HREN: Stari idealisti . . . Današnji časi in razmere so abuornialne. Tega menda ni potreba še posebej dokazovati. Čutimo dovolj na lastni koži, vzgledov vidi-mo vse polno v vseh stanovih, v vseh panogah ,avnega življenja. Ce človek vse to ouazuje z malo š ršega vidika. uride nebote do prepričanja. da se še vedno igrajo z namd valovi povojnega življenja in razmer. Mi se borimo za bilke in se hočemo rešiti. a komai se oprimeš na videz rešilne biike že se utrga in drviš naprei in naprei. Kje in keda. se boš ustavil, tega niti ne slut'š- Res prava igračka — lupinica — na razburkanem morju povojnih raziner. In tako gre že peto leto vedno navzdol, navzdol. Prva leta je še šlo. Ne samo za to. ker so bile takrat drugačne dra••dnjske razmere in srno bili primeroma s sedanjimi ceiiami lnnogo boljše plačani. Gmotno vprašanie ,e sicer eden glavnih niomentov in zavisi prav mnogo od njega, vendar to še ni vse. Zato še enkrat povdarjam, da je bilo prva tri leta neprimerno boljše nego zadnji dve. temu ni b 1 davni vzrok samo prevedenie na dhiarske plače in ne.orimerno niž.-e cene. ampak še nekai drugega. V nas jc živela takrat še trdna in necmajana vera v lastno moč in silo. vera v državo in n<ene oblasti. vera v konsoldaciio razoraniih razmer. To je bil poleg boljših gmotnih razmer poglavitni vzrok, da smo bili kar omaml.;eni od prvih poljubov zlate svobodc toliko zaželjenc in toliko pričakovane. Zato nisnio videli kaj nas še čaka do cilja orave in resnične svobode- Jetnik. katercga spustite po dolgih letih težke ječe na svobodo in ga rešite železnih spon. ki so se mu za:edle globoko v meso. se prve tcdne in mesece počuti bolj nesrečnega, kakor preie in niso redki trenutki, ko si zaželi zopet temnice in st>on. Sa« se ie bila njegova narava vsemu temu že privadila. In kako je z nami danes. Danes nosijo nekateri izmed nas vero v boljšo bližnjo bodočnost sicer še na jeziku a v srcih in dušah ie ni več. Zamorile in Hbile so io krute razmere sicer orav polagoraa. zato tem boli gotovo in sistematično. Zato še ni največje zlo. da smo raztrgani. bosi in lačni berači. Zakaj tudi revež ie oogosto srečne.ši od bogatina Največ.e zlo je, da je večini izmed nas ubita vera v ozdravljenie razmer. Zanašali smo se na stranke, zanašali se na vlade, zanašali na nedotakljivost zakona, zanašali se na oblasti. A varani smo bili na vsej črti in povsod- Zato bom danes z dvomljivim nasmehom poglcdal m o r d a resničnega orijatela. ki mi obeta pomoč, a roke mu ne bom ponudil. da me vzdisrne, ker lrmam več vere vani. i Omeniti moram. da velia vse to o vs^h javnih nainešč_ncih. torei o vseh stainovih. ne samo o učiteljstvu Kaj pa ie z nanii, z učitc'jstvom? V abnormalnih razmerah so tudi abnonnalni ljiidje — za tiste čase in razmere — normalni. Seveda veLa pravilo tudi obratno. Dandanes živi vse trenutku in užitku. Vse hlasta po gmotnem dobičku in se ne ozira prav nič na svoiega bl?žnjega. Po- gini ti makari za plotom gladu. da morem le jaz udobno živeti in uživati! Za utrj se ne jnenim. kako bode po nioii snirti. me  ne briga. Narod, domovina, država, svo-  boda . ¦. To so samo mihlice, katere nosi- mo na jeziku, va samo na videz in samo toliko časa. dokler nam nesc'o zadosten  dobiček. Narod. domovina država brat- stvo. svoboda. te so vendar samo za to tu. da jih izrabljamo v svnje namene. osebne strankarske. ix>litične. To sliko ti kaže avno živlienje vseDovsod. pa opazu.i, se razgovarjai ali pa čitaj časopise katerekoli hočeš. Učiteljstvo iPa dela. dela bolj kakor ie delalo v normalnih razmerah menda zato. ker tudi boU strada in trpi pomanjkanie s svoiimi družinami vred. Povsod v vseh narodno - izobraževalnih, pevskih, dramatičnih, gospodarskih. i>olitičm'h društvih in organizaci;ah, povsod znajo dabitl sestradano paro. da jim opravlja vsai tri- četrt tistega dela duševnega in telesnega. 111 če gre za kake zbirke. mora zopet učiteljstvo žrtvovati ali pa nabrati vsaj tričetrt tistega davka pa nai bode zbirka te ali one vrste. Za druge je treba žrtvovati vse, sebe pa pozabiti. Kar si ustvarimo, si ustvarimo sami s svojiini lastniml inočmi. Javnost meče nam kvečjemu polena pod noge. Ta-ko ie bilo pri tiskarni; nič bolje drugod. Drugi uživaio in zb'ra.rO urcmoženie v teh abnormalnih časih. rai oa stradamo in delaino. Stranke so že od nekdaj izrabljale učiteljstvo, pa bodisi ta a!i ona. Zato sino pa mi delaii za nje. če so nam le nami.gnile in privoščile lepo besedo. Bili smo in smo še njihova igračka — žoga — s katero so se tgračkale. — Zato smo prišli tako daleč, ker snio delali vedno in le za druge. sebe pa oozabliali. V tem oziru smo ostali še stari idealisti. Naše družine gladujejo in prezebajo z narai vred- Zašli sino v bedo. v kakršni še nismo bili. Se nikdar nismo tako težko skrbeli za svoice kakor seda;'. Pa poglejmo svoe časopisie ki je zrcalo našega dela! Iz niega dobiš sliko, da se nam godi v teh abnormalnih razmerah. popolnoma normalno. Urednik nas kliče na posvetno anketo, konvikt nas vabi. da mu odstopimo samo eno mesečno plačo — tokrat k sreči in menda iz.&moma saini zase, ker drugače dajemo drugim in — šolski odri deluiejo. da je veselje, nič man.i druga društva lastna strokovna društva ima o samo znanstvena i-n šolsko-nolitična predavania. na občnih zborih sklepamo korDorativni i>ristoo k »Jugoslovenski Matici« in Ciril-Metodovi družbi. Rdečemu križu itd., itd. Ko pa iPride prvi, pa gledamo debelo ker ne moremo kriti s prejemki niti prehrane za svoie družine. na obleko in obntev niti misliti ni. Res pravi pravcati stari nepraktični idealisti. ki nikakor ne sodiio v današnje realne razmere. Včasih seim vedno mislil, da so razmere abnormalne, mi pa smo normalni. Zdai se mj pa že vsilju.e nasprotna misel- In kai naj začnemo? Kai sem hotel s to dolgoveznostjo? Nič drugega, kakor ugotoviti dejstvo. da učitelstvo dela in dela še vedno fn tako Idealno in oožrtvovalno kakor še nlkoli oreie. da se zaveda v polni merf resnosti časov in žrtvuie vse za Kubljeno svobodno domovino. in da pri tem g:ne v Domanjkanju in bed. Vsj tistf faktorii pa, ki so imeli za nas samo Drazne lepe obI ube in j_h imaio še danes, nai se zavedaio. da smo s svojimi silami Dri kraiu in da bomo moral. tudi mi enkrat Drav resno misllti sami na sebe. Zakai danes dobro vemo. da ie lahko za domovino umretf. a za n'o živeti je oa silno, silnp težkp.