez popustljivosti držav samih. Letne konference guvernerjev so pogosto zelo važne, ker pride na njih do daljnosežnih sklepov, čeprav ti sklepi niso obvezni. Na teh konferencah se razpravlja o posameznih kandidaturah in tudi o kandidaturah za predsedstvo ZDA. Letos je v tem pogledu zelo važno »kalifornijsko vprašanje«. Rešitev tega vprašanja namreč lahko odločilno vpliva na izbiro republikanskega kandidata za predsedniške volitve 1960. Sedanji kalifornijski guverner Knight računa na zopetno izvolitev leta 1958 proti najavljeni kandidaturi senatorja Knowlanda, secanjega vodje republikanske manjšine v senatu. Ce bo Knight zopet izvoljen, tedaj bodo narasle perspektive sedanjega podpredsednika ZDA Nixona za njegovo kandidaturo leta 1960. Ce pa bi v Kaliforniji zmagal Knowland, potem bi postal glavni kandidat za predsednika ZDA Knight. Ne bomo se vozili z atomskim avtom... PARIZ, 24. — Visoki komisar za atomsko energijo Fran-cois Perrin je izjavil na nekem industrijskem kongresu, da ni mogoče graditi avtomobilov na atomski pogon. »Za zaščito vozača pred izžarevanjem motorja, ki bi imel komaj nekaj konjskih sil. bi bilo treba zgraditi zaščitno napravo, ki bi bila težka 80 ton,« je dejal Perrin. Letalska nesreča - 14 mrtvih PORT HARDY (Britanska Kolumbija), 24. — Medtem ko se potrjuje, da je bilo na letalu družbe «Pacific Western Air Lines«, ki je včeraj strmoglavilo, 18 oseb in sicer 15 potnikov in 3 člani posadke, se sporoča, da je mrtvih 14 in ne 13, kot se je najprej mislilo. Pri življenju so osta-U 3 potniki in hostess, ki niso močno ranjeni. Do nesreče je prišlo takoj, ko se je letalo dvignilo za polet v Vancouver. Zakaj se je letalo zrušilo in začelo goreti, še ni ugotovljeno. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26,2, najn.ižja 21,6, zračni tlak 1011,0, vlaga 82 odst., padavine 10,3 mm, morje malo razgibano, temperatura morja 24,7 stop.. Vreme danes: Spremenljivo s krajevnimi pooblačit vami. Tržai dnevnik Danes, TOREK, 25. junija Viljem, Vitko Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.59. Dolži-na dneva 15.43. Luna vzide ob 2.11 in zatone ob 17.30. Jutri, SREDA, 26. junija Virgilij, Vito Važna pobuda za gospodarsko sodelovanje V nedelj« svečano otvorlli deveti tržaški velesejem Danes velesejemski dan Jugoslavije Zakladni minister Medici je na otvoritvi velesejma zastopal vlado. V ozadju predsednik velesejma inž. Sospisio V nedeljo dopoldne so ob prisotnosti številnih predstavnikov tržaškega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja ter ob prisotnosti vseh zastopnikov konzularnega zbora v Trstu in številnih gospodarskih osebnosti iz tujine svečano otvorili deveti mednarodni tržaški velesejem. Daljši otvoritveni govor je imel predsednik tržaškega mednarodnega velesejma inž. Ernesto Sospisio, ki jo pozdravil vse prisotne države, razstavljavce in tržaško prebivalstvo z željo, da bi velesejem prispeval k številnim gospodarski stikom, obiskom ter k ugodnemu sklepanju kupčij. Takoj v začetku je predstavljal velesejem akt zaupanja v bodočnost Trsta — je dejal inž. Sospisio — zaradi česar predstavlja tudi ta pobuda korak k obnovi tržaškega gospodarstva, korak k u-godnejši prihodnosti, ko bo lahko Trst dejanski most povezave med Italijo in prijateljskimi deželami. Vedno smo trdili, da lahko velesejmi u-spevajo samo v prijateljskem ozračju razumevanja med narodi. Z zadovoljstvom ugotavljamo sedaj, da se ta želja iz dneva v dan stvarno uresničuje. Gospodarstvo prav gotovo ne spravlja narodov v medsebojno sovraštvo, temveč ustvarja med njimi krepke vezi solidarnosti, ki je osnovana na skupni želji po napredku in izboljšanju življenjske ravni, Velesejmi pripomorejo k periodičnemu stiku med odgovornimi predstavniki in pripravljajo ugoden teren za svobodno izmenjavo blaga. V nadaljevanju govora je predsednik velesejma razpravljal o novih perspektivah, ki jih ustvarjajo' različni mednarodni sporazumi in dejal, da je treba harmonično premostiti različne socialne strukture raznih držav, zato da se premoste nacionalni trgi. V tem okviru žele biti tudi Tržačani aktivni činitelji in ne gledalci. Zato vlada ne sme podcenjevati tržaških sposobnosti in upravičenih želja. Prepričani smo, da je na prvo mesto med temi vprašanji treba postaviti vprašanja tako pomorskih kot kopenskih zvez. Ladje, železnice in ceste predstavljajo zahteve, katere Trst že vrsto let postavlja in katerih uresničenje mora po vsej pravici doseči. Po kratki' izjavi tržaškega župana Bartolija je spregovoril zakladni minister Medici, ki je na otvoritvi zastopal vlado. Minister je izjavil, da Trst ne more iskati v kmetijstvu osnove za svoje gospodarstvo, temveč mora črpati na morju, v trgovini in industriji osnovna sredstva za blagostanje. Dejstvo je, da tržaško pristanišče nudi lahek pristop za ladje velike tonaže in da predelovalna industrija prav v pristanišču nahaja možnost za obstoj in za razvoj. Minister je nato izjavil, da vlada ni pozabila na Trst in da je že nudila zalednim državam pomembne olajšave na škodo celotnega italijanskega gospodarstva. Svoj govor je zakladni minister zaključil z izjavo da zaupa v stalno rastoči trgovinski promet, ki je življenj- skega pomena za Trst in ki se bo nedvomno razvijal tudi v prihodnosti. Po svečani otvoritvi so si ugledni gostje ogledali tržaški velesejem m se dalj časa zadržali predvsem v kolektivnih paviljonih Jugoslavije in Avstrije- Današnji dan tržaškega mednarodnega velesejma bo posvečen Jugoslaviji ter bodo ob tej priliki prirejeni številni sestanki z jugoslovanskimi gospodarskimi predstavniki program predvideva ob 10. uri dopoldne sestanek v prostorih tržaške trgovinske zbornice, na katerem bo pozdravil jugoslovanske goste podpredsednik zbornice dr Paschi, v imenu Jugoslo- vanov pa bo odgovoril predsednik jugoslovansko-italijan- ske trgovinske zbornice s sedežem v Beogradu inž. Iilip Knezevič. Po zakuski, katero bo priredila trgovinska zbor- nica, si bodo jugoslovanski predstavnik, okrog 11. ure u-radno ogledali tržaški velesejem, nakar bo ob 12. uri v sejni dvorani velesejma tiskovna konferenca, kjer bo ot govarjal na vprašanja inž. Filip Knezevič, odnosno na vprašanja o tržaškem regio-na.nem sporazumu dr. Boris Zidarič. Jugoslovanski gostja se bodo nato udeležil, svečanega kosila v Hotelu de La Ville. ki ga bo pnrec.ta.tr-žaška trgovinska zbornica-Zvečer ob 19. uri pa bo spre- jem, ki ga bo priredil jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak. Jugoslovanski dan se bo nadaljeval v sredo, ko bodo dopoldne v prostorih trgov.n-ske zbornice štiri pomembna zasedanja. Sestanek, ki bo ča-nes dopoldne, bo namreč i-mel svečan uradni značaj ter na njem ne bodo razpravljali o konkretnih gospodarskih vprašanjih, o katerih pa bodo v sredo dopoldne razpravljale podkomisije: o trgovin: z vinom, o trgovini z živino, o trgovini s kmetijskimi pridelki in o vprašanju ribolova. Na plenarnem zasedanju bodo sprejeli skupne resolucije. Naslednjega c'ne v četrtek pa bodo predstavniki trgovinske zbornice Slovenije gostje tržaške trgovinske zbornice in bodo s tem vrnili obisk predsednika in drugih članov tržaške trgovinske zbornice, ki so si pred nekaj meseci ogledali Ljubljano. Ta obisk ima privatni značaj in s, bodo ob tej priliki jugoslovanski gostje ogledali nekatera pomembna tržaška gospodarska podjetja in turistične zanimivosti. V Trst bodo ob pril.ki jugoslovanskih dni prispeli številni vplivni gospodarski predstavniki. Jugoslavijo bo v tej delegaciji uradno zastopal član izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije Anton Bole. V delegaciji pa bodo: predsednik italijanško-ju-goslovanske trgovinske zbornice s sedežem v Beogradu in generalni direktor tovarne Rade Končar inž. Fil’p Knezevič, predsednica trgovinske zbornice Ljudske republike Slovenije Mihaela Dermastja, tajnik jugoslovansko-italijan-ske trgovinske zbornice s sedežem v Beogradu Krsto Zo-ričič, prvi svetnik trgovinske zbornice LRS dr. Ivan Ples, tajnik trgovinske zbornice LRS in šef jugoslovanskega paviljona na tržaškem velesejmu dr. Boris Zidarič, svet- nik trgovinske zbornice LR Hrvaške inž. Ivo Karli, delegat zvezne zunanjetrgovinske zbornice Srečko Rihtar, podpredsednik ljubljans.-ce trgovinske zbornice inž. Božidar Guštin, član izvršnega odbora ljubljanske trgovinske zbornice Karel Kušar, član oddelka m,nistrstva za zunanjo trgovino Mišo Laudanoc.č, predsednik združenja izvoznikov mesa in goveje živine I-vo 2ivkuvič in član očbora mešane jugoslovansko-italran-ske trgovinske zbornice Lc j-ze Lesjak. Veliko zanimanje Jugoslavije za tržaški velesejem in s tem tudi za čim tesnejše sodelovanje ne samo s tržaškim gospodarstvom temveč s celotnim italijanskim gospodarstvom pa ne prihaja samo do izraza z zgoraj omenjeno številno delegacijo uglednih jugoslovanskih gospodarskih predstavnikov, temveč priča o tem velikem zanimanju zlasti izredno lep,o urejen jugoslovanski kolektivni pa.Ujcn v »Palači narodov«. O tem paviljonu bomo podrobneje št poročali, vendar lahko že se- daj ugotovimo, ča je nedvomno arhitektonsko najbolje u-rejen v vrsti številnin lepih paviljonov, s katerimi se je Jugoslavija v preteklih letih predstavila na tržaškem velesejmu. Prav tako lahko trdimo, da ta paviljon tako po arhitektonski plati kot tudi po gospodarskih zahtevah bolje ustreza potrebam, kot so v zadnjih letih jugoslovanski paviljoni na milanske.,, velesejmu. Zasluga za to gre nedvomno tako arhitekturna O-tu Jugovacu in Sntczarju Križaju kot tudi podjetju «Export projekt« ter organizatorjem iz slovenske in hrvaške trgovinske zbornice. Prav tako je tudi zan.m.v jugoslovanski paviljon na mednarodni lesni razstav;, ka-tertga sta organizirali podjetji Export drvo in Slovenija les. Zlasti ugočno vpl .■ ■> novi ra;stavni prostor, ki depu-šča boljšo razpredelitev izleženih lesnih izdelkov. Razume se pa. da oblikovalci predvsem ugodno ocenjujejo razstavljeno blago, &i pr ča o napredku jugoslovanske lesne industrije. (I Včeraj je obiskala tržaški velesejem grška delegacija, ki deluje v okviru evropskega odbora za proizvodnost. Illll..tl.llllllltlUIIIIIIIIIIIIIIMHtll.Illllllll.il..IIlilllllllllllllllMlltll.U.llllllllllUlllllllllllllllllll.Ilt.llllllllllIllMinill.IHlilllll.llllHIIIIIIIM.nililll Zasedanje deželne federacije obrtnikov Včeraj dopoldne je bilo v sejni dvorani tržaškega mednarodnega velesejma zasedanje deželne federacije obrtnikov Furlanije-Julijske krajine, kateremu je predsedoval Giorgio Valmarin, predsednik združenja tržaških obrtnikov. Na zasedanju je pozdravil obrtnike v imenu uprave tržaškega velesejma odv. Sloco-vich. Obsežnejši referat pa je imel dr. Alessani tajniki federacije, ki je razpravljal o perečih vprašanjih omenjene gospodarske kategorije ter navedel nekatere nujne ukrepe za izboljšanje stanja. Ti ukrepi se nanašajo predvsem na socialno zavarovanje, na vajence, ria zaščito obrtniških kreditov itd. Na zasedanju so poleg tega razpravljali predvsem o dveh zakonih, ki se nanašajo na obvezne sklade in na profesionalno disciplino. Jutrišnji dan bo posvečen Avstriji ter si bodo ob 11. u-ri ogledali velesejem avstrijski gospodarski predstavniki, nakar bo tiskovna konferenca. Ob 18. uri pa bo sprejem, ki ga bo priredil avstrijski generalni konzul v Trstu. Grška delegacija S seje pokrajinskega sveta 3,5 milijona za razvoj živinoreje na Tržaškem Minister Medici je prof. Gregorettiju obljubil, da bodo yredili vprašanje poenotenja plač uslužbencem Sinoči je pokrajinski svet obravnaval samo navadna u-pravna vprašanja. V začetku seje je predsednik prof. Gre-goretti sporočil svetovalcem, da je preteklo nedeljo govoril z zakladnim ministrom Medi-cijem o vprašanju poenotenja plač pokrajinskim uslužbencem. Dejal je, da mu je minister zagotovil, da bo to vprašanje čimprej rešeno in da mu je sporočil, da ga bodo pozitivno rešili. Kot smo že poročali, je pokrajinski svet svoj čas sprejel sklep o poenotenju plač pokrajinskim u-službencem, ki ga je pokrajinski upravni odbor zavrnil, češ da ne ustreza zakonskim predpisom glede poenotenja plač uslužbencem krajevnih ustanov. Zlasti se je pokrajinski upravni odbor spotaknil ob predlog, ki določa periodične poviške plač za 5 odstotkov. Zato se je pokrajinska uprava obrnila naravnost na ministrstvo za finance in na zakladno ministrstvo v Rimu. Po gornji izjavi se zdi, da bo vprašanje poenotenja plač pokrajinskim uslužbencem rešeno v smislu sklepa pokrajinskega sveta. tudi dejal, da je minister Medici z razumevanjem sprejel zahteve glede gradnje novih cest, železnic in drugih gospodarskih vprašanj mesta, ki so mu jih predložili. Nato so svetovalci predložili nekaj vprašanj. Svetovalec Bazzaro (PRIj je ponovno načel vprašanje plačevanja nedeljskih in prazniških dnevnic pokrajinskim mezdnim delavcem. To vprašanje je svoj čas predložil tudi komunistični svetovalec Siškovič, ki pa ga je odbornik za osebje odv. Sferco zavrnil, češ da po zakonu pokrajinski uslužbenci, ki delajo ob praznikih in nedeljah, nimajo pravice do izrednega plačila. Svetovalec Bazzaro je sinoči pripomnil, da to velja samo za pokrajinske uradnike, ki so stalno nameščeni, medtem ko pa zakon določa, da morajo dati mezdnim delavcem izredno plačo, če delajo ob nedeljah in ob praznikih. Vprašanje bodo ponovno proučili. Nato je Bazzaro zahteval za učitelje poletne šole v Villa Giulia dodatek za nadurno delo, ki ga ne dobivajo. Komunistični svetovalec Postogna pa je predložil Predsednik prof. Gr<^>retli je iiiiiiiiiimiiimimmimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHHiiHmiiHUiim V okviru letina prometne discipline Danes pred velesejmom grmcana tržaških vozačev Prikazi prometnih nesreč, prve pomoči itd. bodo odslej vsak večer od 22. ure dalje - Poučni filmi o cestni disciplini Včeraj dopoldne so se v našem mestu pokazali prvi avtomobili in motorji, ki so imeli na šipah oziroma blatnikih značke o sodelovanju pri tekmovanju »Za veliko nagrado četne d^cipline«. Kot je znano, morajo lastniki motornih vozil, ki Se udeležujejo omenjenega tekmovanja, prevoziti v teh čneh-do 28- junija najmanj dvakrat dnevno eno od glavnih ulic v centru mesta, kjer so postavljene posebne skupine «sodnikov», ki pazijo, kako avtomobilisti oziroma motoristi vozijo. Zal moramo ugotoviti, da se je tega tekmovanja, ki stremi predvsem za tem, da se s previdno vožnjo zmanjša število prometnih nesreč, udeležilo razmeroma malo število tržaških vozačev. Ne glede na to pa moramo omeniti, da je zanimanje za teden prometne discipline in teden vljudnosti v cestnem prometu doseglo svoj namen, kajti takoj ko smo videli vsaj nekaj vozačev, ki so imeli na svojih vozilih omenjene značke, je to dokaz, da se vsaj del tržaških šoferjev zaveda, da smo komaj na začetku o-menjenega tedna in da je včerajšnje slabo vreme v marsičem onemogočilo prireditve in manifestacije, ki so bile na sporedu. Toda že v nedeljo zvečer je bil na Mon-tebeilu pred velesejmom prvi prikaz pravilne vožnje in vseh fines v cestnem prometu, ki je privabil res veliko število občinstva. To pomeni, ča Tržačani čutijo potrebo po večji cestni disciplini in so prireditve in prikazi, ki jih prireja avtomobilski klub v sodelovanju z raznimi ustanovami, res vse pohvale vredni. Program z« naslednje dni je še posebno živahen. Od danes dalje bodo na prostoru pred velesejmom prikazi prometnih nesreč, prve pomoči, gašenja požarov na motornih vozilih itd. Namesto ob 19. uri kot doslej, se bodo ti prikaz, začeli ob 22. uri, tako da bo obiskovalcem velesejma v največji meri o- mogočeno slediti res zanimi- 002095; četrti dobitek Giorgio vini, včasih tudi dramatičnim T.zer z vstopnico št. 002750. trenutkom iz cestnega življe- nja. Danes zvečer bo na Trgu Unlta tudi tekmovanje med člani avtomobilskega in motociklističnega kluba o voza-ških sposobnostih posameznih tekmovalcev. Pomerili se bodo v vseh mogočih disciplinah, ki pridejo v poštev za tako tekmovanje, glavna a-trakcija pa bo za obiskovalce oziroma gledalce pravcata «gymcana». Končno naj še omenimo, da je na velesejmu vsak dan odprta razstava avtomobilov, tehničnih naprav za varnost prometa in aparatov, ki ugotavljajo morebitne okvare na avtomobilskih motorjih. Poleg tega je treba omeniti še šolski park na Trgu Unith in tudi filme, ki jih dnevno predvajajo bodisi na omenjenem trgu kot na velesejmu in ki prikazujejo vzroke prometnih nesreč. V Tržiču splovitev 36.120-tonskc ladje O V sredo ob 10. uri dopoldne bodo splovili v ladjedelnici CRDA V Tržiču 38.120-tonsko lurbocisterno «Esso Argentina«, katero grade za pomorsko družbo Panama Transport Company. Ta ladja spada v vrsto 11 velikih petrolejskih ladij, katere je naročila družba «Esso» v tržaških ladjedelnicah. Žrebanje dobitkov na trž. vel Opozorilo trgovcem Županstvo opozarja lastnike trgovin in javnih lokalov na člen 19 občinskega pravilnika, ki predpisuje, da morajo biti senčniki vsaj dva metra nad pločniki ter da mora biti njihov rob oddaljen vsaj 30 cm od domnevne črte, ki bi jo navpično potegnili od roba pločnika. Na vsak način je prepovedano pritrditi senčnike na pločnike z vrvmi ali s palicami in podobnim. Razen tega ne smejo senčniki pokrivati napisov ulic, raznih puščic, cestnih tabel, semaforov, tablic s hišnimi številkami itd. Kršilci teh predpisov bodo kaznovani z globo od 1000 do 80Qo I ziv na prefekta, in sicer v br. odboru resolucijo o prepovedi jedrskih poskusov in o razorožitvi, ki jo bo odbor proučil in jo nato predložil pokrajinskemu svetu. Zatem je pokrajinski svet sprejel nekaj nujnih sklepov, ki jih je sprejel odbor, nakar je prišla na vrsta odobritev sklepov navadnega upravnega značaja. Med temi je zlasti omembe vreden sklep, s katerim pokrajinski svet potrjuje načrt deželnega odbora za kmetijstvo o ukrepih za izboljšanje živinoreje v tržaški pokrajini. Po poročilu odbornika za gospodarstvo in kmetijstvo Corberija je za iz-boljašanje živinoreje v naši pokrajini za letos na razpolago 3.5 milijonov lir. Od teh so določili 2 milijona lir za nakup zdravih krav molznic. Te krave bodo dali kmetom v zameno za tuberkulozne krave po ceni, ki bo za okrog 30-odstotno nižja od dejanske cene. S tem bodo lahko izločili iz domačih hlevov nekaj nad 30 glav bolne živine in jo zamenjali z zdravo, ne da bi kmet utrpel kako škodo pri prodaji za zakol bolne krave. 1,5 milijona lir pa so določili za izboljšanje hlevov. S tem denarjem bodo prispevali do največ 75 odstotkov stroškov za nabavo gradbenega materiala za zidanje novih ali pa za obnovitev starih hlevov, oziroma- bo državni prispevek za izboljšanje hlevov znašal največ 100.000 lir za nabavo gradbenega materiala. Čeprav je gornja vsota za izboljšanje živinoreje v tržaški pokrajini precej omejena, bo vendar tistim kmetom, ki bodo to pomoč dobili precej pomagala. Zato se pridružujemo pripombi svetovalca tov. Grbca, ki je dejal, naj bi uradi, ki bodo pomoč dodeljevali, pomagali zlasti bolj revnim kmetom. Nadalje je pokrajinski svet sprejel še vrsto sklepov navadnega upravnega značaja. «»---------------- Obvestilo davkoplačevalcem Tržaško županstvo sporoča, da- so od danes do 29. jun.ja na četrtem oddelku za davke in takse v občinski palači v Ul. Rettori 2-111. izobešeni glavni in dodatni seznami državnih in občinskih davkov za leto 1957 in prejšnja leta. Po tem roku bodo izročili te sezname v izterjevanje občinski davkariji. Proti vpisu v te sezname je dopuščen pri Protest Del. zbornice CGIL Groba diskriminacija v čistilnici Aquila Ravnateljstvo skuša razdvajati delavstvo z zapostavljanjem članov CGIL Na sedežu Zveze industrij-1 voren za razpečavanje liker-cev je bil te dni sestanek jev v naši coni, da bi izpla-predstavnikov stare Delavske 1 čal družbi Boscov račun, s zbornice in neodvisne struje notranje komisije s predstavniki vodstva čistilnice Aqui-la. Začeli so se namreč pogajati glede zahtev delavstva Po izplačilu pomladanske nagrade, znižanju delovnega urnika in sklenitvi dopolnilne delovne pogodbe. Kakor je razvidno, so iz pogajanj izključili predstavnike nove Delavske zbornice CGIL, ki šteje v tem podjetju največ članov. Zaradi izključitve iz pogajanj je tajništvo sindikata petrolejskih delavcev pri novi Delavski zbornici CGIL energično protestiralo pri vodstvu podjetja, ker je to groba diskriminacija in kršitev demokratičnih načel. Poleg tega pa je treba poudariti, da mora biti vsak dogovor enotno sklenjen, da lahko velja, oziroma, da se z njim strinjajo vsi delavci. Kakor smo že pred dnevi pripomnili, namerava vodstvo čistilnice s tako potezo doseči ločena pogajanja in enostransko rešitev spora, zaradi katerega so delavci v kratkem času dvakrat enotno stavkali. Enoten nastop delavstva in sindikalnih organizacij je presenetil vodstvo podjetja, ki je tako začelo svojo akcijo, da bi delavstvo razdvojilo in vneslo spor med sindikalne organizacije. Take spletke že dalj časa uporabljajo industrijci tudi v raznih italijanskih pokrajinah, da bi delavcem priznali čim manj pravic. Zaradi tega je protest sindikata nove Delavske zbornice CGIL popolnoma umesten in upravičen. O V pisarni komisije za šport pri novi Delavski zbornici CGIL v Ul. Zonta 2 so na razpolago delavcem po znižani ceni vstopnice za tržaški- velesejem. Novi odloki gen. komisariata 21. t.m. je izšel Uradni vestnik vladnega generalnega komisariata, ki vsebuje tri odloke in seznam raznih ukrepov, ki imajo veljavo na tržaškem področju. Odlok št. 127 razveljavlja predpise bivše ZVU, ki se nanašajo na poklice inženirja, arhitekta, geometra in industrijskega izvedenca Odlok 128 razveljavlja devet ukazov bivše ZVU. Odlok 129 pa vsebuje določilo o spremembah ustroja vladnega generalnega komisariata ga tržaško področje. Tako ukinja ravnateljstvo za proračun in finance in urad za kontrolo izdatkov ter ustanavlja ravnateljstvo za proračun in računovodsko službo. Štipendije za ZDA Ameriška komisija za kulturne stike z Italijo in odsek študijskih štipendij ameriškega veleposlaništva *v Rimu razpisujeta tečaj za osem študijskih štipendij za italijanske državljane. Štipendije so namenjene študentom, profesorjem, absolventom itd., ki nameravajo dtpolmti Svoje študije ali poučevati v ZDA v akademskem letu 1958-59. Vsi, ki se za stvar zanimajo, naj si ogledajo razpise pri oddelku za kulturne izmenjave pri USIS v Trstu. «»------ IZPRED KAZENSKEGA SODISCA roku d mesecev. ). 18.00 Haydn: Koncert za violino 1 in orkester v C-duru; 18.40 Koncert pianista Gojmira Demšarja; Zveza partizanov Tržaškega o-! 19.00 Lahke melodije: 19.15 Zdrav- I Z E. E X I zemlja organizira 30. junija t. 1 izlet za bivše partizane v go-riški okraj, kjer so bile partizanske borbe. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Montecchi 6-II., soba št. 23. M A ) čimer bi Scalfaro ostal njegov dolžnik. Ta dolg pa je Bealfaro nameraval poravnati v Milanu in Rittoni je ponudbo sprejel. Od prodaje blaga pa bi moral dobiti provizijo, a družba mu je ni poslala, zaradi česar je mož protestiral ter obenem obvestil nadrejene, kaj se je domenil s Scalfarom. Uprava družbe mu je seveda takoj izplačala provizijo, a istočasno je Scalfara, ki je medtem odpovedal službo in zahteval okoli 4 milijone lir odpravnine, prijavila sodišču zaradi prevare. Trgovska družba se je na razpravi prijavil^ kot zasebna stranka ter zahtevala povrnitev povzročene škode, vendar ni dosegla ničesar, ker je Scalfaro dokazal svojo nedolžnost, oziroma da ni hotel in tudi ni nikogar ogoljufal, zaradi česar ga je sodišče oprostilo obtožbe, ker njegovo dejanje ni kaznivo. Koncert godbe ameriške vojske Vojaška godba ameriške armade se je včeraj zvečer predstavila tržaškemu občinstvu na gradu sv. Justa s skrbno izbranim sporedom skladb ameriških skladateljev. Izjema je bila uvertura Rossinijeve opere Wilhelm Tell, katero je godba izvrstno izvedla ter žela burne apiavze. Oseben uspeh pa sta dosegla dirigent godbe maj. Chester E. Whiting s svojo »High Up Blues«, ki jo je uglasbil ob rojstvu svoje sedaj 17 mesecev stare hčerke in ameriški Italijan Antonio, Salati, ki je dirigiral dve svoji skladbi »Marcia sinfonica« in «Scher-zo Tarantella«. Majorjevo pesem je zapel ob spremljavi 170 godbenikov pevec godbe George Norman. Najbolj burno odobravanje pa je žela godba med izvajanjem »Gimnastics ' in Rhytem» po stari in splošno znani melodiji »Ciribiribin«. Zanimivost je predstavljalo šest bobnarjev, ki so z zamenjavanjem palic med igranjem tako navdušili občinstvo,” da so morali točko ponoviti, kot se je zgodilo z zadnjo točko sporeda, to je z igranjem J. F. Sousove «Stars and Stripes Forever«. KAZIVA OUVEVT GLASBENA MATU-A bo imela svoj redni cbčni zbor 26. junija t.l. ob 20. uri na sedežu v Ul. R. Manna 29. ^DAltOVI IN PltlSPKVKl) Mila Sancin daruje ob ODlet-nici smrti matere Josi.pine Nar-drtn in sestre Melite tisoč lir za Dijaško Matico. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE One 23. in 24. junija se je v Trstu rodilo 13 otrok, porok je bilo 18, umrlo pa je 12 oseb. POROČILI SO SE: električar Giovanni Fuligno in gospodinja Maria Schiavone, elektromehanik Adriano Bergamo in gospodinja Agnese Cesira Dona, uradnik Claudio Brezigar in manikirka M treti a Mahne, uradnik Tullio Alberti in gospodinja Adriana Grezar, pomorščak Bruno Va-scotto in gospodinja Livia Chel-leris, mehanik Rodolfo Tiveron in šivilja Vittoria Iuricich, šofer Carlo Capetlo in gospodinja Vi-viana Bertotti, težak Duilio Luciani in gospodinja Celestina Bartoli, Hvar Giordano Verbanac in gospodinja Renata Gaio, električni varilec Silvio Desimon in gospodinja Maria Lubiana. mesar Egidio Lamprecht in bolničarka Ernesta Uršič, strojnik El-dare Giuseppe Zonch in frizerka Maria Marži, univer. asistent Stefano Bartoli in uradnica E-ster Anti, mlzair Arrigo Chiere-go in prodajalka Maria Paren-zan, električar Luigi Pozzetto in gospodinja Maria Stanco, inž.enir Josip Mejak in uradnica Lucia Danieli, kemik Bruno Rossini in gospodinja Grazia Distaso, težak Vittorio Sain in gospodinja Carla Alessio. UMRLI SO: 63-letni Ma.riano Castro, 58-letna Antonia Sialino, 55-letna Maria Zuanelli por. Tor-cello, 79-Ietna Maria Caris vd. Stefani, 63-letna Giovahna Co-vacich por. Ferluga, 80-letna Maria Damolini vd. Faglieri, 79-let-ni Giuseppe Coretti, Giancarlo Giorgini star 27 dni, 25-letni Lucijan Tuljak, 72-letna Luigia Mas-sa vd. Rugo, 45-letna Francesca Cernecca por. Primossi, 47-letna Adele Rossitti vd. Orsi. NOČNA SLUŽBA LEKARN V JUNIJU Biasoietto, ul. Roma 16: Man-zoni, Ul, Settefontane 2; Marchto, Ul. Ginnastica 44; Rovis, .Goldonijev trg 8; Dr. Rossetti, Ul. schiapparelli 58; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju RADIO niški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Koncert operne glasbe; 20.50 Vivaldi: Koncert v c-molu; 21.00 Slanko Majcen: »Dediči nebeškega kraljestva«, sanjska igra v treh dejanjih, nato Priljubljene melodije; 23.00 Orkester Edtnund Ros; 23.30 Polnočna glasba. 1 R S T I. 14.30 Tržaška kulturna kronika; 17.10 Koncert sopranistke Mi-rette Chitter; 18.00 Simfonični koncert; 20.00 Ritmi in popevke; 21.00 Siro Angeli: »Male di vi-vere», komedija v 3 dejanjih. KOPER Poročila v itaiijanšč,ni: 6 30, 12.30. 16.30, 17.30. 19.15, 23.00. Poročila v slovenščini: /.30, 13.30, 15.00. 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Torkov operni oder; 14.30 Gospodarsko življenje na Primorskem: Mi simo izkoristili vse možnosti p-emiranja', 14.40 Pi- san spori c lahke glasbe; 15.10 Zabavna glasba, 15.25 Slavonske narodne v priredbah Josipa Sto. janoviča; 15.40 - 17.00 Spored iz Ljubljane: 17.00 Ritmi in popevke: 17.25 Popoldanski koncert; 18.10 Od melodije do melodije; 19.25 Lahka glasba; 19.30 - 23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m. 212.4 m Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 7.30 - 7.45 Cicibanom - dober dani; 8.05 Zdaj pa po domače...; 8.35 Igrajo mali zabavni ansambli; 9.00 Utriniki iz literature -VVilliam Saroyan: Brivec in njegov stric; 9.20 Aleksander Boro-din; Simfonija št. 1 v Es-duru; 10.10 Od melodije do melodije; 11.IX) Za dom in žene: 11.15 Spored slovenske solistične glasbe: 12.00 Slovenske narodne^ in u-metne pesmi; 12.30 Kmetijski nasveti . Nesreče na planinskih pašnikih frepertaža iz Bohinja); 12 40 Edvard Grieg: Štirje norveški plesi: 13.15 Pester spored ooernih melodij: 14.00 Skladbe slovenskih a vi or ;pv ■ 14.20 Radijski leksikon; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravliaio; 15 in 15 Zabavna glasba: 15.40 Radi, Kki roman - Erih Koš: Kit -imenovan tudi Veliki Mak - III.: 16.00 Popoldanski koncert; 17,10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice iugnslo-vanskih samospevov’ 18.50 Raz. govori o mednarodnih vnraša-hjih; 19.00 Posebna oddata s I. slovenskega festivala telesne kulture: 19.lp Zabavna glasba: 20.00 Poročilo s kongresa delavskih svetov v Beogradu; 20.70 Glav bena mediora: 20 30 «Poti do miru« (oosebna oddala cb obletnici podesa ustavnove listine O ZN): 21.30 I orat a velika zabavna orkestra Hermann Haeestead in Peter Yorke; 22.15 Plesna glasba. ti, KVIZI t\ 17.30 Oddala za otroke: 18.55 Športne vesti: 21.00 Prileteli živali; 21.45 Prvi »plavž; 23,15 Vesti. I HSšI POSTAJ A A TOREK, 25 junija 1957 11.30 Lahka glasba, 12.00 Predavanje; , 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Pacchiori; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; ililimiiililliiiilliiilllllimillilllllllllllllilllllllliiiiillllllllllliillliiillliillllilllilllHllliiliMiiiilill Tatinski rekord l/-lelneqa dekleta trgovske družbe Zaradi precej zamotane za-čeve v zvezi s trgovskimi posli je prišel 57-letni Armando Scalfaro iz Milana pred sodišče pod obtožbo prevare. Mož |e bil leta 1955 trgovski direktor neke velike . družbe za izdelovanje likerjev in kot tak je bil dolžan 200.000 lir nekemu Antoniu Boscu. Da bi poravnali dolg, je Bo-sco naročil za 222.615 lir blaga in je izplačal Scalfaru samo razliko, to je 22.615 lir. Do tu nič posebnega. Toda Scalfaro je tedaj naprosil Ser-gia Pittona, ki je bil odgo- Na sinočnjem žrebanju na tržaškem velesejmu je dobil prvi dobitek Alfredo Mar-chetti z vstopnico št. 002788; drugi dobitek je dolsl Mauro Cosmina iz Ul. Bonafattu 5 z vstopnico št. 002571; tret j i, dobitek Carlo Muresun u Ul. Maiolica i vstopnico štev. m V šolskem parku na T run V n itd so šolski otroci, ki so bili za to posebej izveibuni, prikazovali v okviru tedna prometne discipline vse finese sodobnega cestnega prometa Šestnajstletna Rosalba Stefani, stanujoča v Ul. San Lo-renzo, je 15. t.m. prijavila policijskemu komisariatu, da ji je meč kopanjem v kopališču Ausonia izginila torbica z 880 lirami, ki jo je pustila v kabini. Izjavila je tudi, da je bila na kopanju s 17-let-no Mario Luiso C., ki sta i-meli isto kabino.- Policija se je odpravila na dom Marie Luise C. in po kratkem izpraševanju je ta priznala, da je ukradla denar in torbico vrgla v morje. Priznala je tudi vec drugih tatvin. Približno -pred ,4 meseci je v neki 'gostilni v Ul. San Michele u-kradla denarnico s 300 lirami. Kmalu za to tatvino je neki gospe ukradla 3000 lir. V decembru je med plesom v krožku Ečera vzela iz denarnice nekega dekleta 500 lir. 29. aprila je na plesu u-stanove ENAL v Ul. Conti ukradla nad 4000 lir. Preteklo poletje je v Grljanu u-kradla iz prijateljičine torbice 250 lir. Nadalje je v marcu vzela 100Q lir. Pred petimi meseci je v gostilni, ki je last Bruna Samse, ukradla hranilnik, v katerem je bilo 5000 lir. Nazadnje je 5. junija ukradla prijateljici loli Barbo 2000 lir. Po izpovedi jo je policija pustila na začasni svobodi. Toda še isti dan je v Grljanu neki stari ženici ukradla 500 lir. Ko je policija ugotovila, da je spet ona kračla. jo je aretirala in priprla ter jo prijavila sodnim oblastem. — «» Neljube posledice nogometne igre Z zasebnim avtom so pripeljali včeraj na ortopedski oddeleg splošne bolnice 13-letnega Andreja Renglja iz Bazovice št. 56, zaradi izp»7 ha desne noge z verjetnimi kostnimi poškodbami v gležnju. Zdravnikom je izjavil, ča je predvčerajšnjim pri i-granju nogometa s prijatelji nerodno padel. Ozdravel bo približno v dveh tednih. Ponesrečen vlom Včeraj so prijuvih tožilstvu 43-letnega Gjierr.na Bernardi-nija iz Skednja št. 508. Bernardini je obtožen poskusne tatvine, ker je približno pred tednom dni skušal vlomiti s pomočjo ponarejenih ključev v stanovanje 47-letne Vitto-rie Paradiso por. Milan iz Ul. Alfieri 7. Zgodaj so začeli Agenti letečega oddelka kvesture so priprli 15-letnega Bruna S., 13-letnega Maria P., 13-letnega Renza C. in 13-letnega Giuliunu G. Mladoletni izprijenci so se omadeževali s številnimi tatvinami na škodo kopalcev, ki so pustili r KINO svoja oblačila na obešalnikih v kopališču «Topolino». Mladoletnike so izročili staršem, katere so opozorili, naj bolje pazijo na svoje otroke. Bruna S. pa so prijavili sodišču za mladoletne zaradi tatvine. Ostalih treh pa niso mogli prijaviti sodišču prav zaradi njihove mladoletnosti. «»----------------- Zastrupila se je z mehkužci Ponoči so sprejeli na tretjem zdravniškem oddelku splošne bolnice zaradi zastrupitve z mehkužci 19-letno prodajalko Bianco Cčsminovo, stanujočo v Ul. Giotto 9. Izjavila je, da je predvčerajšnjim okoli 17. ure zaužila mehkužce, ki jih je v jutranjih urah nabrala ob m.ljski obali, kamor je šla na kopanje. Ker pa so se želodčne motnje večale, se je zatekla po zdravniško pomoč. Dežurni zdravnik je izjavil, da bo okrevala v 6 ali najkasneje v 8 dneh. —- «»---- Nezgode na delu Z rešilnim vozom Rdečega križa so včeraj ob 10.30 pripeljali na drugi kir. oddelek delavca Giovannija Frausina, stanujočega • v bližini Milj. Dežurni zdravnik mu je ugotovil globoke rane na štirih prstih desne ter na treh prstih leve roke. Izjavil je, da se je malo prej med delom v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah ranil s stružnico. V jutranjih urah so z rešilnim vozom Rdečega križa pripeljali na drugi kir. oddelek splošne boln.ee 44-letne-ga Antonia Busdona od Sv. M.M, Sp. št. 1524. Izjavil je, da mu je stroj v tovarni O-rion v žaveljskem industrijskem pristanišču stisnil mezinec desne roke in mu ga odrezal. Okreval bo v 10 ali najkasneje v 20 dneh. V zgodnjih popoldanskih u-rah je bil sprejet na opazovalni oddelek splošne bolnice 44-letni Pasquale Raesicli iz Pac rič št. 60. Raesich, ki i-ma razne udarce na glavi, je izjavil, da mu je med delom v livarni ILVA padel na glavo iz višine 3 metrov kos železa. Dežurni zdravnik je mnenja, da bo mož okreval v enem ali v najslabšem primeru v treh dneh. Poskus samomora Predvčerajšnjim ob 23.45 so sprejeli na tretjem zdravniškem oddelku 43-letno Paolo Vellichevo por. Geronella, stanujočo v’Ul. Trento 16 Izjavila je, ca je malo prej v gostilni v Ul. Trento 5, ki je njena last, v samomorilne namene zaužila nekaj varekine. Samomor je hotela napraviti iz obupa zaradi nesoglasja v družini. Excelsior. 16.00: «O.S.S. 117 ni mrtev«. Vohunski film. Nagali Noel, Ivan Desny in Ives Dient. Fenice. 16.00: «Suirova sila«. B. Lancaster in A. Blyth. Režija: Jules Dassin. Nazionale. 16.00: «Oborožen napad«. Claude Laydu, J. Bernard in Pierre Destailles. Filodrammatico. 16.30: «Odongo». R. Fleming in Mac Donald Carey. Posnet med divjaki Kenije, ki so bolj divji kot zveri. Graitaclelo. 16.00: »Dva Angleža v Parizu«. Alec Guinness. Te-chnicolor Rank. Supercinema. 16.00: «Maruzzella». Marisa Allasio in kvartet Ca-rosone. Arcobaleno. 16.00: «Avanfure Ml-sterja Coryja». Velik uspeh. Tony Curtis. Astra Rojan. 17.00: «Dolina Ede-na». J. Dean. Cinemascope, tc-chnicolor. Capital. ,16.30: «Cesarstvo sonca«. Nepozaben film v technico-lorju in cinemascopu. Cristalio. 15.30: «Bes v telesu«. F. Arnoul In R. Pelleijrin. Alabarda. 1.6,00: «Na vzhodu se umira«. Hilde Krahl in B. VVicki. Aristou. Glej- kino na prostem. Aurora. 16.30: »Sužnje Kartagine«. M. Allasio. Nepozabna ljubezenska zgodba. Armonia, Glej kino na prostem. Ideale. 16.30: »Prepovedani planet«. Fantastični film v cinemascopu. Impero. 16.00: «Kraljeva postelja«. Kay Kendall in R. Gre-goi-y. Mladoletnim prepovedano. Italia, 16,00: »Izgubljeno obzor- je«. Ronald Colman. S. Mareo. 20.00: «Babl,jev vozel«. Rudolf Scott, Donna Reed. Kino gledališče ob morju. 16.00: «VI morilci«. Robinson. Zanimiv policijski film. Moderno, 16.00: ((Kraljestvo ro- par lev«. Joel Mo Crea in Miroslava. Savona. * 16.00: «Vohun uporni- kov«. Van Heflln in Anne Ba-ncroft. Viole 16.00: ((Minerji valolomov«. Richard Todd. M. Rcdcrave. Vitt Venrto. 17,00: »Huda tes. n oba« (Nodo alla gola), James steward, Farlev Granger, J. Chandler. Režija A. Hitchock. Belvedere. 16.30: «Hči Mate Ha-ri«. Film terhntrolor. Masstmo. 16.00: «Zakon vislic«. Novo cine. 16.00: «Pekel v puščavi« Gene Tierney in Bruce Cabot Od-on 16.00: «Dva krajcarja sreče«. M. Pia Casillo in Tina Pica. Radio. Zaprto za počitnice. KINO NA PROSTEM Paradiso. 20 15: «Od tod v večnost«. Hort Lancaster, Mont-gomery CMft In Deborah Kerr. Pc"zi»na. 20.15: «Veliki grešnik«. Gregory Pečk in Ava Gard-ner. Valmaura. 20.30: «Pro 9 S® u Ekskluzivna zustopstvu: »Kriil« ščetke za zobe, obleko in lase »SLIDn avtomatične zadrge ■Delamaris« •— Izola — konservirane ribe »Riba« — Izola — sveže ribe »Fructus Koper« — sadje, povrtnina »Cooperativa, Bgd.» suhe slive ter poljedelski proizvodi ■Colon Soliger« britvice - žiletke »Viviana Stil* škarje Tret. Ul. S. I.arrnro 23-11. Tel. 23-1-19, »1-99« Za vsak vaš nakup I. PITASSI TRST - R0R20 ITAUA 7, TEL. 38-873 TRST, Korzo Italia 7 . tel. 38-873 GORICA, Korzo Verdi 38 VIDEM, Mercatovecchio 2 PORDENONE, Korzo VitL Fm»nu»!» II PADOVA, 'Irg Gnribaidi 2 VICENZA, Korzo Palladio 98 MILAN, Trg Dtiotno vogal Orefici 2 Ob priliki IZasega obiska v Irstu, Gorici, Vi» dmu, Pordenonu, Padovi, Vicenzi in Milanu se oglasite pri naših podružnicah PITASSI za nakup izgotovljenih oblek, dežnih plaščev, po* vršnikovza dame, gospode in otroke, kjer dobite največjo izbiro in po najugodnejših cenah. Na vidiku so spremembe v gospodarski strukturi Brd V Standrežu se je začela žetev - Pripombe k nameravani gradnji ceste Oslavje-Steverjan Športni dnevnik Ze nekaj časa gospodastvo-niki, ki poznajo razmere v Brdih' napovedujejo spremembe v gospodarski strukturi šte-verjanske občine. Do njih bo neizogibno moralo priti, ker kolonat, ki zajema izredno veliko število števerjanskih dru-žinJne zadovoljuje potreb in želKljudi, na katerih sloni ta krivjčm sistem. Nobena novost ni, da je spolovinarstvo v Brdih nerentabilno in da zaredi tega ne navdušuje ljudi do dela. Kako se bo to končalo danes še ne moremo predvidevati. Prav gotovo pa nai* lahko služi za indicijo naiijen šestih mladeničev, ki so ršzen enega vsi iz kolonskih družin, da se izselijo v Avstralijo. Do tega sklepa so prišli, ker jim zemlja, ki ni ni|i njihova last, ne nudi zadostnih materialnih sredstev, da bi si lahko ustvarili vsaj sktromno podlago za življenjski obstoj. Nihče jim ne more zameriti njihovega ravnanja, če na svoji rojstni grudi ne najdejo zadovoljive rešitve. Toda kaj bo, če se ta pojav pdsploši? Komu bodo veliki posestniki prodali zemljo, če jim ne bodo obdelovali splo-loVinarii? Ustanova Tre Ve-nezie je preblizu in gospodarsko dovolj močna, da ne bi videla, kaj se ji izplača. O vsem tem bi se bilo vredno razmisliti. # * * Te dni so v Standrežu pričeli v žetvijo pšenice. Spomladanski mraz je prizadejal prerivam tisto, ki je rasla na pasu mfed Spodnjo Vrtojbo in letališčem. Najslabše se je obnesla vrata San Pastore. Obrodila je karnaj desetodstotno. Krompir uspeva zelo slabo, prav tako tudi povrtnina, ker že dolgo časa ni deževalo. 4 * * pe nekaj dni se vztrajno širi po Oslavju govorice, da nameravajo asfaltirati pokrajinsko cesto, ki pelje z Oslavja proti Steverjanu. S tem v zvezi se pripominja, da nameravajo za zdaj razširiti in asfaltirati ce-st$ do gostilne Bensa. Ljudje k temu pripominjajo, da bi se splačalo potrošiti še nekaj denarja in urediti cesto do G^avnarjeve kmetije, ki meji na števerjansko občino. Predlog utemeljujejo s tem, da je zlasti ob nedeljah zelo velik avtomobilski promet, ki spravlja velike količine prahu na sadno drevje. Naravno je, da jelsadje s takega drevja pob no 'prahu. Pristojni krogi bi napravili dobro delo. če bi upoštevali pripombe Oslavcev. »b------ IZ PEVME Danes pogreb Dominika Padovana ro kratki in mučni bolezni včeraj ponoči umrl Dominik Padovan iz Pevme. Pokojnik je šele pred nekaj tedni praznoval 80. obletnico roj-stfra. Boleznega odpeljali v bolnišnico, kjer je umrl za srpno kapjo. Bil je oče padlega partizana. Pogreb bo^ da-n^s iz pokopališke mrtvašnice nd domače pokopališče Hčerki iztekajo vaščani iskreno sožalji, kateremu se pridružuje tu^li naše uredništvo. Zaključni izpili na strokovni srednji šoli |Sln nižji srednji šoli so iz-ah nižji tečajni izpit: Leo-d Devetak, Ivan Figelj, A-sander Hoban, Marjan Liu-h, Damjan Paulin, Marjan noli, Aleksander Sirk, Ro-t Winkler (odličnjak), Na-Bertossi (odličnjakinja), iti n a Bordon, Silva Cerne-(odMčnjakinja), Neva Ci-Florijana Marvin (odlič-kinja), Majda Massera (od-ijakinja), Ana Marija Peni, Margareta Polh, Nerina c, Aiida Reggente, Nevina hč, Marija Sošol, Ana Sos- 'opravlja jih 15, 2 pa sta isvrnjena. >a strokovni šoli so izdelali pljučni izpit: Branko Blasi. )Irij Braini, Roman Cevdek, (jnald Devetak, Mariij Ferle-j», Marin Frandolic, Jožef Gu-ii’ Aleksander Klanjacek, Kadi Nanut, Aldo Pahor, Fran-:q Rebulla, Ivan Sibau, Marin iljarabot, Marjan Visintin, 'črko Zotti, Bruna Brandolin, šruna Gorkič, Silvana Hme-jik, Jolanda Marussi. Lucija vfersecchi, Milojka Ozbot, Olji Quinzi, Annamarija Viz-:Jtti, Marina Zotti. [Popravlja jih 5, 2 pa sta -avrniena. Menjalnica Hranilnice j pri Rdeči hiši Včeraj dopoldne so pri med-lirodnem bloku Rdeča hiša ipvorili f, menjalnico goriške riranilniee. Poslopje je sicer i#lo skromno kot vsaj zaen-crat vsk poslopja pri Rdeči lisi, ki služijo mednarodnemu rt obmejnemu prometu so zelo skromna, vendar bo zaradi naraščajočega prometa v veliko jjajšanje za tiste, ki bi si rali pri vstopu v našo državo c|menjali denar. Most pri Podgori že delj časa v rabi i Mnogo se je pisalo o mostu Sgz. Sočo pri Podgori; končno lahko objavimo še eno sicer kratko vest, da je most že v rabi več kot en mesec. Nekdo gg je med tem časom poškodoval, ker je hotel čez most, ko še ni bil popolnoma dograjen, toda sedaj se kaj takega ne bo več dogajalo, kajti most so opremili tudi z ograjo, ki bo zadostovala za vsakogar, ki nima slabih namenov. V kratkem bodo namestili še javno razsvetljavo. *»------ V soboto tombola na Travniku Na praznik sv. Petra in Pavla bo v soboto 29. junija na Travniku tombola v korist inštituta Lenassi. Kartele bodo prodajali po 100 lir. Prva tombola bo 70.000 lir, cinquina 20.000, druga tombola pa 10.000 lir. Pričetek ob 19.30. Ce bo slabo vreme, bo tombola naslednji dan. Kava in sladkor za potrošnike Gorice in Sovodenj Do 30. t. m. bodo trgovci v Gorici in Sovodnjah razdeljevali, na posebne odrezke živilskih nakaznic proste cone, po kg sladkorja in 350 gr surove ali 280 gr pražene kave Vsak potrošnik lahko kupi tudi 1 semenskega olja po nižji ceni. Šef glavnega štaba španske vojske iskal ital.-jug. mejo Šef glavnega štaba spanske vojske gen. Cabamiilas je vče raj obiskal italijansko vzhodno mejo. Spremljali so ga šef italijanskega glavnega štaba gen Mancineili, gen. Scarpa, gen Barbarino m vojaški atašeji pri španskem veleposlaništvu v Rimu. Prekop grobov Goriško županstvo sporoča, da bodo s prvim oktobrom letos prekopali navadne grobove, v Katerih so pokopani ljudje, ki so umrli pred 30. septembrom 1947, zasebne grobove ob poteh in zasebne grobove za dvajsetletno dobo, ki bo potekla 30. septembra letos, na sledečih pokopališčih: glavno pokopališče, pokopališča v Standrežu, Ločniku, Podgori in Pevmi. Posmrtne ostanke bodo položili v skupno kostnico, če ne bo predložena zahteva po obnovi pogodbe za ohranitev groba. Omenjeno prošnjo naj prizadeti pošljejo za županstvo do 30. septembra letos, Do takrat naj plačajo tu di ustrezno pristojbino. Nagrobna znamenja, ki ne bodo odstranjena do 31. decembra letos, bodo postala po zakonu last občinske uprave, ki bo z njimi razpolagala na podlagi pravilnika. «»------ Aretacija dveh pijancev Agenti javne varnosti so ob 22 4a v soboto zvečer aretirali 22-letnega Bruna Tribussona iz Ul. Brigata Casale 35 ter 28-letnega Ezia Amariconio iz kazermet na Svetogorski cesti, ker so ju zalotili, da sta se z močnim motociklom peljala z ugaslimi lučmi po Ul. Mo-relli. Ko so ju agenti ustavili, sta se pričela z njimi prerekati, češ da nista napravila prekrška. Pri tem sta z besedami žalila organe javnega reda. Zagovarjati se bosta morla pred sodniki. Nesreče v nedeljo in v ponedeljek V bolnišnico Brigata Pavia so v nedeljo sprejeli 62-letne-ga poljedelca iz St. Lovrenca pri Moši. Med delom v dopoldanskih urah se je poškodovai po telesu. Včeraj dopoldne ob 9.15 pa so pripeljali v bolnišnico 21-letnega Francesca Zanina iz Ul. Gradiscuta 3 v Ločniku. Zanin je padel z motocikla, ko se je peljal na delo. Verjetno si je pretresel možgane. V bolnišnici Brigata Pavia, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa, so ga pridržali na opazovalnem oddelku. Med delom je ob 9.15 padel s kmečkega voza 12-letni Gio-vanm Bussa iz St. Lovrenca. Zlomil si je nekaj reber na levi strani prsnega koša. Zdravniško pomoč so mu nudili v bolnišnici Brigata Pavia. Ob 14.14 pa so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico 23-letno delavko Angelino Grossetti s Trga Cavour 3 v Gorici. V tekstilni tovarni v Podgori ji je zašla med zobovje leva roka. Poškodovala si je sredinec. V bolnišnici so ji nudili zdravniško pomoč. — KINO — CORSO. 17.00: »Petonca proti casinoju«, K im Novak. VERDI: 17.00: »Najlepši trenutek«, film o porodu brez bolečin. VITTORIA. 17.15: «Vampirji», Paul Miller, G. M. Canale, v cinemascopu. Mladini izpod 16 let vstop prepovedan. CENTRALE. 17.15: »Ponarejevalci iz Kube«, Eroll Flynn Rosane Boy. MODERNO. 17.15: »Onstran reke«. Evropsko košarkarsko prvenstvo v Sofiji Bolgarija in Sovjetska zveza glavna favorita finalne sknpine Dve lepi zmagi Italije v tolažilni skupini nad Belgijo in Škotsko SOFIJA, 24. — Včeraj se je začelo in danes nadaljevalo finalno tekmovanje za evropsko košarkarsko prvenstvo, ki se poslej odvija v dven skupinah, in sicer v prvi za piasma od 1. do 8. mesta, ter v arugi oz. v tolažilni skupini za plasma od 9. do 16. mesta. Včerajšnji rezultati I. skupine: SZ-Francija 83:53, CSR-Ma-džarska 65:62. Romunija-Polj-ska 70:66. Bolgarija-Jugoslavi-ja 99:76. Rezultati tolažilne skupine: Italija-Belgija 91:50, Finska-Zah. Nemčija 61:47. Škotska-Albanija 69:56, Turčlja-Avstri-ja 59:42. Današnji rezultati I. skupine: Madžarska-Poljska 67:63, Ro. munija-Francija 65:45, SZ-Ju-goslavija 97:71, Bolgarija-CSR 82:80. Lestvica I. skupine: SZ Bolgarija Romunija Madžarska CSR Poljska Francija Jugoslavija 2 2 0 180:114 4 2 2 0 181:156 4 2 2 0 135:111 4 2 I 1 129:128 3 2 1 I 142:144 3 2 0 2 129:137 2 2 0 2 98:148 2 2 0 2 137:196 2 Današnji rezultati II. skupine: Turčija-Belgija 83:70, Zah. Nemci ja-Aibaoija 72:43, Fin-ska-Avstrija 53:51 (po podaljšku), Italija-Skotska 91:47. Lestvica II skupine: Italija Turčija Finska Z. Nemčija Škotska Avstrija Albanija Beigija 132:97 142:112 114:98 139:104 116:147 93:112 99:141 120:174 BOKS Bassey premagal Hamio za prvenstvo peresne kat. Mazzinghi izgubil s k. o. PARIZ, 24. — Nigerijec Ho-gan Bassey je osvojil svetovno prvenstvo peresne kategorije, ki je bilo doslej nezasedeno. Svojega nasprotnika Francoza Cherifa Hamio je premagal po prekinitvi dvoboja na sodniko. vo zahtevo v 10. rundi. V okviru prireditve je fran- •ttiiiifimiHiiiiiHiiMiiiiiiiiuitiitiiiininiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zadnji izpit pred «Tour de France» Sabbadin je zmagal na dirki po Toscani Vsi favoriti z Nencinijem, Defilippisom in ostalimi so prišli na cilj z glavnino FLORENCA, 24. — Na 31. kolesarski dirki po Toscani je zmagal Alfredo Sabbadin, ki je 265 km dolgo progo prevozil v času 6.56’20” s povprečno hitrostjo 38.186 km na uro. Dirke se je udeležilo 105 kolesarjev, med katerimi vsi najboljši vključno z vsemi reprezentanti, ki bodo branili italijanske barve na bližnjem »Tour de France«. V začetku je prevzel vodstvo mladi Gio-gli, ki je vodil do 100 km z 1’30 pred skupino petih kolesarjev in z 2’30” pred glavnino. Toda na vsponu pri San Giuliano Terme ga je glavnina dohitela, v vodstvo pa sta prešla Mario Gervasom in Germano Barale. V vzponu na Popiglio je prevzel vodstvo Barale, Gervasonija pa je prehitel Bottecchia. V spustu je Bottecchia z naglo Vožnjo prehitel Baraleja in imel 10 km pred Pištolo že 2’ naskoka pred dvojico Barale-Sabbadin, 2’30” pred Scudellarom i-i Finijem, katerima je sledila glavnina. V vzponu na San Baronto je začel svoj odločilni napad Sabbadin. Vrh je sicer še vedno dosegel prvi Bottechia, toda že pol km nato ga je Sabbadin ujel in prevzel vodstvo. Vsi glavni favoriti z Nencinijem in Defilippisem na čelu so medtem vozil v sredini glavnine m se jim n-i nikamor mudilo. Pač pa je potegnil iz skupine Albani skupno z Mo-serjem. Baldinijem, Fornaro in Zambonijem pri čemer je šlo Albaniju predvsem za splošno klasifikacijo za italijansko cestno prvenstvo. Na zadnjem vzponu na Chiesanuova se je Bottechia zamam upiral Sabbadiniju, ki je v spustu sam dosegel cilj z znatno prednostjo 2’23” pred Albanijem .n njegovo skupinico. Vrst ni red na cilju: 1) Alfredo Sabbadin, 2. Bottecchia z zaostankom 2’23”, 3. Albani 2’32”, 4. Baldini, 5. Fornara, 6. Zamboni, 7. Veluechi 3’08'’, 8. Cainero, 9. Moser, 10. Fallari-ni 3'27", 11. Baffi, 12. Falaschi, 13. DalTAgata, 14. Piscaglia, 15. Cassano, 16. Fini, 17. Ros-sello Vincenzo, 18. Mauso Giuseppe, 19. Boni Guido, 20. Grassi 21. Bartolozzi, 22. Ne-gro, 23. Defilippis, itd. Vrstni red za cestno prvenstvo profesionalcev po drugi dirki: L Albani 17; 2. Baldini 12; 3- Sabbadin 10,5; 4. Gi- smondi 8,5; 5. Bottecchia 8; 6, Nencini 7,5; 7. Fornara in Dal-l!Agata 5- Italijanska ekipa odpotovala v Nantes MILAN, 24. — Danes so odpotovali iz Milana v Nantes člani italijanske kolesarske e-kipe, ki se bo udeležila 44. kolesarske dirke po Franciji «Tour de France«. Odpotovali so: Nencini, Defilippis, Astrua, B>yii, Baroni. Ferienghi, Padovan. Pintarelli, Tognaccini in Tosatn. Pred odhodom so zadovoljivo uredili spor, ki ga je sprožil Nencini v zvezi z vlogo, ki naj bi jo imel kot trenutno najboljši italijanski cestni kolesar. Binda je namreč ponovil stališče vodstva, da bo italijansko moštvo nastopilo brez vnaprej določenega kapetana, čeprav je Nencini vozač št. 1. coski prvak srednje kategorije Andre Drille premagal italijanskega prvaka Guida Maz-zinghija s knock-outom v deseti rundi. LAHKA ATLETIKA Ameriški atleti pridejo v Evropo DAYTON. 24. — Ameriška a-materska atletska zveza je sestavila 5 skupin atletov, ki bodo poleti obiskali razne države v Evropi. Atleti so bili izbrani na osnovi rezultatov, ki so jih dosegli na pravkar zaključenem prvenstvu v Dayto-nu. V skupini, ki bo obisKala Italijo. bo 10 atletov in sicer: 100 in 200 m: Ollan CasselJ; 400 in 800 m: Lang Stanley in Charles Jenkins; zapreke: Elais Gilbert in Cliff Cushman; višina: Ernie Shelton; krogla: Dane Owen; kopje: William Duekworlh; palica: Jerry Wel-bourme; daljina: Ernie Shelbv. Sprinter Dave Sime in Oer-ter. olimpijski prvak v metu diska, bosta v skupini, ki bo v sredo odpotovala v Francijo. Najmočnejša pa bo skupina, ki bo nastopila v Angliji pod naslovom London - New York. Štela bo 28 atletov. V Italiji bodo ameriški atleti nastopili 6. julija v Turinu in 10. julija v Bologni. KOLESARSTVO COUTRAI, 24. — Na belgijskem cestnem kolesarskem prvenstvu je zmagal Andre Vlae-yen, ki je 290 km dolgo progo prevozil v 7.44’4t”. V istem času so prišli na cilj: 2. Ver-plaetse, 3. Cleroky, 4. Moie-naers, 5. Buys, 6. Desmet, EIBAR, 24. — V 5. in zadnji etapi kolesarske dirke v Eiba-ru v Španiji je zmagal Italijan Ponzini. PARIZ, 24. — V finalu tekmovanja za veliko nagrado Pariza za diletante je Italijan Pe-senti premagal Francoza Rousseauja in Avstralca Ploega. LE LOCLE, 24. — Valentin Huot je zmagat na francoskem cestnem kolesarskem prvenstvu pred Rohrbachom, Fore-stierom, Privatom, Gauthierom itd. 289 km dolgo progo je prevozil v času 7.36’46”. Stolpec TOTIP 1, x, 2, 2, x, 2, 1, 2, 1, X, 1, 2 Zmagovrici z 12 točkami bodo, prejeli približno pol milijona lir, zmagovalci z 11 točkami okrog 20.000 lir, zmagovalci z 10 točkami po okrog 2.000 lir. AVTOMOBILIZEM Avtomobili «Jaguar» zmagovalci v Le Mansu LE MANS, 24. — Na 24-urni avtomobilski dirki v Le Mansu so dosegli velik uspeh angleški dirkalni avtomobili »Jaguar«. ki so se plasirali na prva štiri mesta. Zmagaia je angleška dvojica FIockhart-Bueb. ki je 4391,108 km dolgo progo prevozila s povprečno hitrostjo 183,217 km na uro. Uspeh «Jaguarjev» je bil tem lažji, ker so zaradi okvar na motorjih morali odstopiti skoraj vsi italijanski avtomobili «Ferrari» in «Maserati» z najboljšimi piloti. Od 54 avtomobilov, ki so startali, jih je vzdržalo do konca 21. Vrstni red prve desetorice: 1. Flockiiart-Bueb («Jaguar» 3781 cmc.). 4897,108 km, s povprečno brzino 182,217 km na uro; 2. Sanderson-Laurence («Jaguar« 3442 cmc.); 3. Lucai-Mary (»Jaguar« 3442 cmc.); 4. Frere-Rousselle («Jaguar» 3442 cmc.); 5. Ewans-Severi (»Ferrari« 3783 cmc.), s povprečno hitrostjo 167.984; 6. Hamilton-Gregory (»Jaguar« 3781 cmc.); 7. Bianchi-Harris («Ferrari»); 8. E. Hugus-De Beaufort (»Bor. sche« 1498 cmc.): 9. Lnamber-lain-Frazer («Lotus» 1098 cmc.); 10.,Rudd-P. Boiton (»Bri. stoi« 1970 cmc.). Jugoslovansko nogometno prvenstvo končano Lokomotiva in Sarajevo izpadla iz prve lige Crvena zvezda in Vojvodina v tekmovanju za srednjeevropski pokal BEOGRAD, 24 — Z včerajšnjimi tekmami v 26. kolu se je zaključilo jugoslovansko nogometno prvenstvo 1956-57. Doseženi so bili naslednji rezultati: Sarajevo-Hajduk 3:0, BSK-Velei .1:0, Vojvodina-Par-tizan 5:2, Zagreb-Budučnost 0:0, Crvena zvezda-Vardar 2:2, Lokomotiva-Radnički 0:8. Medtem ko si je Crvena zvezda že prej zagotovila prvo mesto in s tem naslov državnega prvaka, Vojvodina pa drugo mesto, je vse do zadnjega kola vladala velika negotovost o tem, kdo bo izpadel iz A lige. Vprašanje se je končno rešilo v nasprotju z vsemi pričakovanji, saj je izpad doletel Lokomotivo, ki je kljub prednosti domačega terena izgubila proti Radničkemu iz Beograda z astronomsko razliko 0:8, ki je Radničkemu prinesla skoraj nepričakovano re-škev. Zanimivo je da je to tekmo sodil italijanski sodnik Li- iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiitiiimiiiiiiitiiiiiMiiiitiiiiiiitMiiiiiiiMiiim Po 120 minulah napele borbe Alessandria v A ligo z zmago nad Brescio 2:1 Zmagoviti gol je Alessandria dosegla šele v podaljšku MILANO, 24. — Alessandria je včeraj pred 60.000 gledalci na nevtralnem terenu v Milanu premagala Brescio in postala tako 18. član italijanske nogometne A lige v prihodnji sezoni. Tekma se je regularnem času končala neodločeno 1:1 potem ko je Alessandria po prvem polčasu vodila z 1:0. Po pravilu sta morali enajsto-rici odigrati dva podaljška po 15 minut in če bi se rezultat ne spremenil ali pa ponovno ostal neodločen, bi bila potrebna druga tekma prihodnji teden. Toda že v prvem podaljšku je Alessandria v 5 prišla ponovno v vodstvo in ga obdržala do kraja drugega podaljška. Igra ob,eh enajstoric je bila precej izenačena, čepr#v je posebno v prvem polčasu in v začetku drugega imela več od igre Brescia, kar dokazuje tudi razmerje kotov 7:4 v njeno korist. Gole so dosegli: v prvem polčasu: v 4’ Tinazzi (A); v drugem polčasu v 36’ Nova (BO; v prvem podaljšku v 45' Castaldo (A). iiiimmtmtitmliMMitiMtiiiiMiiMiiiiiiiiitiiiiiliiMiMHtmtiimiiiiiiiiMMitiitntiiiMiMiiiiiimiitiiiiiiiMiiiniiiiiiiitiiiiiitiiHlliiitliillllililfinHiiliM Ob udeležbi najboljših tenisarjev na svetu V Wimbledonu se je začelo mednarodno teniško prvenstvo V prvem turnusu Hoad premagal Darmona • Jugoslovan Plecevic že izločen ■ Dež prekinil tekmovanja LONDON, 24. — Danes popoldne se je začelo na igriščih v Wimbledonu 71. mednarodno teniško prvenstvo, katerega se udeležujejo najboljši tenisarji na svetu. Otvoritveni dan tekmovanjem ni bil posebno naklonjen. Slabo uro po začetku je začelo močno deževati in so morali tekmovanja prekiniti, vsa igrišča pa so prekrili s platnenimi pregrinjali. Okrog 16 igrišč se je zbrala velika množica gledalcev, med katerimi so bili tudi štirje sovjetski opazovalci. Sama so izjavili, da so prišli zato, da no-clo lahko primerjali nivo tenisa v svetu in doma. Po vojni so sovjetski opazovalci že drugič v WimbIedonu. Dokončni rezultati posameznikov iz prvega turnusa: Hoad (Avstral.) - Darmon (Fr.) 6:2, 6:4, 6:3; Becker (V. B.) - G. Forbes (ZDA) 6:4, 6:3 6:3; Foresch (Sv.) - PlečeviC (Jug.) 7:5, 7:5, 6:0; D. R. Oliver (V. B.) - Robinson (\7. B.) 6:3, 6:4, 6:3, N. A. Fraser (Avstral.) - E. Aguirre (Cile) 6:1, 6:2, 6:0; A. Palafox (Meh.) -Baxter (V. B.) 6:4, 6:3, 6:3* Drobny (Egipt) - StockenDerg (Šved.) 6:2, 6:2, 6:3; Kamo (Jap.) - Crawford (ZDA) 6:3, 6:3, 6:3, Stevvarl (ZDA) - Tat-tersall (V. B.) 6:2. 6:2, 6:4. Sirola (It.) - Fulmer (V. B.) 6:4. 6:3, 4:6, 3:6, 6:3; Davies (V. B.) - Arkrnstall (Avstral.) 6:2, 6:0, 6:3; Washer (Bel.) - Ben-net (V. B.) 9:7, 6:4, 5:7, 6:4; Gibson (Avstral.) - Skoneck, (Polj.) 6:4, 5:7, 6:3, 2:6, 6:1; A-yala (Cile) - Richardson (ZDA) 3:6, 6:4. 7:5, 6:4. Bedard (Kan.)-T. Ulnoh (Dan.) 9:7, 3:6, 7:5 6:1. Italijan Faehini je Drzojavno obvestil organizatorje, da ne bo mogel nastopiti. Njegov nasprotnik Amerikanec Frank« se je zaradi tega brez oorbe uvrstil v drugi turnus, prav tako tudi ameriška dvojica Sei-xas-Franks, ki bi se morala v prvem turnusu dvojic srečati z dvojico Fachiivi-Bergamo. Enajstorici sta nastopili v naslednjih postavah: ALESSANDRIA: Stefani; Nardi, Brotto; Traverso, Pe-droni, Albertelli; Morbello, Manenti, Vitali, Tinazzi, Castaldo. BRESCIA: Bondaschi; Zamboni. Provezza; Neri, Raimon-di, Fattori; Sacchella. Fraschi-ni, Nova, Bersellini, Gasparini. NOGOMET Mladinski turnir v istrskih mestih Ponziana zmagala v I. kolu REKA. 24. Na Reki, v Pulju, v Opatiji in v Labin.iu se je danes začel mladinski mednarodni nogometni turnir, katerega se udeležuje 8 domačih in 8 možem skih moštev iz Trsta. Italije. Madžarske. Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije in Danske. Rezultati: Skupina — Pulj Split-Vasas (Budimpešta) 2:1 Ponziana-lJljanik 2’0 Skupina — Reka Vasas Eto-Radnički 3:1 Spal-Rijeka 3-1 Skupina — Opatija Budu&nost-Bronshoj 5:0 Opatija-Sturm 2:1 Budučnost-Opatija 3:0 Bronshoj-Sturm 3;1 Skupina — Labinj Dinamo-Dinamo 2:1 (Zagr.) (ČSR) Rudar-Eintracht 1:1 Dinamo (ČSR)-Eitracht 3:0 Rudar-Dinamo (Zagr.) 4:2 1«---------------- Juventus na Švedsko TURIN, 24. — Popoldne or 14. uri so odpotovali na turnejo na Švedsko nogometaši Juventusa. Pod vodstvom trenerja Bročiča in funkcionarjev so odpotovali: Antomotti, Bol-di, Boniperti, Charles. Colom-bo, Corradi, Garzena, Mattrei, Montico, Nay, Patrucco, Sivori, Stachini, Stivanello. Turclu. Prvo tekmo bodo odigrali že jutri v Stockholmu proti AIK, naslednje pa v Vaxiu, Sunds-valu, Umea in Bodenu. RIM, 24. — Angleški nogo metni trener Alec Sic-ck je danes popoldne prispel iz Londona v Rim na povamlo vodstva športnega kluba Rome. Stock se bo pogajal za eventualni angažma pri Romi, verani. Druga žrtev je postalo Sarajevo, kateremu niti izdatna zmaga nad Hajdukom s 3:0 ni zadoščala za rešitev in je izbiro med njimi in Sparta-kom odločil boljši količnik poslednjega. Končna lestvica jugoslovanskega nogometega prvenstva je naslednja: Crv. zvezda 26 17 5 4 66:23 39 Vojvodina 26 16 3 7 64:38 35 26 12 6 8 44:31 30 26 10 6 10 51:45 26 26 10 6 10 51:51 26 26 9 7 10 41:47 2!) 26 9 7 10 39:45 25 Hajduk Partizan Dinamo BSK Zagreb Radnički Budučnost Velež Vardar Spartak Sarajevo 26 26 26 26 26 26 8 7 11 41:47 23 9 5 12 38:47 23 9 5 12 44:57 23 9 5 12 30:44 23 7 8 11 44:46 22 9 4 13 38:51 22 Lokomotiva 26 10 2 14 44:63 22 V nadaljevanju kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v prvo ligo, je včeraj sarajevski Železničar premagal Split s 3:1, Borovo pa je na svojem igrišču izgubilo proti Radničkemu iz Kragujevca. Mednarodni nogomet MADZARSKA-BOLGARIJA 4:1 BUDIMPEŠTA, 24. — Z odlično igro je včeraj madžarska nogometna reprezentanca v tekmi za svetovno prvenstvo premagala bolgarsko reprezentanco s 4:1 (3:0). Gole so dosegli v naslednjem vrstnem redu: prvi polčas: v 4’, 14’ in 30’ Machos, v drugem polčasu v 7’ Bozsik iz 11-metrovke, v 25’ Dimitrov (B.). Najboljši v madžarskem moštvu so bili Bozsik, Tichj* in Machos kot realizator, pri Bolgarih pa Mano-lov, Bos-kov in Panajotov. Mladi člani madžarske reprezentance so pokazali, da bodo lahko v kratkem času'vrnili Madžarski ugled nogometne Velesile. Stanje v 3. kvalifikacijski skupini je naslednje: Madžarska 2 1 0 1 5:3 2 Norveška 2 1 0 1 3:3 2 Bolgarija 2 1 0 1 3:5 2 SZ - POLJSKA 3:0 MOSKVA. 24. — V izločilnem srečanju za svetovno prvenstvo je Sovjetska premagala Poljsko s 3:0. , „ Stanje v 6. skupini: SZ t 1 0 0 3:0 2 Poljska - 2 1 0 1 5:3 2 Finska I 0 0 1 0:5 0 KANADA - ZDA 5:1 TORONTO, 24. — V srečanju za svetovno prvenstvo v ameriški kvalifikacijski coni je Kanada premagala ZDA s 5:1. Stanje v skupini je poslej na- slednje: Mehiko 2 2 0 0 13:2 4 Kanada 1 1 0 0 5:1 2 ZDA 3 0 0 3 3:18 0 INDONEZIJA-KITAJSKA 0:0 RANGOON, 24. — Z neodločenim rezultatom 0:0 proti Lj. Kitajski se je Indonezija z boljšim količnikom kvalificirala za finale svetovnega prvenstva, ker je v prvi tekmi zmagala Indonezija v Djakarti z 2:0, v drugi pa Kitajska v Pekingu s 4:3. Dinamo-Vasco de Gama 1:1 RIO DE JANEIRO, 24. — Zagrebški Dinamo je včeraj dosegel proti odličnemu brazilskemu moštvu «Vasco da Gama« nadvse častni rezultat 1:1. Gol za domače je dosegel Pele, za Dinamo pa Benko iz 11-metrovke. V prvem polčasu je bil Dinamo ves čas v premoči, v drugem pa domači niso mogli kljub pritisku do uspeha predvsem zaradi odlične obrambe vratarja Iroviča ter Horvata wi Šikiča. Odlikovali so se še Coinč, Režek in Koščak. V sredo bo Dinamo igral proti lizbonskemu moštvu Be-lemense. CORINTHIANS-LAZIO 5:9 SAN PAOLO. 24. — V okviru nogometnega turnirja za pokal Motumby je domači Corin-thians premagal rimski Lazio s 5:0 pri čemer je bil najboljši igralec Lazia prav vratar Lo-vati. REAL MADRID ZMAGOVALEC « LATINSKEGA POKALA » MADRID, 24. — V finalu nogometnega tekmovanja za »Latinski pokal« je Real Madrid premagal Benfico iz Lizbone z 1:0 in s tem osvojil pokal. V srečanju za tretje in četrto mesto je Milan premagal francosko enajstorico St. Etienone s 4:3. Zmagoviti gol je dosegel Liedholm 30 sekund pred koncem. SUNDSVALL, 24. — Udine-se - Sundsvall (2. liga) 5:2 (3:0). KOPENHAGEN, 24. — «A1-liance Association« - Bologna 3:2 (2:2). MERANO. 24. — Rapid (Dunaj) - Reprezentanca IV. serije 4:3. Pri Rapidu so igrali številni člani avstrijske nogometne reprezentance. BERLIN, 24. — Feuerbache (Carigrad) - Zah. Berlin 4:3. oatovorm urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk’ zavod ZTT ■ Trst Tum /ta O predvaja danes 25. t. m z začetkom ob 18. uri in ob 20.30 NA PROSTEM — Columbia film : Morska pošast» ••C ■•••' I«rajo; KENNETH TOBEY F4ITH DOMERGUE »oooooooooooooooooooooooooooo®ooooooogoooooooooogooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo LABRY MADISON 14. Od telefonske centrale sem zahteval neko zelo nujno zvezo, pa so mi rekli, da bo treba čakati kakšno minuto. Nič boljšega torej kot to, da si med tem oplaknemo usta s to blaženo razkužilno in krepčilno pijačo. »Halo!« se končno oglasi v telefonu. «Kdo tam?« »Si »ti, Willie?» vprašam. »Ne! Katerega Willija hočete? Tu ni nobenega Williija.» «že mogoče. Iščem Willija Demaresta. Hotel bi čimprej z njim govoriti. Potrudite se in ga poiščite!« «Kdo pa ste?« vpraša še enkrat glas, to pot jezno. »Slišite, prijatelj, ta zadeva se vas ne tiče. Hočem Willija in vi ste edini, ki ga lahko iztaknete. Recite mu, da bi ga rad videl mož sv. Menarda. Pa podvizajte se! Povejte mu, naj pride k meni v urad!« »Za boga svetega!« zakriči glas. Prekinem ga. »Ne delajte se neumnega! Potratili ste že preveč časa.« »Ali veste, da govorite z ...» «če ste prav sam poslanik, vam prisegam, da ne občutim niti malo zadrege. Zdaj se pa potrudite, dečko moj, in mi najdite prijatelja, potem pa pojdite k hudiču, če vas je volja.« Obesim slušalko v prepričanju, da bo človek, s katerim sem govoril, naj si bo že sam poslanik, v tem trenutku tako besen in radoveden, da se bo podvizal poiskati Wtllija in ga bo vprašal za pojasnila glede te skrivnosti. In Willie bo brž razumel in preden bo začel tratiti čas s štorijami, bo pritekel k meni. Ko mu bom povedal, kaj se je zgodilo, bo imel tako polno glavo, da zlepa ne bo prišel na čisto. In ravno to hočem doseči. Minute tečejo in če bi bil občutljiv, bi mi šlo na živce-Ljerka pogleduje zdaj mene, zdaj Susan. Ta pa gleda v tla in Arabet stoka, kadar se malo zave in zopet utihne, ko ga obide nezavest. Sam pa imam opravka s steklenico, kateri se že vidi dno. Zraven kadim cigareto za cigareto. Tu pa tam pomežiknem, ker sem zadovoljen- Stvari so se zasukale tako, kakor sem hotel. To pa ne bo všeč precejšnjemu tropu drugih oseb. Cez slabe pol ure pride Willie- Kakor Sherlock Holmes bi lahko dejal namišljenemu doktorju Watsonu, da sem stvar predvideval. Toda, ker Willie ni pravi zaupnik, to opustim. Skočim pokonci in stečem Williu naproti. To pot brezhibno po evropsko oblečen. «Kakšnega hudiča! ...» začne, a ko zagleda prizor in ga razume, me samo debelo gleda. Zlasti mož na tleh ga presneto zanima. «Kaj je naredil?« vpra»ša in se krohota. Tako se pač on smeje- »Ali je poskušal razdirati piramide z glavo?« »Ne. Onesvestil se je pa sem ga poskušal obuditi s trepljanjem. Pa začniva s kraja! Dovoli, da ti predstavim svojo tajnico gospodično Ljerko Harrovv. Pogledaj jo in potem misli na kaj drugega, če moreš«. Raztreseno stisne Ljerki roko, morda zato, ker ga prehudo ima, da bi pravočasno prodrl v zvijačo, ki sem *mu jo pripravil. Potem namigne na Susan. »Kdo je pa tale.« «Klientinja,» odgovorim in se smejem, »klientinja, ki je še včeraj pravila, da bi rada dobila pri meni poljedelske stroje, danes pa, sam vrag vedi, kaj je hotela dobiti. Prišla je v moj urad preoblečena v Arabca s tistimle kajonom. Omamila in zvezala sta mojo tajnico, potem sta se vrgla nad predale moje mize in brskala po njih«. »Kje si bil pa ti?« «Skrit za divanom. Zdravnik mi je svetoval, da je to dobro za bezgavke«. »Prav, Larry! Pripoveduj dalje!« »Ni kaj pripovedovati. Vstanem izza divana in jima rečem, da si vsega res ne smeta dovoliti- Mož zakolne po nemško » «Po nemško?« »Da, po nemško! Zakaj misliš, da sem te poklical. Spomnil sem se starih časov in...« «Pusti to, Larry! Tudi jaz se rad spominjam starih časov. g°r'I2n ° tern’ sicer me 1508 spravil do solz«. «N*kar, prosim te! Vlaga škoduje pohištvu«. K« se midva pogovarjava, se Ljerka in Susan začudeno spogledujeta. Ne moreta priti na čisto, o čem govoriva Sai jima m zameriti. ' »Pa zdaj, Larry?» pritiska Willie. »Nič. Onile me je zamenjal za pečenega piščanca in mi je zagnal noz- Jaz sem imel v rokah nekaj težkega in . » »Kaj ari imel?« »Marjetico. Zadel sem ga v obraz in on je piklral na tla. Potem sem slekel drugemu Arabcu burnus in sem odkril tole lepotico. V tej sobi sem našel Ljerko, povezano kot snop. Razvezal sem jo in telefoniral tebi. Medtem se je ta mož zbudil in me hotel prositi odpuščanja s tistim obtežilnikom, ki leži tamle na tleh. Pokaral sem ga milo, da ga ne bi preveč žalostilo in potem se je umiril, kakor vidiš. Kaj praviš k temu?« »Zelo zanimivo. A zakaj si hotel to najprej povedati ravno meni?« »Ker sva prijatelja«. »Tisto že. A tvoji prijatelji zaklepajo dekleta in plačajo zavarovalnino proti praskam, preden se srečajo s teboj«. Očetovsko »e mu nasmehnem kakor škof župniku, ko mu ta zagotavlja, da se Je zgubljena ovoa vrnila y ovčjak in da je za pokoro podarila veliko vsoto za reveže. Tak svetniški smehljaj U ganil se kobro, Wiltta pa ne gane. (Vtadolimtanje tietm