KRALJEVINA SRBA, HRVATA T SLOVENACA uprava za zaštitu RAZRED 82 (1) INDUSTRIJSKE SVOJINE IZDAN 15. MARTA 1925. PATENTNI SPIS ŠTEV. 2638. G. Topham & Co Gesellschaft m b. H , Bec. Sušilni aparat z,i ojilaticc. Prijave z dne 30. marca 1921. Velja od 1 januarija 1924. Prvenstvena pravica z dne 1. avgusta 1919 (Austrija). . Znati so že sušilni aparati, pri kateiih se \lagajo oplatice med težke drugo nad drugo prirejene stiskalne plošče, ki tvorijo pare in ki so opremljene z notranjo kurjavo; pri tem izvršuje stiskalni tlak teža one plošče vsakega para, ki se nahaja tdčasno zgoraj. Prva, tretja, peta plošča i t. d. in druga, četrta šesta plošča i t. d. so združene v en sistem. Ato 1 rivzdignemo drugi sistem plošč, potem se razširi prostor med pari, katere tvori prva in dinga, tretja in četrta, peta in šesta pleš a i t d. tako da lahko pomaknemo oplatiee notri in jih po končanem sušenju zopet lahko v/amemo ven. Ako dvignemo plošče drugega sistema primerno, daleč, potem tvorijo te plošče z sosednjimi višjimi ploščami nove pare (druga in tretja, četrta in peta i t. d.) tako da tudi v medprostorih teh parov lahko sušimo oplatice. S tern je omogočeno, da izvedemo menjavo in da vzdržimo nepretrgani obrat. Med tem ko pritiskamo ono vrsto parov plošč drug proti drugemu, potegnemo op'a-t ce, ki so se sušile med drugimi pari plošč ven, in nadomestimo jih s svežimi, katere jmemo še ?a posuš ti iu ako premestimo ti-bljiv sistem plošč potem se zaprejo na novo oskrbljeni pari in poprej zaprti pari se odprejo, da lahko izvedemo menjavo plasti. Ker upliva vedno enako močan stiskalni tlak med sušenjem, slabo na oplatice, radi tega, ker hi bilo onemogočeno med sušenjem nastalo skrčenje oplatie vsled stalnega stiskalnega ilaka. se je že nasvetovalo, skuoaj delujoče kurilne stiskalne plošče med sušenjem periodično oddaljevati eno od druge in jih zopet zbližavati, dokler ne dosežemo zaželje-nega stiskalnega tlaka, tako da imajo oplatice priložnost, da se skrčijo v času, ko zračimo stiskalne plošče. To periodično dviganje iu spuščanje sistemov plošč, je oskrboval mehanizem, katerega je od svoje strani gonila transmisija. To pa ima nedostatek, da ohranimo tak mehaničen gonilen mehanizem le težko v dobrem stanu vsled velike vročine, ki vlada v področju sušilnega aparata za oplatice, zlasti vsled škodljivega vpliva mazanja. Ravno vsled škodljivega vpliva vročine se je nasvetovalo že hidraulično gonilo, za ono gibanje sistema plošč, ki je potrebno, da se omogoči menjava plasti; pri tem se pa do-sedaj še ni posrečilo, da bi se istotako s pomočjo liidraultčnega gonila izvedlo periodične odpiranje in zapiranje, tačasno skupaj delujočih parov plošč, takozvano, dihanje, in predmet predležtče iznajdbe je sušilni aparat za oplatice, kateri napravlja z enostavnimi cel pogon hidrauličeii. Ena o Idi k a izpeljave takega sušilnega apa-ram za oplatice je v risbi šeraatičuo načrtana. Ib avi sušilni aparat sam obstoja, kot znano, i/, obeh sistemov kurilnih stiskalnih ploš ‘ a iu ti in bet c hidrauličnoga cilinora d pri-j udje sistem b, s pomočjo tega beta lahko dvigamo in spuščamo sistem b napram trdno stoječemu sistemu a. Plošče a so v svojih Stranskih nosile it n v navpični smeri nekoliko tdidjivo uležani. Plošče b so isto tako v stranskih nosilcih navpično nekoliko gibljivo Din. IS nleženi in i>et s prijemlje le ploščo s pomočjo prečnega nosilca. V legi, ki je v sliki predstavljena, delujejo kot pari sknpa', plošče a1 ti1 — a-—b-—as b:i L t. d. Ako dvignemo plošče sistema b primerno daleč, potem delujejo skupaj pari b1 a-—b2 a!1—b3 a4 i t. d. Tri tem počiva vedno točasna zgornja plošča vsakega para z svojo lastno težo tu spodnji plo-či, in proizvaja na ta način stiskalni tiar. Ako dvignemo plošče b potem sunejo proti ploščam a na spodnji strani in dvignejo te nekoliko raz svojih ležajev, tako da lahko u •inkujt-jo plošče a z svojo lastno ležo. Ako pa spustimo plošče b potem se vrši to tako daleč, dokler ne počivajo na ploščah a in jih nekoliko dvignemo niz njih ležajev, tako da lahko učinkujejo tudi z svojo lastno težo. V legi plošč, ki je v risbi predstavljena, >e vložijo, ko smo odprli plošče sistema b, im d pare a1 b1—a2 u24-»a3 b3 i t. d. za sušen,e dob čene oplatice, in plošče h se zopet spusti jo dol, tako da obremenjujejo oplatie t z svojo težo. Ta obremenitev pa naj ne deluje stalno, ampak po kratkem trajanju mora se zopet prenehati z perijodičnim vzdigovanjem plošč b, s tem, da izvršuje sistem b vedno dviganje in padanje. Da dosežemo to gibanje, je zvezan cilinder d potom cevi e z cilindrom f se-salke z betom in sicer na ta način, da pride tekočina, ko se je pomaknil bet g naprej iz ses-ilke v hidravličen cilinder d, in ob po-viatkn beta, sledi tekočina temu in steče zopet nazaj iz cilindra d. Hidravličen bet c in s tem sUtem plošč b se dviga in pada v meri betovega dviganja sesalke s čimer ravno nastane dihanje sieupaj delujočih parov plošč. Ker se rabi sesaKa tudi za dviganje in padanje sistema b v svrho menjave plasti, radi tega mora biti opremljena sesalka, kot navadna promučena Susalka, z sesalnim ventilom h in z pritisialnim ventilom i. Da pa vzdržujemo prej opisano „dihanje^, se pa spojilna cev e ne sme odcepiti od sesalke zadaj pri-tiskalnega ventila, ampak v prostoru meri sesalnim in pritiskalnim ventilom, ker bi bil sicer odtok tekočine ob povratku beta vsled pri-tiskalnega ventila zabranjen. Med sesalnim in pritiskalnim ventilom odcepljajoča s e cev je cznačena z k, ter je zvezana s cevjo e, potom ohišja ventila 1 in potom ventila m; cev e vodi k hidravličnem cilindru. Ventil m je uvrščen v pritiskalno napeljavo, katera se odcepi v prostoru na zadnji strani se'alkinega pritiskalnega ventila. Nadaljevanje priitiskalne napeljave je napeljava cevi e. Ako je ventil m zaprt, potem se ne more pretakati tekočina od cevine napejlave nazaj proti sesalici, ker zabranjujeta to na eni strani vemil m, ki zapira cev k, na drugi strani pa pritiskalni ven- til i. Ako se poleg tega zapre še ventil 1, kateri urejuje odločno napeljav) o, potem deluje sesnlka na navaden način, jio-jieševalno, s tem, da se tekočina, kije bila vsesana skozi ventil h, pritisne skozi pri1 s alni ventil i v cev n in od tu skozi cev e v hidravličen cilinder d, ne da bi bil omogočen zopetni odtok tekočine iz cilindra in 10 povzroče, da se dvigne hidravličen bet c. Ako odpremo oba ventila 1 in m. potem lahko dospe, pod pritiskom bremena hidravlD-neza beta c stoječa tekočina iz cevi e skozi oba odprla ventila m in 1 v odtočno napeljavo o, tako da pade potem hidravličen bet e. Ostane ventil 1 zaprt in če odpremo samo ventil 1 potem je zveza med cevjo k in e npo-stavljena in vrši se ravno opisano „dihanje*. Ako se nahaja hidravličen bet c v najvDji legi kot je naznačeno v risbi in če odpremo ventil m in z'premo ventil 1, tedaj dobimo dihalno gibanje j 1 >šč b katere delujejo skupno z ploščami a, ki se nahajajo p >d njimi. Aka je sušenje tukaj obdelovanih oplatic končano, potem se zapre ventil m, mejtem ko smo uložili med plošče b in nad njimi ležeče plošče a, sveže oplatice — ventil I ostane pri tem še nadalje zaprt — tako da pritis ie sesalka novo tekočino ski-zi cevi u in e v cilindtr d in dvigne plošča b Ventil m ostane tako dolgo zaprt, dokler ne dvignejo plošče b oziroma na njih ležeče oplatice nad njimi ležeče plošče a iz njih ležajev. S tem obremenijo plo-če a z svojo težo oplatice nakar se ventil m zopet odpre in na ta način je dihalno gibanje upe-Ijano. Ako gre potem ses&lkin bet nazaj, tedaj nastopi v hidravličnem ci'indru d, vsled zopetnega odtekanja tekočine nazaj skozi cev e in k, zmajšan pritisk, ki ima za posledico, da padejo plošče b. To padanje gre tako daleč, da se za njih ležeče plošče ko so najprvo izvršile padanje skupno z ploščami n, uležejo v svoje ležaje in nadaljno padanje j/lošč b povzroči razbremenitev oplatic. Prt naslednjem premiku sesalkinega beta napiej preide zopet tekočina skozi ce\i k in e v hidravličen cilinder in plošče b se dvignejo tako daleč, da privzdignejo na njih ležeče plošče a raz njih ležajev itd. Ako je trajalo to postopanje dovolj dolgo, uložimo med plošče t> in spodaj se nahajajoče plošče a sveže oplatice nakar odpremo ventil 1, med tem ko o-stane tudi ventil m odprt. Vsled obremenitve hidravličnega bela c se jlahko umakne tekočina skozi cevi e in o, kar ima za posledico da padajo plošče b. To dopuščamo tako dolgo, dokler se ne uležejo plošče b z celo svojo težo na spodaj se nahajajoče plošče a oziroma na njih ležeče oplatice, nakar zopet zapremo ventil 1 in novo ventilno gibanje plošč b je zopet uvedeno in plošče b se sedaj pe- •nod'čuo dvigajo raz oplatic, ki ležijo pod njimi in potem zopet padajo nanje. Med tem pa laliko izmenjavamo na ploščah b se nahajajoče in že posiljene oplatice z novimi opla-■iicami. Kakor vidimo zadostuje enos'avno oskrbovanje krmarskih ventilov 1 in m, da izvedemo dihalno gibanje stiskalnih plo$č in menjavo plasti od zgoraj navzdol in obratno. Oskrbo-vaii)e krmarskih ventilov 1 in m lahko še s lem oprostimo, da zvežemo met salio njihove gonilne organe, tako da jih lahko s po-moe.jo jedne, a samega ročnega vzvoda poljubno obvladujemo. Pri obliki izpeljave, ki je v risbi predstavljena, dvignemo rahlo sedeče -ventile s pomočjo vijačnega vretena p q, ki prijemljeno v matične navoje veutilovih ohišij. Pri tem je eno vijačno vreteno desno se vijoč in drugo levo se vijoč, oba pa sta zvezana z zobčastimi kolesi r in s, katera p i-jemljeta eno v drugo, tako da prenesemo to gibanje tudi na vreteno p, ako smo zavrteli vre’eno q z pomočjo ročaja t. Prosti tek vretena p, dokler se ne doukne ventilovega telesa I pri primikanju navzgor, je večji kot pa /prosti tek vretena q do trenutka, ko se dotika ventilovega telesa in. Ako dvignemo torej oba vretena istočasno in enakomerno, kad sc zgodi, ako zaubrrmmo ročaj t v eno smer, potem se dvigne ventil m iu šele pozneje ventd I. Obratno pa zapremo najprvo ventil I iu potem venlil m. To odgovarja zgoraj opisanemu načinu krmurenja. Ako zaobrnemo ročaj t samo tako daleč, da se odpre ventil m a ventil 1 da ostane še zaprt, potem se vrši dihanje. Hočemo li, da padejo plošče b v sviho izmenjave plasti, potem je potretia samo ro-;čaj dalje zasukati v smislu dviganja vreten p in <[ tako da se s povečanjem odprtine ventila m odpre tudi ventil 1. Ako je delavec z opazovanjem plošč opazil, da se je predanje v zadostni meri izvršilo, tedaj pomakne ročaj t zapet v prejšno lego nazaj, v kateri je ventil še odprt, ventil I pa zaprt (dvihanje). Hočemo li plošče b dvigniti v svrho zamenjave plasti, potem zasučemo ročaj t v smilu padali pi vreten p iu q, tako da. sc sedaj zapre Midi ventil m, Ako je delavec opazil pravilno mero padanja potem zasuče ročaj t zopet nazaj v srednjo lego, katera odgovarja dihanju. Samoobsebi umevno je, da lahko izdelamo konstruktivno izohrazitev krmilnih organov tudi drugače. Sesalka je lahko prirejena v večji razdalji od sušilne naprave v danem slučaju tudi v popolnoma drugem prostoru, tako da ne stoji sesalka in njeni gonilni orga- ni pod škodljivim vplivom vročine. Tudi krmilne organe Kliko oddaljimo tako daleč od sušilne napVave, da ostane tudi mož, ki vodi krmilo, izven področja vročine. Na sličen način lahko izpeljemo celo napravo tudi tako, da napravijo šistemi plošč a in b, gibanja, ki si tečejo napresti, pri tem je lahko zvezan vsak si-tem z hidravličnim cilindrom. PATENTNE ZAHTEVE: 1. ) Sušilni aparat za oplatice z pari kurilnih stiskalnih plošč, katerih spada po ena k enemu in drugemu sistemu in kateri se potom pogona enega ali drugega sistema, drug drugemu bližajo ali oddaljujejo s tem označen, da se vrši dviganje iu padanje plošč potom hidravličnega cilindra, ki je z sesul k o na ta način zvezan, da se plošče d v inne jo, ko se je premaknil bet naprej in pritisnii stiskalno sredstvo v hidravličen cilinder, da pa padejo, ko se je premaknil bet nazaj in je stiskalno sredstvo iz hidravličnega cilindra sledilo se-salkiuemu betu, tako da se vrši dviganje iu padanje plošč v isti meri betovegap premikanja v sesal ki. 2. ; Sušilni aparat za oplatice p? zahtevi 1 s tem označen, da sta uvrščena v glavno napeljavo, ki se odcepi v prostoru med sesalnim iu pritiskalnim ventilom in ki vodi k bidrt-vlimemu cilindru, dva krmilna organa, katerih eden urejuje mesto izliva glavne napeljave v stransko napeljavo, ki prihaja od pritiskalnega ventila stsalke, drugi pa urejuje odtokov« napeljavo, katera se odcepila od glavne napeljave, nakar je omogočeno dviganje in padanje stiskalnih plošč potom zapiranja odto-kove napeljave in potom odpiranja glavne napeljave pa se povzroči dviganje stiskalnih tako dabč. da začno skupno delovati z ta-časuo prib idnje višjimi jdoščami vsakokratnega drugega sistema plošč, nakar se povzroči z namestitvijo krmila na prejšnje stanje, peri-jodično dvigat 'r in padanje in z odpiranjem odtukove napel) e in glav ne napeljave nastane padanje sistema plošč dokler ne delujejo skupno prvotni pari plošč obeh sistemov, nakar zopet ustavimo krmilo v svrho, da dosežemo perijodičn.j padanje in dviganje, tako da se z izmenjavo parov plošč lahko vzdržuje izmenjava plasti v nepretrganem obratu. 3. ) Sušilni aparat za oplatice po zahtevi 2 s tem označen, da sla zvezana oba krmilna organa z mehatr'zmom, katerega lahko z jednim samim ročajem obvladujemo. ! I f ■ ' . ■ i ■srjf Adpeten t broj 2638.