190 din - Leto XL - št. 66
Kranj, torek, 25. avgusta 1987
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
ONEC
LADOVNE TAVKE
KDOR HITRO DA, DVAKRAT DA
Žiro račun za pomoč pogorelim na Gorju-šah je odprt pri Zadružni hranilno-kreditni službi v Bohinju:
51540-601-12526/1000 — pomoč pogorelim na Gorjušah
MOŽNOSTI
ZA RAZVOJ
V velikem gozdu je težko razločiti drevesa
V Jugoslaviji imamo približno toliko zakonov kot prebi alcev. Ce prištejemo še najrazličnejše samoupravne sporazume in družbene dogovore ter interne samoupravne akte, dobi ~vilka se kakšno ničlo. Z inflacijo denarja smo prvi v Evro-P'- z inflacijo predpisov pa prav gotovo v svetovnem vrhu.
K^r so predpisi zato, da se tisti, ki so jim namenjeni, po njih ravnajo, imamo široko razvit sistem kontrole: službo ^žbenega knjigovodstva, narodno banko, upravne službe, v Pomoč so izvršni sveti in občasno tudi sindikati in druge družbenopolitične organizacije, če se omejimo le na kontrolo gospodarstva.
Prenormiranost izhaja iz prepričanja, da je edino država ,sta, ki lahko najbolje predpisuje delo in odločanje. Zato vla-a (zvezna, republiška in občinska)proizvaja nove in nove zagone in predpise. Noben, še tako popoln zakon pa ne more Predvideti vseh pogojev in razmer, v katerih ga bodo uresni |*vali. zato so takoj potrebna tolmačenja in dopolnitve. To se Ponavlja toliko časa, dokler zadeva ni povsem zavožena in je reba sprejeti nov zakon, nova tolmačenja in dopolnila.
Zvezna vlada (tudi republiška in občinska) gara kolikor •nore, letos se je odrekla celo običajnim parlamentarnim počivam, in nas osrečuje z vedno novimi ukrepi in predpisi, go-Podarstvo pa prav tako, ko išče luknje v novostih, ki mu vsak &n prihajajo na mizo. Vse je namreč treba temeljito preštu-t.'Jau. saj so za nespoštovanje zagrožene visoke kazni. Za 250 "°^akov večjo vsoto plač v našem kolektivu, kot so jo z inter-
)gradu (1,5 odstotka preveč), je
bila, če bi jo izplačali in ne bi imeli aktov usklajenih z branz-nim sporazumom, odgovorni osebi zagrožena kazen do 100 tisoč in delovni organizaciji do 100 milijonov (novih) dinarjev.
Že po logiki stvari pa velja, da več ko je predpisov, več se jih krši, naj je kontrola še tako razvejena, saj ob tisočih in milijonih podatkov ne more preveriti prav vsega. Tako je kot posledica inflacije predpisov za našo državo značilno nespoštovanje predpisov in velik pravni nered. Veliko več je razmišljanj, kako bi zakone obšli, kot o tem, kako bi jih izvajali. Ta dejavnost že postaja način življenja Jugoslovanov.
Te dni je Jugoslavijo pretresla vest, da so si v Agroko-mercu sposodili (ukradli) 250 milijard dinarjev. To jim je uspelo kljub podrobni zakonodaji in množici kontrolnih organov. Če številka drži, je bil to menični rop stoletja. Toliko denarja nam zdaj ni pripravljena posoditi nobena mednarodna banka. Kako jim je to uspelo? Predvsem so morali odlično poznati zakonodajo in luknje v njej in biti sijajno organizirani, od tozda do sozda in SDK,ter imeti za svoje ravnanje blagoslov v oblastvenih in političnih organih. Kako se bo zadeva razpletla? Bo roka pravice segla do vseh, ki so sodelovali, ga omogočili in zanj vedeli?
Že sedaj pa je jasno, da bodo lumparijo plačali delavci: najprej Agrokomerca, potem BIH in na koncu vsi. S še večjo inflacijo in novim omejevanjem osebnih dohodkov.
Potrebni bodo novi (interventni) zakoni.
L. Bogataj
IRJANČEKV
4^11' Cufarjcvega gledališča i. Jesenic so v starem 'Jttdovljicc, v čudovitem okolju, zaigrali igro Skriti jn j • ki govori o Devici Orleanski, kmečkemu dekle-^^['■aiu-uski narodni junakinji. Več na 5. strani.
^ Bledu se bodo srečali gorenjski turistični plavci
Julija le 22 prenočitev **ianj kot lani
O>ko |,.to, ko je največ dela /e /.« .»mu. v srečaj«. go fi™' "Jnst.i m delavci, k. s.- s tun/mom ukvarjajo ljubitelj C'1" J*-' priložnost, d., pohvalijo najbolj prizadevne in naj 2? Urejen,, kraje v /adnph letih tudi najbolj pridne turisti
* Pod- 1
•h. j '(,r»ladke, ki |ih imajo /.«• v lil gorenjskih osnovnih So r**njs^1'"»tfljskih turističnih delavcev ni malo. saj je na go %h /'rn *w turističnih društev, ki so povezana v pet občin r?-i«?biV°Z m (lorenjsko turistično zvezo, ki praznuje letos °r<'ri  i° skupaj s turističnimi podmladki se s turizmom na
Leu^ern 'JumU>ljsko ukvarja 12 tisoč ljudi.
»OSnje srečanje bo 5. septembra, v soboto, na Bledu, V() '•'"><-<l.i /a |iibile| spodobi, saj Bled /e dolgo nosi za ^ti(^(^r°nJskega turizma Tam je tudi turistično društvo i/ i,**k() j •'" 1 sodi seveda mod na|vec|e na ( iorenjskem ,%(•,. P"pi'avi|o ni/ prireditev, ki turistom popestrijo po ^j,, . |m ''' v,'hko, najbolje pove dejstvo, da so za r ^ d° J4'*'10 nu*l' »prost dan- Vabljivo pa ne bo le za turi u^ki.' Vce> približno 400 jih bo prišlo iz vseh koncev Go-h*H| '"' ludi /a i
S*
iste. saj ga bo dopolnil koncert an ^^V»ratov Avsenik, ki bo nastopil v ble|ski športni dvora "r i„    l!iko sprejme .'1 tisoč ljudi   Spretni prireditelji bodo z Bleda, temveč tudi iz Kranjske go
V,1;"' '-!.,„,,ne le . p() """M « e I.,, p,,trebn.. r>ih . 'Jiiio se d,i |e Bled tudi letos dokaj dobro obiskan V t.Jhj l [""O mesecih so miti našteli H odstotkov prenočitev 3ft 4-.1 'ani v tem času. v glavni sezoni pa ph bo, vsaj ka/e >t lani Julija so minite«' našteli !<• 2.2. preno« itev v tem času M v
Primer: Agrokomerc
Korak k
finančnemu »mu
polo
Kranj, 24. avgusta — V Temeljni banki Gorenjske so do /daj ugotovili, da je pri njenih članicah za 108 milijonov dinarjev menic.
To ni posebno veliko, pravi predsednik poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske Janez Bedina in doduja, da to verjetno še ni končna številka. Sicer pa o Agrokomercu prihajaj«) nova in nova mnenja. Znani jugoslovanski finančni strokovnjak JankoSmole odkrito pravi, da nas bo pripeljalo v finančni samomor, če pri primeru Agrokomerca ne bomo dosledni. Mogoče je to le značilen primer, podmornica, ki je splavala na površje, ker ni imela akumulatorjev. Za tem primerom se lahko marsikaj skriva, lahko tudi razni obračuni in nesoglasja v političnem vrhu. Smole je proti spremembi dolga v posojilo, saj bi bil to samomor, virus, ki se nevarno kolektivno širi. Da j«- taksnih »knmercov«, samo v manjšem «»bs<--gu, več, priznavajo tudi drugi in v bihaški banki pravijo, da so se tudi drugi v Kladuši zgledovali po »velikem« Agruknmer-cu. /vedeli smo, da so Agrokomercovi prekrški v rokah jav-nega to/iUa 1'rcdscdnik /ve/.ie skupščine Marjan Božič je dejal, da j«- treba počakali na informacij«-, sanacija pa pri/.a-tletim ne sme po\ /lotiti škode, listi, ki bi morali ukrepati, pa molčijo ali pravijo, «ia pač čakajo na podatke... j K
Darjan Petrič šesti,
Simon Rudež državni prvak
Kranj. lil. avgusta — Dan pred svojim tnm<k a pa-t itn rojstnim dnem je Durjan Petrič nu osemnujstem evropskem prvenstvu v plavanju, vuterpolu, skokih v vodo in umetnostnem pluvanju v Strasbourgu v Franciji nastopil v velikem finalu nu 1500 m kruvl. V tej elitni druščini je zasedel izredno šesto mesto. Kvropski prvuk je Henkel iz ZRN z rezultatom 15:02,23.
Stadion v Šiški je gostil najboljše atlete in atletinje, ki so se borili za posamične državne članske naslove. Med najboljšo jugoslovansko atletsko druščino s*» je ponovno izkazal član AK Triglav iz Kranja, Simon Rudež. V teku na 100 m je s časom 10,07 osvojil prvo mesto in s tem držuvni naslov najhitrejšega v Jugoslaviji. p \\
JE SE VELIKO
Bo moral Jernej na sodišče
EKSPLOZIJA RAKETE PROTI TOČI JE ZAŽGALA KOZOLEC JERNEJA VODNIKA V ZGORNJI ŽETINI POD BLEG0ŠEM. POGORELO JE VSE, KAR JE BILO V KOZOLCU IN OKROG NJEGA. NA POGORIŠČU STAREGA ŽE RASTE NOV KOZOLEC, VENDAR VODNIKU NE PLAČAJO DEJANSKE ŠKODE. BO MORAL JERNEJ NA SODIŠČE? 0 TEM VEČ V PETKOVEM GORENJSKEM GLASU.
Marku kralj Matjaž
Črna, 24. avgusta — Zmagovalec sedmega maratona kralja Matjaža v Crni na Koroškem je kranjski maratonec Marko Dovjak. Zmagal je na najdaljši, 21-kilometrski progi in dosegel absolutno najboljši čas. Vodstvo je prevzel dober kilometer pred ciljem in zmagal brez težav.
glas za vas
(l@imiKIoIJ©IEIIGLAS
Jubilant iz Kranjske gore
Kranjska gora, 24. avgusta — V Kranjski gori so v soboto proslavili 75-letnico delovanja postaje Gorske reševalne službe. Zjutraj so reševalci najprej izvedli vajo na Vršiču, nato pa so se zbrali na slovesnosti, na kateri je bil tudi član predsedstva Jugoslavije Stane Dolanc. Doslej so kranjskogorski reševalci opravili veliko delo. Izračunali so, da so morali v zadnjih 40 letih več kot dvestokrat reševati človeška življenja, raznih poizvedovalnih akcij pa je bilo več kot sto. Podelili so priznanja svojim članom ter posameznikom in ustanovam, s katerimi že dolga leta sodelujejo.
J. K.
GLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
TOREK, 25. AVGUSTA 1J#
PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
§ Inflacija je problem, ne ničle
Beograd — Slišati je bilo, da bomo že 17. avgusta dobili nov bankovec za 20.000 dinarjev, vendar so sedaj zatrdili, da bo to nepreklicno 1 septembra, in to po vsej državi. Bankovec bo kvaliteten po izdelavi in papirju, zdržal bo 2500 pregibanj in bo trden za avtomatsko štetje. V začetku prihodnjega leta bomo dobili še dva nova bankovca: za 10.000 in 50.000 dinarjev. Smo ena redkih držav na svetu, ki imamo bankovce s štirimi ničlami (tudi Italija in Japonska), in to ni problem Problem je inflacija, ki terja nove in nove ničle.
•Vse v imenu svobode
Struga — V makedonskem mestu Struga so se začeli tradicionalni st'ruški večeri poezije na temo sloge in svobode, le dobrih 20 kilometrov stran pa v vasi Vevčani okrog 50 mladih že petnajsti dan gladovno stavka. Vevčanska afera se razpleta, slišati je najrazličnejše izjave in tolmačenja, najnovejša vest pa je v soboto povedala, da sotnladinci že zelo izčrpani, da pa bodo nehali piti tudi vodo. Slovenski pisatelji so pozvali udeležence stru-ških večerov poezije, naj se pridružijo protestu zoper nasilje, ki se je zgodilo v Vevčanih.
•Gospodarstvo na kolenih
Ljubljana — Reprodukcijska sposobnost slovenskega gospodarstva se je v zadnjem letu zmanjšala skoraj za polovico in je popolnoma na tleh. Med izgubarji so tudi takšni, kot so TAM, Litostroj, trboveljska strojna tovarna. SDK ugotavlja, da se položaj še slabša, da ekonomska politika ne dosega ciljev. Izvoz se sicer povečuje, še naprej pa se napihuje dohodek, za kar je kriv obračunski sistem, slovenske izgube pa so ob polletju znašale 122 milijard dinarjev ali za 160 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Elektrogospodarstvo vodi, na drugo mesto pa se je prebil TAM. Telematika je še vedno med največjimi izgubarji.
•Črna vdova in morski psi
Ljubljana — Ker v Jugoslaviji ni bilo več" zaznati ugrizov pajka črne vdove, smo prenehali izdelovati serum, ki ga je leta 1951 izumil dr. Maretič iz Pulja. Sedaj so se vdove spet pojavile, ugriznile nekaj ljudi in serum smo morali uvažati. Odločili smo se, da bomo serum spet začeli izdelovati. V Jadran pa se je očitno priklatilo kar precej morskih psov. Sprva so govorili, da so majhni, sedaj pa že pravijo, da so nekateri daljši od štirih metrov. Šlo naj bi za pse modrulje, zelu značilne in razširjene po Sredozemlju. Pes plava po površju ali čisto pod njim, plava počasi, reagira pa zelo hitro. Za človeka naj ne bi bil nevaren, kar pa je seveda relativno. Pse naj bi pregnala le večja sprememba vremena.
• Pomanjkanje vode se stopnjuje
Koper — Istra doživlja vedno hujše pomanjkanje vode. Vodni viri ne dajejo zadostnih količin vode, zato se mora poraba zmanjševati, za nespoštovanje pa so predvidene ostre kazni. Vse to škodi turizmu. Gostje so zaradi pomanjkanja vode odhajali, zato so upravičene zahteve, da je treba problem vode v Istri rešiti, tudi s pomočjo republike.
J. K.
Konec gladovne stavke
Vevčani — Tanjug sporoča, da Je okrog 50 mladih v makedonski vasi Vevčani končalo gladovno stavko, v kateri so vztrajali 10 dni. Svoj protest zoper ravnanje milice in politike bodo nadaljevali, saj menijo, da pristojni organi niso ničesar storili In da mora zvezna mladinska organizacija dati pob ur1 o za ugotovitev, kdo Je odgovoren In kriv za to zadevo.____
Morski psi v Portorožu
Portorož — Konec preteklega tedna so zelo blizu obale v Portorožu, tik ob varovalni mreži in zelo blizu kopališča, opazili morske pse, ki so očitno zašli tudi v plitvejše vode. Dolgi naj bi bih od dva do tri metre. Strokovnjaki pravijo, da jim na odprtem morju zmanjkuje hrane in gredo zato k obali, kamor se sedaj običajno seli tudi njihova hrana, plave ribe. Nihče ne pomni, da bi tako blizu portoroške obale prišli morski psi. Na obali so se že do govorili za večji nadzor in za možnosti pregona ali ulova psov. V tujini pa pišejo, da so v Jadranu morski psi. Najbolj zlobni pravi jo, da dobesedno mrgolijo.
Rudarji rešeni
Tuzla — Zaradi vdora razmočene jalovine je šest rudarjev rudnika Kreka pri Tuzli ostalo globoko pod zemljo. Reševalni ru darski četi je uspelo najprej zasutim zagotoviti dovod kisika, kmalu pa je bila I njimi tudi vzpostavljena telefonska zveza. V nedeljo ponoči so bili reševalci zelo blizu ponesrečenih, včeraj zjutraj pa so iz Tuzle sporočili, da so rudarji rešeni
(MM!£&U©IEHGLAS m
Ob 35-Ietnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Lok« in Tržiča
izdaja Časopisno podjetje (.las Kranj, tiska ljudska pravica Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Havdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan žargi (glavni urednik in direktor), I^eopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica). Lea Men« inger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Mele na Jelovčan (izobiaževanje, iz šolskih klopi, Škofja loka), Jože Kosnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, zi dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih.
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din_
TO!
Ko se podraži   meso, mleko in drugi kmetijski pridelki
V kmetovo skledo kane najmanj \
Kranj, 21. avgusta — Nisem še slišal, da bi kdo ploskal, ko se podraži meso, mleko in drugi prehrambeni izdelki. Bentimo pa vsi po vrsti, zajetnosti denarnice prilagajamo svoje življenje in nakupe. V primerih podražitve hrane, predvsem mleka in mesa, pa še slišimo tudi neupravičene obtožbe, da pobere ves izkupiček od podražitev kmetov žep. Delež proizvajalca pri podražitvi je med manjšimi, čeprav tega nismo izračunavali. Vendar nas v tem primeru občutek ne vara.
Kaj o tem menijo kmetje? Koliko oni dobijo od podražitve mesa, mleka?
JANEZ BOGATAJ Z MURA-VE NAD JAVORJAMI V POLJANSKI DOLINI: »Ukvarjamo se v glavnem z živinorejo, z mlekarstvom, in to je naš glavni vir
dohodka. Koliko dobimo kmetje od podražitve mesa, mleka in podobnih izdelkov? Ko se je zadnjič podražilo meso, živine še nismo prodajali, vendar slišim, da kaj prida koristi ni, ker se skoraj istočasno vse drugo najmanj toliko ali še bolj podraži. Kilogram koruze stane sedaj 220 dinarjev, ena tona torej 220 tisoč dinarjev, v enem mesecu pa jo zlahka pokrmiš. Mesečni izkupiček od mleka bi komaj zadostoval samo za koruzo. Sicer pa menim, da se naši izdelki počasneje dražijo od drugih, da je naše delo vedno slabše plačano in da zaradi tega samo zgubljamo. Trgovina običajno dobi več, pa posredniki in podobno Zdi se nam, da vedno manjši del družbe drži s kmetom in da je trenutno naš največji zaveznik le še živino-zdravnik «
ALOJZ BOŽNAR IZ DOLEN-ClC: Lesa nimamo, zato gojimo živinorejo oziroma mlečno proizvodnjo po pašno-košnem sistemu. Težko povem, koliko dobimo kmetje od podražitve mesa ali mleka. Pravijo, da bo živina za 20 odstotkov dražja, vendar ne vem, kdaj, čeprav se je meso že podražilo. Mleko nam plačujejo za 15 odstotkov dražje, vendar dobim za liter najkakovostnejšega mleka (tolšča 4.2) največ 137 dinarjev. To je malo. manj od pričakovanj, zato je pitanje trenutno donosnejše od mlekarstva. Primerjava med ceno litra mleka in ceno kilograma krmil, ki jih trenutno ni, sai očit-
no čakajo na višje cene, ter ceno kilograma koruze po 250 dinarjev (v četrtek) ne zdrži. Če ne bi imeli svoje krme, bi zabredli v
drugega materiala višje kot i bimo mi. Ta nesorazmerja mas' mo s svojim delom. Naš običij, je, da kupujemo jeseni sesia~Au ne in sami zmešamo krmila. TW je velik izdatek, vendar to pjjjj čnemo zaradi dveh vzrokov: cm neje pridemo do krme, razen #ko ga pa krmila zanesljivo iman%ft saj se pogosto dogaja, da zadrugah ni. Zaloge krme s0.-.b|J nančno breme in terjajo takoj*',^ nje plačilo (imeti bi jih mor^ J zadrug* J
ali  proizvajalec ali vendar se le tako izognemo r ^ j cem v proizvodnji. En mes\\MiL
krmiš tako. kot je treba. P*
krepko izgubo. Zdi se mi, da pri podražitvah proizvajalec najmanj dobi. Veliko pa bi nam že pomagalo, če bi zadruga skrbela za redno zalogo krmil. Če jih samo en teden ne polagaš, potem preteče najmanj en mesec krmljenja, preden živali spet ujamejo pravo mlečnost. Še dobro, da ima večina kmetov zaloge«
JANEZ ZABRET IZ BOBOV-
KA: »Koliko dobimo od podražitve, težko rečem, vendar se mi zdi, da zelo malo. Sicer pa še nikdar točno nismo zvedeli, kako se dohodek od posamezne podražitve med udeležence sploh razdeli. Ponavadi se to naredi na tiho. Zanesljivo so podražitve
b<#0 I*
Javna razprava naj da najboljše ustavne rešitve
posledice trajale najmanj dni. Sploh terja mleko veliko« la, ki ni primerno nagrajeval vendar se denar pri mleku malo hitreje vrača kot drugje-'l ,1 Košnji te)
Bosta imeli država in birokracija še več moči
h
Beograd, 19. avgusta — Komisija za ustavna vprašanja zvezne skupščine je potrdila besedilo osnutka ustuvnih dopolnil in ga posredovala zveznemu zboru zvezne skupščine.
To je največja bojazen tistih, ki želijo, da bi s sedanjimi spremembami dobili sodobno, razvoj, ustvarjalnost, svobodo in demokracijo spodbujajočo zvezno ustavo. Prav okrog teh dveh usedlin preteklosti in načinov, kako z ustavo uzakoniti tudi učinkovit socialistični, samoupravni in tržni gospodarski red, kako oblikovati sodobno federacijo, se suče največ razprav.
Komisija za ustavna vpraša nja skupščine SFRJ je pretekli teden besedilo 29 osnutkov spre memb zvezne ustave sprejela. V razpravo ga bo poslala delega tom zveznega zbora zvezne skupščine. Nasploh je želja, da bi bila razprava čim bolj javna in odprta in da naj prav razprava pripelje do najboljših rešitev.
Hamdija Pozderac, predsed nik koordinacijske skupine za pripravo sprememb ustave, je v govoru na zvezni komisiji za ustavna vprašanja takole strnil bistvo sprememb: komisija je upoštevala vse predloge, razen tistih, ki »sekajo« mimo izhodišč predsedstva SFRJ in temeljev našega   sistema; spremenjena
ustava mora korenito spremeniti gospodarsko politiko in uveljaviti realne ekonomske kategorije, kar naj bi tudi razorožilo etatizem in sedanje zelo grobe in toge gospodarske sisteme; predlagane so obsežne spre membe bančnega sistema, možnosti aktiviranja denarja tujih oseb, možnosti osebnega dela, dane so možnosti za večjo produktivnost in od tri do petkrat večja ponudba našega blaga na tujem, kar naj bi bila naša vstopnica za korak med razvite in za izhod iz krize; bistvo sprememb je hitro in učinkovito spreminjanje starih navad, krepitev položaja združenega dela in demokratizacija sprejemanji! odločitev na vseh ravnim, racionalizacija odločanja in upravlja nja ter dograjevanje delegatske ga in volilnega sistema; zelo blizu je dokončni dogovor, kje bi lahko uporabljali neposredne volitve, ki niso nezdružljive z našim sistemom; predlagane so rešitve, ki bodo zagotovile boljše uresničevanje zakonov, kar je naša šibka točka, večja morata biti  enotnost  in učinkovitost,
večja bodo pooblastila in odgovornost zveznih in tudi republiških organov; pobuda o zboru združenega dela v skupščini ni bila sprejeta, je pa predlagano, da mora biti polovica delegatov v zveznem zboru zvezne skupščine iz združenega dela in najmanj polovica delegatov zbora republik in pokrajin iz republiških in pokrajinskih zborov združenega dela
O uvodu sestavka navedenih tem je največ razprav. Mnogi opozarjajo, da bomo v ustavo napisali 45 novih odredb, zbrisa li pa nobene in da bomo tudi s tem dali dodatne peruti birokra tizmu in pisanju novih in novih
papirjev. Precej razprave ^ potrebne o odnosih med f ^tfm cijo in republikami in Pok, )Voro ma ter pristojnostih ter °°?>\^^l
nos t i vseh teh zase in za °\
kreditnem in denarnem S1"
h ' -m sistemn. Jjfl
se že v ustavni komisiji KJ' sala mnenja. Glasni so zagoVjT niki večje federalne oblasti« davčni politiki, ker bo zvež*F tako lahko obliko'. l\f celotne gospodarske P°"?Ji druga stran, na kateri j« J pa meni, da pofU večja moč fedc racije z.mSfl odgovornost republik za I
skupen razvoj.
J Kosnj
35 let Rdečega križa na Trsteniku_
Krvodajalsko srečanje na Povijah
Trstenik, 23. avgusta — V It pi sončni nedelji so se nu Povijali srečali krvodajalci ob svoji 35-letniei. Podelili so priznanja in pripravili kulturni program.
Krajevna skupnost Trstenik je organizacijo Rdečega križa ustanovila že leta 1052. Krvodajalci so kri takrat dajali še na Golniku in s pomočjo RK »jo vaft-čani urejali tudi vasi Napeljali so vodo, uredili dvorišča, kanali
KOLESARSKI KLUB SAVA KRANJ
OBJAVLJA
izida Žrebanj VELIKE NAGRADNE IGRE KRANJA, ki sta bili v soboto, 22., in nedeljo, 23. avgusta
Izžrebani so bili naslednji:
1. nagrada — Jože GOLIĆIČ, Skofja Loka, Reteče 6 — dirkalno kolo
2. nagrada — Aljosa Luskovec, škofja Loka, Godeslč 8 — dirkalno kolo
3. nagrada — Vili DROLC, Šenčur, Partizanska 7 — dirkalno kolo
4. nagrada — Vinko KOSMATIN, Domžale, Levstikova 33 — kolo tov Rog
5. nagrada — Minka KLEMENĆIČ, Kranj, Kuraltova 34 — smučI
6. nagrada — Lado SOTELŠEK, Naklo, 26. julija 13 — komplet opreme
7. nagrada — Liljana MARIC, Preddvor, Preddvor 68 d — kompl. opreme
8. nagrada — Zoran SRDIĆ, Kranj, Moša Pijade 46 — kompl. opreme
9. nagrada — Mavricij PIPAN škofja Loka, Podlubnlk 16 — trenirka
10. nagrada — Tomaž PRIMOŽIČ, Kranj, Gor. odreda 10 — koles, dres
11. nagrada — Marjeta LOGONDER, Žabnica, Forme 19 — koles, dres
12. nagrada — Rok EGART, Preddvor, Preddvor 139 — kolesarska oprema
13. nagrada — Drago KORALJ, Maribor, Potrčeva 4 — koles, komplet
14. nagrada — Stanko ARH, Preddvor, Preddvor 147 — koles, komplet
15. nagrada — Janez NAGLIC, Mlaka, Na griču 21 — koles, komplet
16. nagrada — Nevenki MAČEK, škofja Loka, Kopališka 27 — koles, dres in gume nagrada — Mitja POLAJNAR, Preddvor, Preddvor 94 — gume nagrada — Dragan PUZIN, Kranj, Opresnlkova 21 — gume nagrada — Marjan RESNIK, Kranj, Sempeterska 34 — gume nagrada — Marjan KAVALAR, Planica, Rateče 116 — gume
Dobitniki lahko prevzamejo nagrade od srede, 26. avgusta, do petka 28. avgusta 1987. od 13 do 16. ure v prostorih kolesarskega kluba SAVA Kranj na Škofjeloški cesti.
17 18 19
20
Peter Sinu- je pred«* Ti slrink /e 17 lel
za. .jo     gm.inične jam«' 0Q , , |e dobil . ..... o M o . a V «(
tU
Kat—
iz znanja prve pomoči se je krvodajalstvo pr« Ljubljano  Danes se steniku razen ..
.1... ..k',..l ! ■ ••'    ' »''''''i
oblačil. !2h
......i,.-'-5;ki
skini in zbiranjem starih tem ko obiski nov ne potekajo
več bik0.
jih tarejo
it- m
včasih, saj problemi.
Na letošnjem krvodaj* „ srečanju so se zbrali »^ff kmetijo na Povijah. P"' za večkratno udeležbo d.ipilskih ak. i|..h so l,,VJ','')|i'V k"    '"I""       Muko s,%>0 Martin Sm,,lk... Mai ll" ^ pj»
znanja   krajevne   or*""' RK /a aktivnost pa pan. Kdo Mečan, Alojz-jeta Stefe. Franci Hogelj. Milena V\Ac^»epf g mana  IN.renta.  Mag'1" ^r*" 0 ička Kadive. in P***r £l
\n" Si*
j& 25.
AVGUSTA 1987
NOVICE IN DOGODKI
^turističnih društvih je vključenih 12 tisoč ljudi
V podmladkih otroke navdušijo za turistične poklice
de
tsjL
»vi-JMinj, 21
avgusta — Gorenjska turistična zveza praznuje . 30-letnico. Zato bo vsakoletno, že 18. srečanje turisti-^S*J\ delavcev Gorenjske, ki bo v soboto, 5. septembra, na te.jJop,u» v znamenju jubileja. Podelili bodo priznanja za naj-
Ttft
©V
'^nkL^1?6 *traje' ,etos tudi najlepše urejene šole na Go-^'^m k"1 m tut" naJPr»zadevnejšim turističnim pod mlad-■^klc*        so v na časnikarski konferenci povedali
t Ij^lfkLJ^*"'r^^*'®^J'» vlada za srečanje že zdaj dosti zanimali ^ ^"'čajnemu sporedu so namreč dodali koncert ansam-J(j. ^j?^ Avsenik, ki se ga bodo lahko udeležili tudi done t^l}n °leJski gostje, saj bo nastopil v prostorni športni 1$ 0 jI??!' srečanje bo torej popestrilo turistični utrip Bleda. ^*d,cionalnem srečanju in delu Gorenjske turistične *tn. i!lmo ^ °^ teJ Pr,i°žnosti pogovarjali z njenim tajni-- • Miranom Štefetom.
uradnemu delu, na katerem podelimo priznanja za najbolje urejene kraje, najprizadevnejše turistične podmladke in letos tudi za najlepše urejene šole na Gorenjskem, priključen ogled turističnih zanimivosti in turistične ponudbe, skratka, da se kraj turistično predstavi. Turistični delavci pa imajo poznavalsko oko, znajo oceniti in ceniti trud prirediteljev.
»V ZADNJIH LETIH JE TUDI NA SREČANJIH VSE VEC MLADIH LJUDI.«
»Seveda, tudi na srečanju se vidi, da v zadnjih letih vse več delamo z mladimi. Komisija za turistični podmladek je bila na pobudo nekaterih društev ustanovljena že pred dvajsetimi leti, zelo delavna pa je v zadnjih letih, ko jo vodi Marjan Trtnik. Turistični podmladki delajo že v 18 gorenjskih osnovnih šolah, izbirni predmet turizem so za učence sedmih in osmih razredov že uvedli v osnovnih šolah na Bledu, v Bohinjski Bistrici, Kranjski gori in Preddvoru. Na srečanju bo blejski turistični podmladek pripravil prijeten nastop, po simbolični ceni pa bodo prodajali tudi turistične spominke, ki so jih otroci naredili sami. Predvsem pa je treba reči, da se delo z mladimi že pozna pri vpisu v blejsko gostinsko šolo. Včasih so bili namreč domačini bele vrane,  prihajali  so predvsem
SPANJE PRIPRAVITE NoVN/
LETO. KAKŠEN JE
01600019 8a prirejajo ob-^isLZV.eze s sodelovanjem Go-Letos
Nte ta
Pr^  Vrsti radovljiška in ker
VHemo letnico, Je bil iz-Vj2r°'eQ\ ki je pri nas pojem jAja      Na srečanju, ki je zad-
j-,    vse bolj obiskano, se L'i,i3JUrjJ° Mistični delavci, ki se s lUKtov0r? ukvarJajo ljubiteljsko, ,A(n volJno in v glavnem brez-na srečanju kj^Pa ine a,kšna nagrada, severi* s« ^ *re^anie tucil priložnost, ()Vl* paSP0z"ajo in pogovore Vse
ti I
8» pripravimo tako, da je
učenci iz drugih republik, praviloma pa so se vpisali osmošolci s slabšim učnim uspehom. No, danes ni več tako in res smo lahko veseli tega.«
»VSAKO LETO PODELITE TUDI PRIZNANJA ZA NAJBOLJ UREJENE KRAJE, VAŠE KOMISIJE SO LETOS OBISKALE TUDI OSNOVNE SOLE. KJE SO SE NAJBOLJE ODREZALI?«
»Naj to ostane skrivnost do srečanja, ko bomo razglasili rezultate. Komisija za urejanje okolja podeljuje priznanja že dolgo vrsto let. Vodi jo Janko Oblak, ki pravi, da je urejenost kraiev odvisna od peščice zagnanih posameznikov, ki spodbujajo druge. Prav zanimivo je opazovati, kako vsako leto izstopi neki kraj. Letos je, denimo, veliko lepša Mojstrana, pohvala gre Metki Koširjevi, ki vodi tam tudi turistični podmladek. Podobno se je poznal prihod tovarišice Skubičeve v Sorico ali pa Jožeta Borštnarja v Kranjsko goro in še bi lahko našteval. Ker postaja vse bolj problematično varstvo okolja, razmišljamo, da bi med merila za ocenjevanje vključili tudi ekološko problematiko. Komisija za turistični podmladek pa je letos obiskovala tudi 30 gorenjskih osnovnih šol, sodelovala pa je tudi kranjska enota Zavoda za šolstvo. Ugotavljajo, da so nekatere šole zelo lepo urejene, drugod so opozorili na pomanjkljivosti, ponekod pa temu še vedno ne namenjajo veliko pozornosti. Marjan Trtnik pravi, da so to stvari, ki se jih da urediti z dobro voljo, često z malo denarja, motiv pa je seveda vzgoja otrok.«
»LETOS STE VEČ POSTORILI TUDI PRI TURISTIČNIH SPOMINKIH, VENDAR LAHKO REČEMO, DA VAS NA TEM PODROČJU ČAKA ŠE VELIKO DELA, SAJ JE MALO IZVIRNIH SPOMINKOV.«
»Naš biro za ekonomsko propagando je izpeljal letos prvi na-
tečaj za gorenjski turistični spominek. Odziv je bil dober, saj je 44 avtorjev poslalo 120 izdelkov. Natečaje mislimo še organizirati, pri tem pa velja reči, da imamo v primerjavi z drugimi področnimi zvezami prednost. Imamo namreč biro, ki dobro dela in ki avtorje poveže z izdelovalci. Ob 30-letnici Gorenjske turistične zveze pa smo dobili tudi svojo maskoto, planšar Jaka pa bo hkrati tudi znak kakovosti v turizmu. Seveda pa še turistični spominek, kakor tudi njegova oprava: klobuk, cokle, rog, malha in drugo.«
»TURIZEM SMO LJUDJE, PRAVIMO DANES, VČASIH PA NI BILO TAKO. TURISTIČNA DRUŠTVA SO SE MORALA CELO BOJEVATI ZA SVOJ OBSTOJ, DOKAZOVATI, DA MORAJO S TURIZMOM ŽIVETI VSI LJUDJE V KRAJU, NE LE GOSTINCI IN HOTELIRJI.«
»Turistična društva imajo sto-invečletno tradicijo. Tudi na Gorenjskem se nekatera ponašajo s častitljivo starostjo, predvsem blejsko, pa tudi kranjsko in škofjeloško. Ko je bila 29. marca 1957. leta ustanovljena Gorenjska turistična zveza, se je vanjo vključilo 21 društev, danes pa jih je 46, v njih pa je skupaj s turističnimi podmladki vključenih skoraj 12 tisoč ljudi. Danes pripisujemo turistični društveni organizaciji velik pomen, vselej pa ni bilo tako. V pestdesetih letih je vladalo prepričanje, naj se s turizmom pač ukvarja turistično gospodarstvo, turistična društva pa niso potrebna. Vztrajno so dokazovala upravičenost obstoja in so seveda imela prav. Kaj ni najboljši primer Turistično društvo Lesce, saj je tako rekoč iz nič naredilo kamp, ki ga danes uvrščajo med najboljše pri nas?! Brez društev tudi ne bi bilo turističnih prireditev, saj se jih okoli 50 tradicionalnih zvrsti na Gorenjskem vsako leto, precej pa je tudi manjših.«     M Volčjak
t/
sacija v Kovorju in Zvirčah ni vsem pogodu
o gre za zemljo, gre zares
S. 2i
v • 'Dni* avKUSWi — Komasacijski postopek, začet in do-jj^ lftn po povsem legalnih in javnih delegatskih po-U^tnk° Xu^onu n** srn*' prekiniti ali odložiti. V začetku |«*Hci r* bodo vabljeni uradno na sestanek spet vsi ude-B°rieV komasacijskem oziroma zložbenem postopku. ! <tov0 ?j?'e'« J** bil lahko o vsem obveščen, saj se je o z.lož-Jfrb4y^r*'° tako nu krajevnih kot tudi na zadružnih samo-*  r0«jet/\OrKi»nih, zlo/ha pa je bila načrtovana že v začet-"^setili let, pravijo odgovorni za komasacijo.
kri
' Je°wn' ODv,,*čen ° koma tu»   'tr'vda njegova Prav »0$tj "jprerno prevzeti odgo n to^e h i  J<" v ,,'m primeru 4>in  \?,,'K«tski sistem odlo Obveščanja zasopal Za d>*X? °njrj ^ »».I govor *t "JU    KU'"> srednjeročnem !Nr4V(>n<1'ir le /,, območje
uie /virče, sedaj
<£*o /i -   " ,ud' občina Ko-j«'*Č*  , | s<> Predlagana le tržno
■ v<*ln ,)",nr'"'
J? kori"' h,b"<i<> Izdala kra fleUj i, vr,,,Ua Kovor l^UhJ/    " "' »-"-ziska občin
v"'!*l,H thT      " k(»niasaci). Po aJ<W1,,v<>ljWje u,n,k
.ik
^e-vor direktori«    U Ikl
/>iu    tuh nekatera nasprnto <n dvome ob načrtovani
Aij)<>ri »n dvomi se pojavljaj« ^W n,>,,»Vesćenosti ah eno \%t^   <>bve■,..,„,.,,
k, ^ (• pn lastnikih
r Pjfl % i J" v ,,.,,,.,„, njihova /<k>l,, ''''''^ P« n. ndvisna 1 \\f ih V '.a,'" ,,n 1-e.ln.kih. k, ■I': ,A, S" \h" ,,""b...... ■
r d^(h Vi       K"krsnekoli ne , n,hjl "j^«vanja nam
, VJt>r,.   '."ritati     , delu
!\>t Br»   M,k"v- (,n njtho ^^•b« l%ku Polovico ko *tt k"'npleksa V tem
primeru pa |<' za zložbo dovolj vseh devet čistih kmetov in za dni);.i m /.<• samo njihova zemlja presega 7(1 odstotkov celotne ko masatijske površine Zemlja ostalih 47 lastnikov, polkmetov, pa obsega le .'10 odstotkov koma sanjskega območja .1«' zelo raz drobljeno, saj ima ->H lastnikov kar 2'M\ parcel (>!> hektarov skup ne površine, če pa odštejemo 20 hektarov zadružne zemlje, ima le 45 hektarov v lasti kar 57 lastnikov. Po komasaciji bo te zemlje M hektare ver (s (>'> se bo /ari di manj meja in ozar površina povečala na HH hektarov) in ta površina m zanemarljiva. Mi slini, »je dejal direktor zadrugi' Sajovec«, da je torkov sestanek, ki sva ga sklicala skupaj s pred sednikom krajevne skupnosti Kovor, prispeval k večji obveščenosti in manjšim dvomom.«
Kakšna Ini nadaljnja pol ko masaeije?  Bo  mogoče vplivuli na odločitve? Nekatere je /bod la ihIIo« ba, v kateri piše, da /o pei njo in i>i ito/be, ampak samo upravni spor  Ko gre /a zemljo, gre zares, do konca, do sporov. N<r boste trudili, da bo rim ve« ljudem ugodeno, da ne bo sovi a fttva, očitanj ali celo pieiepov. sprašujemo Irancu Sajovca, nu jod^o\oi nejsega pi i /adiogl in-\••stilni |ii
• Ljudem smo povedali, da se zopet odločbo ni mogoče pritoži ti, ampak so pravna pravilu igre takšna, da |c mogoč le upravni spor Snet p.i )e komasacijski postotpek odprt za pripombe in spremembe Komasacijska ko misija pri občinski skupščini /c deluje Sledila bo javna enotne scena razgrnitev idejne zasnove komasacijskega območja Med
tem morajo udeleženci v koma saciji izmed sebe izvoliti komasacijski odbor, v katerem mora biti obvezno zastopnik čistih kmetov, zastopnik polkmetov in nekmetov ter zastopnik družbe nega sektorja. Člani so enakopravni. Pri tem odboru mora delovati tudi pododbor za ocenitev in vrednotenje z.em l|isr & komasacijski udeleženci v enem mesecu ne izvolijo odbora, ga mora predlagati kmetijsko z.em
ljiška skupnost, imenovati pa upravni organ za kmetijstvo. Z vsem mora biti seznanjen vsak udeleženec komasacije, ima tudi pravtOO predlagati, v javno razpravo pa mora končni predlog komasacije.«
Pot do komasacije je dolga, poseg pa je za marsikoga nov, tuj in mogoče tudi boleč. Vsem ni nikdar vse po godu, pri zemlji pa to še posebej velja.
J. Košnjek
V Iskri kljub težavam dobri rezultati
V Iskri so vrata odprta le strokovnjakom
Ljubljana, avgusta — V so/.du Iskra so /. dosežki gospodarjenja v letošnjem prvem polletju razmeroma zadovoljni, povečali so proizvodnjo in izvoz ter ustavili široko zaposlovanje. Vrata so odprta le še strokovnjakom.
V celotni Iskri je v primerjavi /. lanskim obdobjem vrednost proizvodnje stvarno porasla za 5,.'l odstotku, kur je glede na celotno slovensko elektroindustrijo, ki beleži 1 ,(i odstotni pudec, dokaj ugodno. Izvoz je v prvem polletju dosegel 132 milijonov dolarjev, kur je 42 odstotkov letnegu plunu oziromu 2,3 odstotku več kot v lanskem prvem polletju Pri tem je izvoz nu /.ah.»I dosegel 100,2 milijonu dolarjev, ker je 47 odstotkov letnegu plunu oziroma H,7 odstotku nad lanskim v tem < asu t voz pa se je zmanjšal RS odstotek in je znušul r»tt.r> milijonu dolurjev.
Premik so v Iskri nupruvili pri zuposlovunju. Njihova vratu nov nu delavcem niso več široko odprta, temveč praktično le še vi-sokoiz.obtuzeiiiin ljudem, ki jim jih nujbolj primanjkuje. V pri inetjuvi s preteklimi leti, ko je zu|x>slovunjc znašalo po več odstotkov nu leto, je letos upadlo na zgolj 0,9 odstotno rast. Iskra je imela kol prva v Sloveniji tehnološki presežek deluvcev, ki |Kiru-jata posodobitev tehnologije m prenovu proizvodnih programov
V Iskri so imeli navkljub izgubi v nekaterih delovnih organi z.ucijuh \ prvem polletju letošnjega letu več kot 17 milijard dinar jev akumulacije Izgube so v Iskri znušule nekaj več kot H mili jurd dmurjev; nujvečju je bila v krunjski Tclematikt, kjer Je znašala 7,14 milijarde dmurjev, dokujšnju je bila še v ljubljanskem /maju. \ majhni meri pa se v nekaterih drugih delovnih organi z.ucijuh Iskre
V lski i namenjajo letos ključno poz.ot nost uresim ilvi neka le tih strateških investicij, kot so nova proizvodnja optičnih kubiov m i ,k unulniških sistemov, javnih digitalnih telefonskih central in novih tehnologij v niikroclektroiuki
Na podio« |u notrunje organiziranosti pa pripravljajo nov samoupravni sporazum o z.druževtnju v sozdu tet graditev pro-giamskega in poslovnega sodelovanja s sorodnimi velikimi siste mi doma m v »vetu. M. V.
.3. STRAN
Nepobrane milijarde
Kranj, — V nedeljo so v Kranju zaprli 37. mednarodni gorenjski sejem. Imeli so skoraj rekorden obisk. Proizvajalci oziroma razstavljalci so pokazali marsikaj, pa tudi prodali so veliko. Tradicija prireditve pa se je pokazala tudi tako, da sejem pač ne bi bil sejem, če ne bi bil nekaterim skoraj v nadlego.
Poslovni dnevi največje kranjske oziroma gorenjske trgovine, ki je v precejšnji meri razgibala poletne avgustovske in dopustniške popoldneve ter večere, so končani. \a hitro in posplošeno rečeno bi lahko ugotovili, da je ta velika prireditev, ki je bila letos kar neke vrste generalka za praznovanje že 500-letne tradicije — to obletnico bo sejem slavil 1993. leta — uspela. Še vedno pa je čas, da se kaj popravi.
Da je bila deset dni to velika trgovina z dokaj ugodnimi prodajnimi pogoji, so se lahko prepričali obiskovalci oziroma kupci. Uspešnost nastopa na njej pa ugotavljajo zdaj razstavljalci. Med njimi so bila tudi nekatera velika imena, kot so Sava, Marles, Agromehanika, Merkur, Kokra, BPT, sozd GLG, Slovenijales, Lesnina... Njihove predstavitve ali poslovni dnevi so bili dobro obiskani in odmevni — izkupiček temu primeren. Prireditev je zbudila zanimanje po vsej Sloveniji in dlje ter tudi čez mejo. Niso bile redke pohvale; tudi za bolje urejene razstavne prostore kot nekdaj in za ves prireditveni prostor. Popoldanski in predvsem večerni zabavni programi so presegli povprečje in tudi gostinci, med katerimi gre pohvaliti še posebej Jelen, niso držali križem rok.
Dobra generalka za praznovanje 500-letnice pa je imela tudi nekaj šibkih točk. Pokazala je tradicijo, da na največji tovrstni poslovni prireditvi ni bilo nekaterih največjih. Iskra je tokrat na sejmu ugasnila. Njena trgovina pred vrati sejma je bila bolj kamen spotike kot poslovni namen. Nekateri tekstilci so se uspešno predstavili in delali tudi poslovni račun, medtem ko je bil veliki sosed le opazovalec z desnega brega Save. V primerjavi s kranjskim morajo biti na primer politiki na radgonskem sejmu dobesedno dežurni. Tu pa je tovrstno odgovornost reševal predsednik izvršnega sveta. So pa imeli zato na sejmu toliko večjo odgovornost različni inšpektorji. Vsaj tolikšno, če ne še večjo odgovornost, bi pričakovali tudi od tistih, ki so skrbeli za čistočo in red nasploh ter tehnično brezhibnost. Oboje je bilo na ne ravno zavidljivem jugoslovanskem povprečju.
Tradicija prireditve, ki je nasploh in za šteyilne uspela, se je pokazala torej tudi tako, da sejem pač ne bi bil sejem, če ne bi bil nekaterim skoraj v nadlego. In prav zanje velja, da so tokrat v tej veliki trgovini pustili nepobrane milijarde. A. 2alar
Gospodarski dosežki Gorenjske v primerjavi s slovenskimi_
Izgube znatno bolj porasle
Kranj, 21. avgusta — Izgube gorenjskega gospodarstva v letošnjem prvem polletju imajo 11,6-odstotni delež slovenskih, ki so znašale 122 milijard dinarjev, na Gorenjskem pa 14,1 milijarde. Medtem ko so bile v Sloveniji v primerjavi z lanskim prvim polletjem dobrih dvainpol-krat večje, pa so bile na Gorenjskem skoraj petinpolkrat večje.
Izgube v gorenjskem gospodarstvu so v letošnjem prvem polletju skokovito porasle, seveda predvsem aa račun Iskrine tovarne Telematika, zaradi železarne, Izgub v elektrogospodarstvu tn sezonskih v turizmu. Veliko pove tudi podatek, da so predstavljale kar 43,6 odstotka sredstev, ki so jih razporedili za akumulacijo.
Pri celotnem prihodku je imelo gorenjsko gospodarstvo 10,4-odstotni delež, pri porabi jenih sredstvih 103-odstotnega in pri doseženem dohodku 103-odstotnega v slovenskem gospodarstvi. Tudi finančni rezultati poštovanja torej govore o 2,5-odstotnem upadu obsega industrijske proizvodnje na Gorenjskem, saj je v slovenskem gospodarstvu celotni prihodek
Eo rasel za 92 odstotkov, v gorenjskem za 83 odstotkov, pomije na sredstva pa v slovenskem gospodarstvu za 90 odstotkov, v gorenjskem za 78 odstotkov. Doseženi dohodek pa je v slovenskem gospodarstvu porasel za okroglih 100 odstotkov, v gorenjskem za 105 odstotkov, zalo je njegov delež se vedno bližji enajstim kot desetim odstotkom.
Pri deležu izvoza v celotnem prihodku je gorenjsko gospodarstvo te vedno boljše, saj je 11,9-odstoten, v slovenskem gospodarstvu pa 10,3-odstoten. Tudi dohodek na delavca je na Gorenjskem večji, znašal je 3,33 milijona, v Sloveniji 349 milijona dinarjev. Izplačani cisti osebni dohodek na delavca pa je bil skoraj do dinarja enak, v Sloveniji je znašal 198J88 dinarjev, na Gorenjskem 199337 dinarjev.
Tudi akumulacija ima v gorenjskem gospodarstvu večji delež v dohodku kot v slovenskem: aa Gorenjskem ja bil 13,2-odstoten, v Sloveniji 12,7-odstoten.
Torej lahko rečemo, da poslovna uspešnost gorenjskega gospodarstva upada, če bo šlo tako naprej, se kmalu ne buno mogli več pohvaliti, da je uspešnejše od ■loMiianVsga
M. V.
NA DELOVNEM MESTU
Dežurna na sejmu
Kranj, 22. avgusta — Biti dežurni na sejmu, kot je bila v soboto Magda česen iz Veleso-vega, ki je že več kot pet let zaposlena v Poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem kot finančna referentka, je za zaposlene v delovni organizaciji dodatna naloga.
»Na drugih naših sejmih v Kranju je vsak dan dežuren en član kolektiva, na avgustovskem mednarodnem gorenjskem sejmu pa sva dopoldne in popoldne oziroma zvečer dežurna po dva. Zjutraj ob 8. uri mi je začela pomagati študentka Skupaj bova do 17. ure, ko se bo začelo moško dežurstvo, ki traja do polnoči oziroma do onih ponoči«
»Kaj vse sodi v delo dežurnega na sejmu?«
»Sprejemati mora stranke oziroma razstavljalce, najti njihove sodelavce ali njihove razstavne prostore, sprejemati, pa tudi reševati pritožbe razstavljalcev in obiskovalcev, skrbeti za red ter imeti povezavo z vsemi službami na sejmu, z varnostnimi, tehničnimi in drugimi. Največkrat je treba posredovati zaradi parkiranja. Na tem sejmu pa se tudi rado zgodi, da starši zgubijo svojega malčka in potem počaka pri nas, da ga pridejo iskat. Pogosto se dogaja, da je treba reševati primere ob ponovnih obiskih pri razstavljalcih. Ljudje se po nekaj dneh odločijo za nakup, sklicujejo pa se na vstopnico, ki so jo kupili ob prvem obisku sejma. Dežurni pa skrbi tudi za protokolarne obiske. Danes je na primer na sejmu Zdravko Krvina.«
»Kako pa vi ocenjujete letošnji obisk sejma?«
»Mislim, da je obiskovalcev precej in da so v glavnem zadovoljni. Dobivamo pa pritožbe, da bi moral biti banči servis, ki dela na tem sejmu samo ob sobotah in nedeljah, odprt vsak dan med tednom oziroma v vseh sejemskih dneh.«
A. Žalar
@@SJgSSJJ©IEIIGLAS 4. STRAN.
NOVICE IN DOGODKI
24. M & iS?
* no A ¥!J s M
PRAZNOVANJE V LJUBNEM - 24. avgust je praznik krajevne skupnosti Ljubno. Letos pa praznujejo že štiriintridesetih Minuli teden je bilo v krajevni skupnosti več prireditev. Imeli so turnirja v malem nogometu, namiznem tenisu ter strelsko tekmovanje z zračno puško. Osrednja slovesnost je bila v soboto zvečer v do-' mu TVD Partizan, kjer so v kulturnem programu nastopili moški komorni pevski zbor DPD Svoboda Podnart, učenci osnovne šole in člani KUD Ljubno. Podelili so priznanja krajevne skupnosti. Dobili so jih Dimitrij Mladenovič, Anton Prestrl, Pavel Lamber-gar, Lovro Markove in SIKS občine Radovljica. Priznanja so dobili tudi najboljši tekmovalci ter bronaste in srebrne značke člani za akcijo Preprečujmo požare. A. 2.
Lov na lubadarja
Radovljica — Svet delovne enote pri temeljni organizaciji kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled v Radovljici je na nedavni prvi seji obravnaval prošnje za les za domačo rabo. Na seji pa so se seznanili tudi s škodo, ki jo povzroča lubadar. Do zdaj so v 292 lovnih pasti ujeli že prek 12 milijonov hroščev. Na seji so se dogovorih, da bodo lastnike še posebej opozorili, naj les, kjer so žarišča lubadarjev, takoj odpeljejo iz gozdov. q r
LOVSKO SREČANJE OB 40-LETNICI - Člani lovske družine Šenčur, kar 70 jih je in še štiri častne člane imajo, so v soboto popoldne pri lovski koči v Hrastju proslavili 40-letnico družine. Ob tej priložnosti so podelili odlikovanja ter pripravili lovsko razstavo in razstavo lovskih psov. Težava, ki pesti to lovsko družino, najmanjšo na gorenjskem z dobrimi 3000 hektari lovskih površin, je zmanjševanje površine zaradi cest. Vendar pa z vlaganjem divjadi uspevajo, da je lovišče polno srednje in male divjadi.
A.Ž.
Pozdrav s planin na Pokljuki
Pokljuka — Turistično društvo Pokljuka bo v nedeljo 30. avgusta, ob 10. uri na jasi pred Sport hotelom že devetnajstič pripravi
10 tekmovanje harmonikarjev amaterjev na diatonični harmoniki pod naslovom Pozdrav s planin. Pokrovitelj prireditve bo tokrat Tovarna glasbil Melodija iz Mengša. Harmonikarji se bodo predstavili z dvema skladbama, partizansko in narodno. Z avto busne postaje Bled bodo v nedeljo vozili na Pokljuko avtobusi. Prvi bo odpeljal ob 8.20. A. Z.
Priprave na Živ žav v Stražišču
Kranj - Poseben odbor za organizacijo Ziv žava pri DPI) Svo boda V krajevni skupnosti Stra/.išče se že skrbno pripravlja na & tošnjo tradicionalno otroško veselico. letošnji Ziv žav bo 19. sep tembra pri Šempeterskem gradu v Stražišču. Pritediteljem letos ob svoji 40 letnici pomaga tudi delovna organizacija Kokra Kranj Delček priprav na veselo prireditev so prireditelji pokaza
11 tudi na otvoritvi letošnjega mednarodnega gorenjskega sejma.
A Z
POD VAŠKO LIPO-Pndni Hotaveljci so /e druga presenetili Najprej so 21. junija odprli na Slajki nad Hotavljami prvi turisti čni dom v Sloveniji, 15. avgusta pa so pripravili kulturni večer Pod vaško lipo na Sla|ki Slovensko narodno pesem so predstavi li pevci noneta Blegoš i/ Poljan, oktet Cvetko Golar iz Škofje Loke in .Smrtnikovi fant|e iz Kort pri Zel.-/ni K ipli Za hurnoi .o poskrbeli dramska sekcija Mavrica iz Radomelj, gledališki igra lec Saša Miklavc ter kmet, pevec in pesnik Janez Bohinc iz Do brave pri Gorenji vasi Program je povezoval Jurij Simončič, ple salce pa ie razgibal ansumhel Zuhh i/ (Vrkna Rajanje so je nadaljevalo tudi v nedeljo, 18 avgustu, ko jo bil v Hotavljah se
TOREK, 25. AVGUSTA I9j
I?
Minuli petek na Gorjušah
Kdor hitro da, dvakrat da
Koprivnik - Gorjuše, 21. avgusta — Točno mesec dni je danes, odkar je ognjena strela na Zgornjih Gorjušah zažgala dva hleva in stanovanjsko hišo ter uničila 80 ton sena in vrsto dragih kmetijskih strojev. Prizadela je Zupanove in Franca Medjo. Škoda jm bila ocenjena na 20 milijard starih dinarjev. V petek, ko smo bili na Gorjušah, je bila slika že precej drugačna kot med zadnjim obiskom konec julija. V soboto pa se je začela velika skupna akcija. Solidarnostna pomoč sosedov    pasovni in točkovni temelji za
oziroma domačinov se je začela takoj po nesreči. Prve tri, štiri dni so nekateri delali noč in dan. Za živino, ki je pri sosedih in v planini, je zdaj že poskrbljeno, predvsem kar zadeva prehrano. Kmetje blejsko-gorjanskega in zasipškega območja so prejšnji torek pripeljali 16 prikolic sena. Če pa bo krme premalo, sta je po nekaj voz pripravljena dati tudi dva domačina.
»Hitro smo se organizirali,« je povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti Janez Korošec, ki je tudi predsednik občinskega koordinacijskega odbora za odpravo škode. » Ta program je podprl izvršni svet, v krajevni skupnosti pa že deluje gradbeni odbor. Malo je nagajalo slabo vreme, pred dnevi pa smo dobili tudi celotno dokumentacijo za skupni hlev in hišo. Zdaj je odločeno, da bo vsa strokovna dela opravljalo Gradbeno podjetje Bohinj, druga pa domačini.«
hlev. Čakal je tudi ves potreben gradbeni material. V četrtek zvečer se je sestal gradbeni odbor in se podrobno dogovoril, kako bodo akcijo, ki se začenja v
Janez Korošec
V petek,ko smo obiskali Zupanove, Medjo pa takrat ni bilo v zasilni hišici, so bili že izkopani
Marija Zupan: »Včeraj so pripeljali tudi mešalec. Hvaležni smo vsem, ki so nam do zdaj pomagali.
soboto, peljali naprej. Danes je torej slika že precej drugačna.
»Zavedamo se, da bo treba pohiteti. Jutri in v nedeljo bomo vgradili podložni beton. V ponedeljek je na vrsti opaž, v torek betoniranje in prihodnjo soboto zidanje obodnih zidov. Plošča mora biti narejena 15. septembra, da bo živina lahko v hlevu. Medja bo prihodnji mesec dobil stanovanjski zabojnik, sicer pa bomo do zime zgradili ploščo, prihodnje leto pa dokončali hišo v izmeri 7 krat 9 metrov po načrtu Zavoda /a urbanizem Bled, ki ga je izdelal brezplačno.« je povedal Janez Korošec.
Zdaj je na žiro računu okrog 15 milijonov dinarjev. Pričakujejo še denar od izvršnega sveta. Lipa in siksa, upajo pa tudi na
Praznovanje v Smledniku
Smo nekako razdvojeni
Smlednik, 22. avgusta      >l)a se bomo prav razumeli : nismo razdvojeni iiavznoiei. v krajevni skupnosti, marveč zaradi problemov, ki jih imamo. Zaradi nekaterih stvari smo pove zani s kranjsko občino, zaradi drugih pa z občino Ljubljana Šiška,« so povedali predstavniki vodstva krajevne skupnosti, ko smo jih obiskali med praznikom.
Osrednje praznovanje v spomin na 22. avgusta 1941. leta, ko je v gozdičku med Smlednikom in Pirničanu padlo pet talcev, je bilo v soboto v gaju zavoda Frana Milčinskega v Valburgi. Otvoritev razstave, ki jo je pripravilo Turistično olepševalno društvo Smlednik, kulturni program m podelitc\ priznanj so sklenili s tovariškim srečanjem in družabnimi igrami.
Vojko Jagodic, predsednik skupščine   krajevne skupnosti
• Ne bi bilo napak, če bi se obiir-
preskrbo, za katero skrbi AKC I-oka, pa s smetiščno jamo. s ce sto Vi krče Smlednik in z avto
busnimi zvezami z Ljubljano...
Prav je, da se dobimo.-
t roesl Kolioll. nekdanji pied sedn i k svela: Zelo prizadevni sta \ krajevni skupnosti obe tu ristu ni društvi, Smlednik m Dragocajna MoSe Pa tudi gasil ci, TVD Partizan, borci m se ne katera društva so aktivni Mi-
pog.
pr
iblenuh v
ne j t
naši krajevni skupnosti Smo namreč zadnja krajevna skup nosi \ občini Ljuhljuna-Sišku, mejimo na kranjsko občino, s katero smo kar precej povezani. ( )i| lam dobiv .Mlin, na pi nnei , vodo in elektriko •
.lune/ Košir, člun svela kruje-vtif skupnosti: S pitno vodo imam,i /e nekaj časa tc/ave Če bomo letos dobili dokumenta« i
io, bo kranjski Vodovod ta dol goletm problem prihodnjo leto začel reievati Podobno je z elektriko, zaradi katere smo povezani / Klekttom Kranj llrnše jn Valburga sta že resenu, zdaj |e na vrsti Smlednik s trufopo
slini pa du se bomo morah lotiti ureditve pokopališča, piedvsem pa na tem območju vsestransko
razvijati turizem. . Morda na bi
bilo nupuk, du bi .se v (mreni skem glasu kur sistematično lotili obiskov v mejnih krajevnih skupnostih.«
A. Zalai
V petek so bili skopani pasovni in točkovni temelji za hlev, m»< al pa je že čakal na skupno akcijo, ki se je začela naslednji
pomoč tistih, karetim so poslali prošnje. Zdaj je poleg dela najpomembnejši denar. Domačini so, na primer, že dan po nesreči zbrali 5 milijonov (novih) dinarjev. Posekali so tudi že ves grad-
kmetu se mora pri tem iziti, ne pa, da živi v nju, ima premoženje zaver no, ob nesreči pa ugotovi, kritje vredno komaj za
Franc Medja bo prihodnji mesec živi v zasilni hišici.
beni les, ki je že pripravljen.
V petek si je gradbišče oziroma bolj priprave na gradnjo ogledal tudi predsednik radovljiške občine Bernard Tonejc: »Pri tej veliki nesreči je nujna hitra in skupna pomoč, še večji problem, s katerim se moramo ukvarjati, pa je tako imenovano pod zavarovanje. Zavarovanje je sestavni  tlel  gospodarjenja in
dobil stanovanjski zabojnik
• A
• Na Gorjuše se bomo Sfjf} dali. Končajmo tokrat «»b, ^1 mislijo, da je zdaj, ko of . jj| Gradbenega podjetju N0"1"-,^ domačini hitijo, da bi dO
naredili najnujnejše, pr«v
tem   /naj    Vlja:   kdor MtTO
pomembna hitra in širša
darnoatna pomoč. Ca
dvakrat da!
Srečanje borcev na Uskovnici 1
Jesenice, Bohinj — še je čas, da se prijavite za 5. srečanj borcev Jeseniško -bohinjskega odreda, ki bo 6. septembra J* 11. uri na Uskovnici. Prijave za prevoz z avtobusi zbirajooaj činski odbor ZZB NOV Jesenice in krajevna organizacija NOV v Bohinju ter krajevne skupnosti. Na začetku srečaaF bo krajši kulturni program, poskrbljeno pa bo tudi za Jf*J*2i pijačo in zabavo. Na srečanje borcev JesenisKo-bohinJ*****? odredu so vabljeni tudi planinci, aktivisti, borci drugih mladina in drugi.
A. *
4
Nenavadna pridelka
Orjaški paradižniki in bučke
W
Cerklje, Kranj, avgusta — Na*
dopisnik Jane/ Kuhar nam je iz Cerkelj poslal tole sliko s sporo i dom, da p> / orpiskun paradi/ tukom slikana Mu,u, vnukinja Francko Mušič Paradižnik, ki tehta 1,17 kilograma, je Francka Mušič iz Cerkelj vzgojila iz se mena, ki je tudi njen pridelek Februarja p- seme posejala v lončke m jih postavila na kuki njsko okno Mana pa je sadi ke presadila \ toplo gredo Pt a vi, da vedno dela tako in du ho letos imela kar nek.ii tako veh kih paradižnikov.
I irugo   aminivost pa smo sh kuli pri M muci Trobec v Kranju Na morju jo bila in je od tamkaj prinesla   nenavadne, orjaške bučke. Mordn tih krt, v,t,<'k,..
jev pozna. Vsekakor p k Jfl inive, suj /rastejo tudl.^0|cU*Jjj metru in menda so /«''< Pri njej smo lahko «uđ'£- |IQ eh„„.'k ./ reškega NoVtg % m da je Marjanu Kranj«M nu' skega puta 1 i" 1 mit"J uspelo  v/gopt.  «>'-J»*"Jai d»j\
Mitnica nam je l><,vf.^-rJ«V \ , „1 ,  , ,. koga ikI vrt" K kJc<
..... povedal« ,;,t.",,;i.ii
mor.la dobili seine m V /rtUP J skusili z vzgojo pn n'Vj0r*'}2J*' ,,„ , im |e tudi, da I«' ^fli^ gla e nel i| . ' h,,k<\j: 11 a   n a i ,, ,|l lA'
_ .....ibli'v ■■"-«! «i
toREK, 25.
AVGUSTA 1987
KULTURA
5. STRAN (gmmwm®l€31LAS
Gledališki dogodek na Linhartovem trgu v Radovljici
škrjanCek v Čudovitem okolju
Radovljica, 21. avgusta — V starem delu mesta, na trgu, ki nosi ime po Antonu Tomažu Linhartu, prvem slovenskem
dramatiku, so jeseniški gledališcniki v petek zvečer uprizorili delo Jeana Anouilha Skrjanček. V njem nastopa več kot 40 igralcev, ki jih je vodil režiser Miran Kenda,
koreograf je bil Janez Mejač, kostumografinja Ana Cehova, scenograf pa Saša Kump. Glavno žensko vlogo Device Orleanske igra Mojca Višak v alternaciji s sestro Jožico.
Kenda, režiser : »Zdelo ae mi bo Linhartov trg »mbient za našo Skrjanček je sicer ni vezana na okolje, kljub Pa Je prostor v Ra-' izredno  prime-PMakovaJcev Je bilo In vsi smo zado-Tudi glede na daljih?0''' ki smo ga imeli ^■Bje predstave, smo »vozili. Nekateri fc-T^ *° manjkali In smo ■LT01*!! zamenjati. Pre-£7* J« bila že 9. januarji Vil4* takret •© bUe do" *j %?,Uk*- Z igro smo so-na področnem
i^^JS*1 amaterskih fle-Jk? v Kranju, kasneje sl,lia*Publlskem v Vele-rtkjj Povabljeni pa smo t*^* Borštnikovo sre-
Itii
Predstava Skrjanček govori o Devici Orleanski, kmečkem dekletu in francoski narodni junakinji, ki je začutila božji klic in odšla reševat Francijo. Rešila je Orleans, kasneje pa so jo ujeli Angleži in zažgali na grmadi kot čarovnico in krivoverko. Zgodba je postavljena v 15. stoletje in staro mestno jedro v Radovljici
iz poznogotskega in renesančnega obdobja je bilo čudovito dopolnilo k sceni. Obiskovalcev je bilo veliko in postavljeni v gledališki prostor med stare hiše so bili po predstavi očitno zadovoljni. Mesto, ki je znano po kulturni dejavnosti, pa na žalost ostaja eno redkih gorenjskih mest, ki tudi v poletnem času
pripravi kakšen kulturni dogodek. Treba je tudi omeniti, da je gostovanje Cufarjevega gledališča z Jesenic organizirala novoustanovljena zasebna turistična agencija Mak.
P )tra Skofic Foto: Gorazd Sin i k
Razstava del likovne skupine Alpalik na Bledu
BIN POLAJNAR, JANEZ RAVNIK IN ČRTOMIR FRELIH
V FESTIVALNI DVORANI
t*^5«rnbnejši tt>mi v sh
IJs *t| *lu'»;> skupine Al PA P'iv f Pokrajina in portret ^HliLUVlSu*ne«a slikar
"Kov __i________i
V Festivalni dvorani na Hledu je odprta zanimiva likovna ntSStSVS, ki si jo vsekakor velja ogledati — Trije umetniki predstavljajo svoj pogled na življenje
'■X
|Wi °Vu''l-' ,,'„,,,Vegu kra
N |J.l> *e dol8° °*'tan. V Jfcv n, ' oo vseh drugih sli 1% •Gorenjskem  Pri tem
\ ^Po- ■
v sliki izraza
*r"K>v 'r'll)'' l,"Ar
U*\ Polajnarju ne kon
J s,. ,m' zasnovi slike, tem C ka.n°nllnuirano nadaljuje uSC'1"  SUkar dejansko
ki']') L ,{dokler se mu ne <lth^ri   "ls<" u.. I ... Cfjenj |M«'govi barvn.. dokaj *>S<'d .. n   i,. ,
^  ,rniv U'nu'|i1"' upodobitve "      Ve 'n slikovite pokraji
Jta
J°bonrjevi Portreti so kolon -SnJ fadrian'. *«j J«' njiho '•■tvica že zaradi sa zaradi naročnikovih
zahtev omejena. Zato se je slikar v nekaU'rih portretih bolj približal impresionističnemu načinu slikanja, namesto da bi kot v krajinah vztrajal pri fauvisti čnih barvnih poudarkih
SUkC Janeza Ravnika so živ odraz umetnikove notranje naravnanosti in njegovega odnosa do sveta in življenja. Ta odnos je nenavadno spontan in neposre don, ko slikarjcva roka nezadržno sledi toku misli in čustev. Prev tem. sklenjeno potekajočim razmišljanjem in čustvenim stanjem, temu nemalokrat kar eruptivnemu načinu slikanja se slikar mora zahvaliti za plodne rezultate tudi v kvantitativnem pogledu V izrazito osebno obar vani svet Ravnikovega slikar stva vdirajo racionalizmi, na ka tere se pri interpretaciji del opi rata tako gledalec kot kritik Tolmačita jih po svoje, čeprav je
njuno mnenje lahko zelo daleč od resnične umetnikove zamisli. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, če se tudi slikar vedno zaveda prave vsebine svojega ustvarjalnega vzgiba in ali ga sploh more objektivno opredeliti. V tem morda tiči skrivnost in večpomenskost ustvarjalnega akta, ki pušča tako gledalcu kot umetniku širok prostor za tolmačenje nastalega dela, za takšno presojo, ki ustreza njuni notranji naravnanosti in specifičnosti.
Ze ob lanskem srečanju sli-kar,ev na Festivalu baročne glasbe v Radovljici smo v slikarskih delih Črtomiru Ireliha opa
žili zanimivo novost. V svojih figuralnih kompozicijah se je omejil na kar minimalistične poteze oblikovanja človeškega te lesa, na skrajno odprt slikarski
prostor, izpostavljen nekemu totalnemu prepihu svetlobe in zjaka in na skrajno omejenost barvne skale.
Krajinske strukture v slikah, s katerimi se umetnik predstavlja na Bledu, sicer bolj ali manj napolnjujejo prostor slike, vendar so dematerializirane v toliki meri, da tega zaradi njihove prosojnosti niti ne čutimo. So v bistvu brez teže — kot že omenjene radovljiške figure glasbenikov. To breztežnost in prosojnost dopolnjujejo skrajno skopo odmerjene barve — siva in bela. Občutek imamo, da je slikar zavrgel vse odvečno, kar se je doslej nakopičilo v slikarstvu in začel s prgiščem ostankov povsem na novo. Posledica je neobremenjenost kompozicije, zračnost prostora v sliki, lahkotnost gibanja in breztežnost predmetnega sveta, skratka tista svežost in sproščenost, ki jo opažamo le pri novih, mladih in povsem nekonvencionalnih stvaritvah
Cene Avguštin
TRŽIŠKI EX-TEMP0RE PRED DURMI
rati je četrti slikarski ex tetnpore v Tržiču, Tržič "n se v tem kotičku Gorenjske pred prvo septctnbr > že trikr.it /brali slikarji ljubitelji iz Slovenije m 'k likovnih del podo/iveti starodavno tr/isko me m njegovo okolico
slikarski prireditvi se smemo vprašati, ali |e bil pr j v uspešnost ex — tempora upravičen Mnogi so te-'tanovljenetnu Društvu tr/iskili likovnikov k,u na svetovali org.uu/iifi|o lako zahtevne likovne mam 'S bo ohromila samo likovno dejavnost društva, da *ni viri /n izvedbo šibki m negovoti Vendar i>- Dru 'h likovnikov uspelo prebroditi obo|e 1'ribod inno 'Ijskib, 1111 m i sorodnih slikarjev pomeni namreč sodelovanje pri organizaciji pa je po svoje tudi izgnale likovnike, navajene tudi vseh spremljajočih
K—tempom Se več, prvi dve leti, pa tudi se sedaj, a vodijo od drugod prishm likovnikom pot k moti •čeno pa je izbran tudi termin ex - tempora, saj
n'»]ve, |,, tunst,, ,,,, prireditvi |o kia|,i s si istarsko ^koletni semeni, n.i k.iteietn se pio<l,i|,i vse, kili v
aeln »od kose do mešiča«, je ravno pravi čas, da pri-UrJi tudi bet m An|ih pogledov na stan- tiziske de "rU\ usnjutne in zavite o/^   ulice  Pokrovitelj <e
lotnega semnja — Tovarna obutve Peko — in organizator šu-starsko nedelje Turistično društvo 'Tržič — sta našla po sluh tudi za kulturni del tržiške ponudbe.
Tako |e ex tetnpore našel mesto v finančnem pogledu (organizacija, razpisi, nagrade), v vsebinskem pa se prilagaja vsakoletni usmeritvi ex—tempora. Prvo leto je bil poudarek na obrtni preteklosti (delavnice, obrati), drugo leto Tržič in okolica, tretje leto pa je bila motivika že razdeljena na tri po dročja (pogled na mestno jedro, ambient ulice, detajl-fasada) Letos puščamo okvir svobodnejši, saj je po dosedanjih izkušnje h organizatorja to še najboljše.
In kakšen pomen min ex — ternpore za nas?
Največje poslanstvo tržiškega ex—tempora je odkrivanje nedotaknjenih elementov prvotnega mestnega jedra, kjer se v portahh. kovanih polknih, firbec oknih, obokanih vežah in slikovitih podhodih . stebi isenimi .11 kadami še čuti trdoživost 111 klenost tržiškega rokodelca, ki je znal s svojo pridnostjo in umetnostjo prodreti v svet s svojimi izdelki In prav potomcem teb rokodelcev po slikarski poti odkrivamo njihov kraj tei pomagamo razvijati občutek za kulturno dediščino. Malar ji gredo, so dejali otroci, ko so prvič videli kopico slikarjev v v r   pod Stoi /nem 'Tudi letos pnhai.ijo
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ — V razstavišču Domplana razstavlja Helena Šajn grafike in risbe s tušem, v galeriji Kavka pa kombinirane grafike.
V galerijskih prostorih .Mestne hiše je odprta razstava članov Likovnega društva kranj. V Mali galeriji razstavlja slikar Izidor Jalovec.
V Prešernovi hiši je odprta razstava Slovenski kraji v starih grafičnih upodobitvah.
V kranjski župnijski cerkvi bo 30. avgusta orgelski koncert na katerem bo Milko Bizjak izvajal dela J.S. Bacha. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava akad. slikarja Dušana Lipovca.
V Kosovi graščini je odprta razstava akvarelov in risb Franceta Smoleta.
Glasbena mladina z Jesenic prireja od 21. avgusta od 11. septembra v Markovi cerkvi v Vrbi na Gorenjskem peta polletna
glasbena srečanja.
RADOVLJICA — V Šivčevi hiši razstavlja akad. kipar — medalj er Stane Dremelj.
V avli skupščine občine Radovljica razstavljajo svoja dela akad. likovniki radovljiške občine.
ŠKOFJA LOKA — V galeriji Loškega gradu razstavlja Vladimir Klajnšček. Stalne zbirke Loškega gradu so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure.
SORICA — Groharjeva spominska zbirka je odprta vsako nedeljo od 16. do 18. ure. Ogled je možen tudi med tednom. Pri Pintar-ju razstavlja slikar Miro Kačar.
TRŽlC — V Peku razstavlja slike iz slame Ivan Lauseger. V Kur-nikovi hiši razstavljajo tržiški likovniki.
Društvo tržiških likovnikov organizira tekmovanje na temo Tržič in okolica. Najboljša dela bodo razstavljena v galeriji Kur-
nikove hiše.
KAMNIK — V Stolovem Interieru na Duplici pri Kamniku razstavlja slikar Jože Ciuha.
BLED — V Festivalni dvorani je podaljšana razstava slikarjev Polajnarja, Freliha in Ravnika.
VRBA — Prešernova hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 16. ure.
DOSLOVCE — Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 13. ure.
Poletna glasbena srečanja
V MARKOVI CERKVICI V _VRBI
V idilični Prešernovi rojstni vasici Vrbi pod Stolom bodo letos potekala že tradicionalna, peta poletna glasbena srečanja v Markovi cerkvici. Prireja jih Glasbena mladina Jesenic. Za letošnje štiri koncertne večere, ki bodo ob petkih ob 20. ur^ so izbrali zanimive izvajalce s pestrim programom. 21. avgusta bo nastopil kitarist Žarko Ignjatovič z deli Dowlanda, Šora, Berkeleva, Rod riga in Granadosa; 28. avgusta pihalni trio Arti (Cveto Kobal — flavta, Zvone Richter — klarinet in Peter S tad le r — fagot) s skladbami Mozarta, Skerjanca, Milhauda, Beethovna in Marosa. 4. septembra se bo predstavil radovljiški trio kljunastih flavt Capella Carniolae (Klemen Ramovš, Mateja Bajt in Uroš Poljšak) s programom renesančnih, zgodnje baročnih in sodobnih skladb, 11. septembra bo Poletna glasbena srečanja sklenil ansambel Istranova z ljudsko glasbo in instrumenti iz severne Istre.
Obisk večernih koncertov se da lepo združiti s popoldanskim sprehodom po Poti kulturne dediščine — obiskom rojstnih hiš znamenitih Slovencev Prešerna, Čopa, Finigarja, Jalna in Janše, ki so se rodili v prijaznih vasicah pod Karavankami.
ROR
Dolgoletno sodelovanje z angleškim mestom
VODJA ANGLEŠKE SKUPINE 0...
Kranj, 21. avgusta — O majorju J. D. Shephardu, ki je v Oldhamu namestnik direktorja izobraževalnega zavoda,
lahko rečemo, da je eden od dolgoletnih prijateljev Kranja in njegovih prebivalcev. Kaj mu je tako zelo všeč v našem mestu in v Sloveniji, smo ga vprašali, in z njim naredili kratek pogovor.
Sodelovanje med Kranjem in Oldhamom se je začelo leta 1959 in od takrat dalje potekajo redne izmenjave mladincev. Naš skupni cilj je predvsem, da bi se Čim bolje spoznali, tako na kulturnem, zgodovinskem, družbenem kot tudi na osebnem področju. Sodelovanje bi želeli razširiti tudi na pogostejše izmenjave kulturnih skupin in na ta način še bolj približati kulturo pobratenega mesta, vendar pa je to v zadnjem času zaradi ekonomskih težav bolj težko uresničiti.
V Sloveniji sem bil že sedemkrat   in   vsak ponoven
obisk mi pomeni posebno zadovoljstvo. Zelo mi je všeč vaša narava in toplo podnebje. V štirinajstih letih sem si tu pridobil veliko prijateljev ih to me še posebno osrečuje. Moja velika želja je, da bi po upokojitvi prišel živet v Slovenijo in tukaj nadaljeval svoje delo z vašo mladino. Že pred leti sem naredil v Ljubljani doktorat iz andragogike, zato se še posebno zanimam za vaš vzgojni sistem.
Upam, da bom imel še veliko priložnosti za obisk vašega mesta in za sklepanje novih prijateljstev.
D. M.
Mladi narodnozabavni ansambel s Trstenika je sodeloval v kulturnem programu na krvodajalskem srečanju na Povijah
— P. S. — Foto: G. Sinik
GLAS 6. STRAN
ZANIMIVOSTI
TOREK, 25. AVGUSTA
rA 1*
Mladinke in mladinci na obrambnem usposabljanju
Naj se zglasi...
Pokljuka, 21. avgusta — Mladi, ki se iz kakršnegakoli vzroka po osnovni šoli ne vpišejo v srednje šole usmerjenega izobraževanja, se morajo na osnovi 169. člena Zakona o ljudski obrambi udeležiti obrambnega usposabljanja. Za mladince iz vseh gorenjskih občin ga že nekaj let zapored organizirajo na Pokljuki.
Mars:';do izmed šestnajstletni-kov, ki dobi vabilo oziroma poziv na obrambno usposabljanje, še nikoli ni slišal za 169. člen, nu podlagi katerega se je usposabljanju dolžan udeležiti, pa tudi ne za 218. člen, na podlagi katerega bo mladoletnik odgovoren, če ga na usposabljanje ne bo Ce se ne mladinci, pa se o pomenu usposabljanja, ki ^a predpisuje Zakon o splošni ljudski obrambi, sprašajejo starši, ki za štirinajst dni pošljejo svoje mladoletne otroke na Pokljuko. Nekateri vzdihujejo, da jih pogrešajo doma pri kmečkih opravilih, ki jih je avgusta vedno dosti, mame pa so v skrbeh za svoje hčerke.
169. člen, drugi odstavek: »Usposabljanje mladine, ki ne obiskuje šole usmerjenega izobraževanja ali druge srednje šole, za splošno ljudsko obrambo in usposabljanje mladink, ki se šolajo ali ne, za osnovna vojaška znanja in spretnosti se organizira in izvaja po posebnih načrtih in programih. Usposabljanje mladine za splošno ljudsko obrambo po prvem in drugem odstavku tega člena se organizira in izvaja v skladu z enotnimi temelji načrtov in programov, ki se določijo z dogovorom med Zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo in pristojnimi republiškimi in pokrajinskimi organi...«
218. člen: »Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev ali z zaporom do šestdesetih dni se kaznuje za prekršek posameznik:.....     če se ne odzove pozivu
ali če se izmika usposabljanju za splošno ljudsko obrambo« (22., 109. in 172. člen)
Vse to so dejstva, za mnenja o obrambnem usposabljanju mladih pa smo povprašali tiste, ki se ukvarjajo z organizacijo, mladinske funkcionarje in seveda tudi mlade same.
MARINA OGOREVC. REFERENTKA ZA ORGANIZACIJO OBRAMBNEGA USPOSABLJANJA V SKOFJI LOKI: -Prej je bilo usposabljanje, ki so se ga mladi, ki ne grejo naprej v srednje šole, dolžni udeležiti, nekaj časa v škofjeloški vojašnici, nato v Dražgo-šah, sedaj pa se enotno mladi z vse Gorenjske udeležujejo usposabljanja na Pokljuki. Nadomestilo naj bi tisti del pouka, ki so ga mladi deležni v srednjih šolah. Iz škofjeloške občine se ga vsako leto udeleži okrog šestdeset mladincev m mladink, vendar opažamo, da jih je vedno manj, saj se jih vsako leto več odloči vsaj za skrajšane programe izobraževanja. Letos jih je bilo iz naše občine na Pokljuki 57 Za strokovni pouk na usposabljanju skrbijo predvsem rezervni starešine, ki so vsako leto isti in so vajeni dela z mladimi. Ker imajo občine v Jugoslaviji in Sloveniji različno količino sredstev za usposabljanje, ga organizirajo na različne načine. Povedati moram, da glede načina usposabljanja na Pokljuki ni veliko pripomb, posebno ne s strani mladih, ki ponavadi radi gredo. Se pa se veda včasih zgodi, da kdo noče iti, da razburjeni starši pridejo k nam. Skušamo jim povedati, kak šm so predpisi, vendar tiste, ki so že vnaprej proti usposabljanju, le težko prepričamo.« RADO OBU) IZ RADOVIJICE, ki je bil z mladimi letos na Pokljuki že sedmo leto, skrbel pa je za popoldanske aktivnosti, pravi »Mla di se med seboj zelo razlikujejo, na primer kmečki otroci od mestnih, mirni in poslušni od neubogljivih. Vendar po dveh, treh dneh postanejo prijatelji, navežejo se drug na drugega, pa tudi na svoje starešine. Včasih je trajalo usposabljanje tudi več kot dvajset dni.
sedaj pu je skrajšano in precej tem lahko le površna obdelajo. Bolje bi bilo, če bi nekatere teme, ki niso tako pomembne in so za mlade nezanimive, izključili iz programu, druge pa bolje obdelali. Mislim, da je usposubljunje koristno, saj se mludi poleg vojaških veščin naučijo tudi marsikaj drugega, naučijo se živeti v skupini, se ji prilagajati Starešine, ki so za vzgojo mladih že prekaljeni, se pri usposabljanju bolje znajdejo kot diplomanti iz obramboslovja. Zato mislim, da se mladi tu naučijo več vojaških veščin kot v srednjih šolah.-
BOŠTJAN ŠEFIC, PREDSEDNIK OK ZSMS KRANJ:  -Mislim, da glede vojaških veščin mladi na usposabljanju ne morejo nadomestiti tistega, kar se naučijo srednješolci. Je pa dobro, da se ti mladinci, ki nimajo nobenega stika z mladinsko   organizacijo, dobijo skupaj na enem mestu, saj marsikdo najde priložnost in se vključi v delo pri mladinski organizaciji. Na tem usposabljanju spoznamo tudi tiste mladince, ki ne hodijo v šole,  vidimo,   kakšne probleme imajo. Zelo dobro je organiziran program popoldanskih aktivnosti in glasbeni večeri. Naša mladinska organizacija je že dala pobudo svetu za ljudsko obrambo in sekretariatu za druge oblike usposabljanja. Menim, da mladi ne dobijo dobrega mnenja o vojaščini, saj jim dajo v roke zastarelo orožje m jih navajajo na vojaški red. Precejšnji stroški za usposabljanje, pa tudi to, kar se o vojaščini naučijo, se mi zdi vprašljivo. Mislim, da bi se dalo z drugimi oblikami, na primer s tečaji prve pomoči ali popoldanskimi    prikazi orožja, prav tako ;naučiti nekaj iz osnov obrambnega usposabljanja.« V prvi izmeni na Pokljuki so bili letos mladinci iz Škofje Ix»ke, z Jesenic in iz Radovljice, zdaj pa so na vrsti' kranjski in tržiški. V petek, ko smo jih obiskali v vojašnici na Rudnem polju, jih je bila večina na vajah v okolici, nekaj pa smo jih dobili pred vojašnico.
FRANCI   JAGODIC   z Visokega
pravi: »Star sem šestnajst let in zaposlen v Iskri. Na Pokljuko sem rad prišel, saj mislim, da se bom kaj koristnega naučil. Učimo se streljati, razstavljati puško in še marsikaj drugega, dosti imamo prostega časa, ukvarjamo se s športom, gledamo filme... Zelo dobro se razumemo med seboj pa tudi s starešinami, saj so vsi prav ■upar, še posebno tovariš Ror. Tudi hrana je še kar dobra, čeprav se nekateri pritožujejo Mislim, da mi bo to usposabljanje koristilo, da bom šel lažje služit vojaščino« Na Pokljuki je tudi precej deklet SIMONA JAM-NIK s Planine: Zaposleni 11X1 Iskri, rada se ukvarjam s športom, z jogo, rada tudi berem. Po pravici povem, da na Pokljuko nisem prišla rada, bilo me je kar malo strah, kuj bo. Domu so starši rekli, da je dobro, če grem, saj bom vsaj videla, kakšno je življenje pri VO jakih No, strah pred vojaškim /i vljenjem sem ka: hitro izgubila, ni
pa mi preveč všeč. Streljala še ni sem, puško pa že znam razstavljati. Nekatera dekleta so rada tukaj, nekatera ne. meni je tudi dolgčas po fantu in sploh nisem za vojaško življenje.«
O tem, kako preživljajo dneve z mladimi na Pokljuki, smo vprašali tudi njihove starešine.
ZVONE KOSNJEK. KI SKRBI ZA POPOLDANSKA AKTIVNOSTI:
• Mladi nuj bi se na usposabljanju naučili nekaj o vojaških veščinah, ki jih spoznavajo pri jutranjem šolskem pouku, popoldanske aktivnosti pa so namenjene temu, da se mladi počutijo kot v normalnem življenju, saj skušamo ugoditi njihovim željam. Mladi poslušajo aktualna predavanja, ukvarjajo se s športom, gledajo filme. Mi slim, da je to veliko boljši način za usposabljanje kot popoldanska predavanja, saj se mladi izobražu jejo in zabavajo hkrati Seveda se vedno najde kdo, ki se pritožuje, vendar je večina zadovoljna.«
1AIM)   SOTKLŠKK   JE VODJA POUKA / V OBRAMBNO U8P0 SABIJANJE:   Vunen usposablja nju mladih na Pokljuki je pred vsem ta, du fantje izvedo, kako približno izgledu življenje pri vojakih, dekletu pa vidijo, kako je fantom, ko služijo vojaški rok Tu imamo    skrajšan srednješolski program, vendar ugotavljamo, du se naučijo veliko, suj precej dela mu praktično, nekaj pa tudi teore Učno Mladi se sicer učijo streljati le s |)uško M tli, spoznamo pa jih tudi s sodobnim orožjem Z repu bliskim sekretariatom pa se že do govai |amo, da bi prešli na pouk s polavtomatsko puško. V Kranju smo imeli ze enomesečni kabine tm pouk, vendar je bilo težko, saj je bila to velika obiemnitev poleg službe, nekulei i pa hodijo v solo ob delu. Tu vrsta usposabljanja je res dražja, predvsem  zaradi de narmh nadomestil, hi,me m slu novanja Se pa izplača, saj vsi lah ko dobro delajo, sledijo pouku, de set Oficirjev, ki dela I 12« mladin ci, je zadovoljnih s tem, kur se mladi naučijo.«
lako pravijo o obrambnem u s po sabljanju mladih tisti, ki se s tem ukvarjajo in mladinci sumi. Vaša stvai pu je. da precenite, ce |c to oblika, ki koristi obojim, mladim in družbi
V Stanovnik
Koto g Sinili
V Kranju govore o radiu dve desetletji, v kranjski Savi pa se oglaša že dve leti
Vsak petek se v Savi oglasi tovarniški radio
Kranj, 18. avgusta — Iz arhiva so mi potegnili mesec dni stara petkova poročila in oddajo s 15. januarja letos, ko je zametlo toliko snega, da so ljudje zamujali na delo. ™ šam ju in brez pretiravanja lahko rečem, da sta to novinarsko in tehnično dobro p^F vljeni oddaji, za delavce velike kranjsLe tovarne Sava pa še toliko bolj zanimivi, ker j' sti in napotki zadevajo neposredno.
V Kranju govore o radiu že najmanj dvajset let — tako dolgo, da so mnogi že izgubili upanje, da bo Kranj radio sploh
kdaj imel. Spominjam se, kako sem pred desetimi leti ob pisanju diplomske naloge tudi v ljubljanski RTV hiši spraševala, zakaj v Kranju radia ni še, saj je bilo o tem že dosti napisanega. Pa so mi tedaj odgovorni pri ljubljanskem radiu rekli, da bi bilo pametno postaviti skupni oddajnik za Kranj in Škofjo Loko ter morda imeti dva studia. Vendar se stvar ne premakne, ker se Kranjčani in Skofjeločani o tem ne uspe dogovoriti, so pristavili. Da je bil več ali manj to le izgovor, se je pokazalo čez nekaj let, ko je nastal radio v Žireh in se sčasoma preimenoval v radio občine Škofja Loka.
V Kranju se med mladimi zdaj ponovno prebujajo zamisli o radiu, vendar jih zavračajo z zasnovo o regionalizaciji lokalne radiodifuzije in z zamislijo, naj bi bil gorenjski radio na Jesenicah, kjer že vrsto let uspešno dela lokalna radijska postaja.
Ustanovitev radia v Kranju torej spet postaja aktualna. Zato sem pred nedavnim toliko bolj radovedno prisluhnila delavcem Save, ki so mi naključno povedali tudi to, da imajo v tovarni svoj radio, ki oddaja vsak petek med malico in ki mu radi prisluhnejo.
V Kranju torej že desetletja o radiu govore, v kranjski tovarni Sava pa so ga ustanovili brez velikih besed in ne da bi se s tem kdovekako hvalili. Najbrž mnogi sploh ne vedo, da ga imajo, saj je bilo tudi v časopisih to doslej zabeleženo le z vestičko.
Naš obisk v redakciji savskega časopisa in radia je imel torej vsaj dveletno zamudo. Toliko časa namreč že ob petkih redno pripravljajo radijska poročila, ki jih imenujejo Naš tednik. Kako je do osnovanja radia sploh prišlo, smo se pogovarjali z Vero Drašak, ki je v kranjski Savi vodja informativne službe, dela pa tako rekoč vse: piše in ureja tovarniško glasilo, piše in ureja oddaje za radio in torej še zdaleč ni le šefica. V pogovoru je večkrat dejala, da brez Toneta Čobulja, ki skrbi za tehniko, ra dia v Savi ne bi bilo. Ni namreč le radijski tehnik, temveč tudi glasbeni urednik, po novinarski
Studio radia Sava sicer na sliki daje občutek prostornosti posnetek narejen s širokokotnim objektivom, dejansko P8 J* 'j sna podstrešna sobica. Na sliki: Vera Drašak, novinarka in U!J niča, ob njej Tone Cebulj, ki skrbi za tehniko, na desni pa n°v Peter Bogataj.
plati pa je Veri v pomoč še novinar Peter Bogataj.
Že iz Verinega pripovedovanja, poleg pa je bil tudi Tone, je bilo moč razbrati, da so potrebovali veliko zagnanosti in iznajdljivosti, kar je tako ali tako nasploh značilno za ustanavljanje lokalnih radijskih postaj na Slovenskem. Potrebna je bila tudi v tovarni, čeprav običajno mislimo, da tam vendar ne more biti veliko problemov z denarjem. Orala sta pač ledino, saj je savski prvi tovarniški radio na Gorenjskem in še vedno edini. Nekaj jih imajo drugod po Sloveniji: Vera je omenila Metalno Maribor.
Vera je začela razmišljati o radiu, ko so stroški s tovarniškim časopisom, ki je včasih izhajal na štirinajst dni, postajali vse večji. Ker ima novinarsko žilico, jo je seveda vedno motilo tudi to, da informacij delavcem ne more posredovati hitro. Opogumili so jo radijski poskusi ob akcijah NNNP pred šestimi, sedmimi leti, saj se je takšno obveščanje izkazalo kot zelo uspešno. Nekaj poskusnih oddaj so s skromno tehniko napravili tudi kasneje in odmevi so pokazali, da jih ljudje lepo sprejemajo. Nato pa sta leta 1985 s Tonetom zagrabila izjemno priložnost. V sosednji Iskri so namreč posku sno sestavili Philipsovo mešalno mizo, kupili so jo. pri namestitvi
in usposobitvi opreme pa pomagali   savski elekt Pred dobrima dvema leto' je stala 1,6 milijona dinatf priložnost je bila torej " kratna.
Z mešalno mizo so dobil' nost za pravo radijsko de'* kor je, denimo, snemanje diu, konferenčno snefi>8 več mikrofoni, oglašanje * na po telefonu in podobni to s pridom izkoriščajo ob% nih dogodkih, kakršen J*ys obilica snega 15. januari* ko so pripravili posebnoj*, iz katere so delavci že P& cem dela izvedeli, koliko & ri avtobusi zamujajo.
Redna poročila pa pr,Pj vsak petek ob 10. uri. tor«J su malice. Trajajo pol *I glasbo pu poskušajo, v rih s tovarniškimi Psin0'°m pestriti začetek delovnega^ Tovarniški radio lahko a ša približno 80 odstotkov*] cev, saj je ponekod hrupn lik. Oddajajo namreč karjn liških  zvočnikih. ToJJ
i
pravi, da bi s postavitvijo J na streho nekdanje k'8^ rodnišnice, kjer se v p0" sobici stiska studio, m al pa je prostor za rcdakcUj, nost lahko bistveno P0**^ tam se namreč odpira kranjsko mesto in tja p1"0 ji Loki. -.yo0
Video studio Bled
Od čarovnij do videostudija
Bled. avgusta — lami novembra je Janko liausmaii v blejskem hotelu Toplice Ojru studio, ki ga je poimenoval kar Bled. Ze prej je pol leta doma izposojal kasete, v .j^r plice pa so našli skupni jezik in mu odstopili majhen prostor, kjer zdaj izposoj« v sele in za hotel prodaja pijačo.
Čeprav som po poklicu ku har, sem se vrsto let ukvarjal s čarovnijami. Bil sem namreč ča
rovnik. Nato sem začel organizirati različne nastope naših in tujih pevcev ter ansamblov Tudi za hotel Toplice sem organiziral takšne nastope Lani jeseni pa so sprejeli mojo pobudo in ure dil sem si video studio, v kate tem izposojam video kasete, prodajam pijačo in v sodelovanju z. Avtotebno tudi vse akusti ene aparate Bluupunkt,. pravi o začetku video studiju Bled Jan ko Hausman.
»Zduj imam v katalogu okrog sedemsto filmov, vsak mesei pa dobim pribliz.no trideset do stin deset novih Nekaj |ih dobim prek poznanstev iz Londona, so delujem pa tudi z video studiom Zovko iz Zagreba ter drugimi vi deostudiji. Seveda je med izpo sojevalci kaset največ zanima nja z.a najnovejše filme. Kasete tudi presnemavam, in to na mesec tudi od (HM) do 7IMI Imam ze veliko rednih odjemalcev, ki so včlanjeni v klub, in morajo za izposojo kasete plačati 800 dinar ev. Blejci jih vzamejo zu en da . tistim, ki so oddaljeni od Bleda več kot pet kilometrov, pa ih posodim tudi za d' a dm . i i čajo jih lahko sami, če pridejo
p> > nove ah na Bled, lahko pa jih vrnejo tudi po avtobusu. To je dobiD predvsem zato, ker imam precej članov iz Kranja Tisti, ki niso člani, plačajo za izposojo 1*200 dinarjev, za vsako kaseto pa morajo plačati kavcijo. Kdor pa si izposodi tri kasete hkrati, dobi četrto brezplačno.«
• ( higinule imam doma in jih sani presnemavam Prej sem omenil kavcijo pri izposoji kaset za nečlane. Potrebna le zato, da
v primeru, če kasete kdo ne vi
ne, lahko brez di^atnj^j ška posnamem isti m ^ go kaseto S podnnp'sl čino kaset opremlja sU» i? ko iz Zagreba, s kau*'" 1 sodelujem.. ,_j n*1
Za katere filme J1' 1 ± je zanimanje? najfl^
»V studiju imam ,' n|i*j filme, video spote, r'\:i4o 'S kar se lahko dobi. Ven ^ stalno kroži, zato P0"."^' studiju včasih izgledaj z.nc Najbolj iskani P« no rilmi Platoon, <:r(* de V s. n. i Kiliman-MJ _ denarja. Masterblastc • j na Azija, Obrazi s^r\Ll
ko gm/eii. da ga n ,jv *,i dal do končal. Išče s«/
tev, I
Največje zanimaoj- . e
Ske  lil,,,e gro/ljivk«"
" hid, sam. se u k v"^'^1 manjem
vulei.kaset.s^
nedavnim posneli t" ,i
sebi . .,|de°!j 5
;.im sen. ./del"1 ,M
o turističnih *;l,,,"'an«fl|
da, Slov em |e m ^rt^A lom . do Budve "^.tvU1'/ tudi kaset, i s predv j* H prireditev na BI«*»«j' uSn-0 kaj,« pravi Janko »»»j^,
o konca). Išče s. • ,» Klectr.c Blue JJ *J ečie zanimanje J ^
TOREK, 25. AVGUSTA 1987
ZANIMIVOSTI
.7. STRAN (^mmSJ^iOLAS
tanez Kos, direktor Centra slepih v Škof j i Loki
Vedno smo dobro gospodarili
Škofja Loka, 21. avgusta — Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika je delovna organizacija, ki se ukvarja s tremi različnimi dejavnostmi, vse pa so tesno povezane s slepimi in slabovidnimi pa tudi z drugimi invalidi, ki jim skušajo zagotoviti normalno delo in življenje. Dejavnost centra je povezana s srednjo šolo, v kateri slepe in slabovidne izobražujejo za poklica telefonista in administratorja, v domu oskrbovancev je 80 postelj namenjenih slepim, drugih 134 pa starejšim občanom. Proizvodni oddelek, v katerem izdelujejo kovinsko galanterijo, mizarske, ščetar-ske in metlarske izdelke, pa skrbi za možnost zaposlitve slepih, slabovidnih in drugih invalidov. Prav ta oddelek se je v začetku letošnjega leta znašel v gospodarskih težavah.
like zaloge, ki pa so zaradi narave dela pogosto neizogibne, izpad prodaje nekaterih standardnih izdelkov, neustrezna strokovna izobrazba delavcev, visok odstotek boleznin in manjše delovne zmožnosti naših delavcev.«
Imate status invalidske organizacije, saj je več kot 40 odstotkov zaposlenih invalidov. Kaj za vas to pomeni?
»Po samoupravnem sporazumu o odstopanju prispevkov invalidskim delavnicam za določene namene smo oproščeni plačevanja določenih prispevkov za samoupravne interesne skupnosti. Ne da jih ne bi plačevali, vendar jih čez čas dobimo nazaj, niso pa namenjeni povečanju našega dohodka, temveč skladu za razvoj, ki ga uporabljamo za nove investicije. Sklad pogosto pomeni »mrtev kapital«, saj nimamo deviznih sredstev, ker imamo v sklopu Poslovne skupnosti invalidskih delavnic določeno premajhno kvoto deviznih pravic, ki nam ne zadošča za nakup repromateriala, ša manj pa za, nakup nujno potrebnih novih strojev.«
»Center vodim že deseto leto. Gospodarski rezultati so bili vedno dobri; če smo imeli težave, so bile s šolo ali domom, naše delavnice pa so — kljub nekaterim zelo preprostim proizvodnim programom — dobro gospodarile. Vzrokov za rdeče sievilke y prvih treh mesecih, ki pa smo jih sedaj že odpravili, je več. Na prvem mestu je prav gotovo novi obračunski sistem, precej ve-
Vaše izdelke, predvsem tradicionalne sirkove metle in šče-tarske izdelke, ste tudi izvažali. Danes je delavnica, kjer delate metle, zaprta!
»Še do lani je bilo na tujem tržišču, predvsem v Italiji in Avstriji, pa tudi doma veliko zanimanja za naše izdelke. Preko podjetja Mavrica smo izvažali metle, zaradi novega deviznega zakona, ko takšen izvoz ni več stimuliran, saj podjetje od njega nič nima, pa jih ne nameravajo več kupovati. Tudi trgovine jih zelo malo naročajo, saj ima dosti zalog, ki jih skušajo prej prodati. Zato danes delo v tej delavnici stoji, le tisti, ki jih nikakor ne moremo usposobiti na druga delovna mesta, še delajo metle.«
Prestrukturiranje invalidov, večino slepih, je zahtevno in dolgotrajno delo.
»Med 167 zaposlenimi je kar 49 invalidov, večina je slepih.
nekaj drugih invalidov, vedno več pa je takšnih, ki s kombiniranimi motnjami le s težavo opravljajo kakršnokoli delo. Zdaj imamo dvanajst takih, ki so na meji zaposljivosti, vedno bolj pa pritiskajo na nas, naj vendar zaposlimo takšne ljudi. Ker pa tudi mi poslujemo na ekonomskih osnovah, je to za nas velik strošek. Pa še to je pomembno: večina naših delavcev je pridna, naša režija je ena proti štiri v korist delavcev, vendar pa bomo morali iskati nove proizvodne programe, saj opravljamo še veliko najpreprostejših del, ki jih drugje delajo stroji. Kljub temu da je naša rehabili-zacija invalidov uspešna skoraj stoodstotno, vidim možnosti za razvoj v še boljši rehabilitaciji za zahtevnejša dela in v novih proizvodnih programih.«
V. Stanovnik Foto: G. Šinik
Tretje odseljeniško srečanje
Življenje se vrača v Javorje
Javorje, 23. avgusta — V majhni vasi nad Poljanami, iz katere so se med vojno in po njej ljudje množično izseljevali, Poteka vsako leto turistična prireditev, ki je namenjena Sl*ečanju starih odseljencev.
Zamisel o srečanju se je poroda v turističnem društvu Javor-J<' pred tremi leti in od takrat Hjprej se vsako leto srečujejo lvši Javorci, ki so morali zaradi •-'zkih  življenjskih  razmer po
zaslužek v dolino ali se kam fllje
. Kako poteka sama prireditev n kakšen je obisk, smo vprašali Dr«dsednika   turističnega dru-
skupine, pevcev, recitatorjev, godcev... Naši gostje dobijo ob vsakem obisku šopek domačega cvetja, aperitiv in prost v,top na
prireditev. Želimo, da bi naša •,ter.mia posiala tradicionalna in glede na dober obisk v preteklih letih nam bo to verjetno tudi uspelo
Mladi se dane.', ne odseljujejo več i/. Javorij, saj je življenje na vasi danes popolnoma drugačno od tistega izpred 30 ali 40 let.
1
Mf Javorj«.  FRANCA PRAN*
tj. * .r,r«'ditev organiziramo z.e Obi    1,1 vsak" u'ln J'" /,,,u d«»bro
Jih ' nU Vsem odseljene em, ki bi| J'' Prihhzno 4MI. pošljemo va <KV °d'ovetu pa se ph približno Sre„ retjini, torej kar precej ČU Lnjil organiziramo na 'Kn* ***di u n,1<'' S"''' k'*'1 I,r 11" '* v i m« > 8« s u'hirni program, v katere "o vključeni nastopi folklorne
Kako je bilo takrat, smo vprašali MAKSA MAČKA.
•( )d doma sem odšel leta lil.V/, ker nisem mogel dobiti zaposli Ive, p i tudi zono |e bilo takrat bolj težko najti v nasili krajih Na to prireditev prihajam že od
prvega leta in nu |e zelo všeč, se
posebno zato, ker se srečamo tisti,  ki  smo v mladosti skup.i|
®®S®iM©IEnGLAS
glas za vas m
»lumpali« MAKIJA TF.PINA pa
je povedala »Ko mi je bilo štirinajst let, sem odšla od doma, ker je bilo pri hiši petnajst la-inih ust. Ni mi ostalo drugega, kot iti s trebuhom z.a kruhom, kot temu pravimo. Prometne zveze takrat ni bilo in pozimi je bil dostop skoraj nemogoč Danes je tu popolnoma drugače, gradijo veliko novih hiš, promet ne zveze so dobre, mladi pa ost a jajo doma.«
I >a se Javorje tako dobro raz
vijajo in oživljajo, pa gre pripisati tudi mladim, ki si svoje pi i
hodnosti ne gradijo več v mestih, ampak doma, na kmetijah Kako gleda na življenje na vasi, smo vprašali MIMI ALIC. »Danes se mladi neodsoljujejoveč iz Javorij, kei so ceste in zvez.e dobre Vaščani se vozijo v službo v dolino, popoldne pa delajo na kmetijah, nekateri odpirajo obrti... V vasi deluje folklorna skupina, v katero je vključenih precej mladih, pogrešamo pa še več dejavnosti za mlade.«
D. Matic Foto: G. Šinik
Spoštovani tovariš Bernard Tonejc, cenjeno uredništvo Gorenjskega glasa
Uredništvo vljudno prosim, če čimprej objavi to moje pismo. Morda med Prejeli smo?
V zadnji številki Glasa, 4. avgusta, je bil v zvezi z občinskim praznikom občine Radovljica objavljen tudi intervju s tovarišem To-nejcem, predsednikom radovljiške občinske skupščine. Zal pa je že začetku v zvezi s Cankarjevim bataljonom — in to s poudarjenimi črkami — zapisana tudi povsem napačna navedba. Kot avtor knjig o Cankarjevem bataljonu (kar zdaj delamo že četrtič) in dražgoški bitki sem te napake dolžan popraviti, da ne bi tudi v prihodnje prihajalo do podobnih spodrsljajev. Očitno so ti jjodatki navedeni z željo po še večji pomembnosti Cankarjevega bataljona, kot je v resnici, vendar si ne morem predstavljati, kdo je tovarišu predsedniku posredoval nekaj takega, česar ni bilo in tudi zapisano ni nikjer tako. Vsaj meni ni znano. Da bi bilo jasneje za kaj gre, naj ponovim tista prva dva stavka, ki ne ustrezata dejstvom:
»5. avgusta leta 1941 je bil na Vodiški planini formiran Cankarjev bataljon, ki se je obdržal vso narodnoosvobodilno vojno in ni bil nikoli razbit. Bil je prvi bataljon v Sloveniji, ki se je obdržal skozi vso vojno, sodi pa tudi med prve večje enote partizanskega gibanja v Jugoslaviji...« *
Kar je mastno natiskano, ne drži. Res je bil ustanovljen 5. avgusta 1941. leta — ta-dan je radovljiška občina zelo utemeljeno sprejela kot osnovo za svoj dan —, tudi drži, da nikoli ni bil razbit, toda ni se mogel obdržati vso vojno in seveda v tem smislu tudi ni mogel biti prvi tak bataljon. In čeprav smo že velikokrat in na različnih krajih opisovali njegov čas, njegovo delovanje, začetek in konec, je tu potrebno nekatere podatke spet ponoviti, kajti vedno prihajajo nove in nove generacije.
Torej: Cankarjev bataljon je bil ustanovljen 5. avgusta 1941, in sicer iz Cankarjeve-Jeseniške ter Jelovške čete ali čete Ilije Gregori-ča. Dotlej je Cankarjevo ime nosila jeseniška četa, ki je bila ustanovljena 28. julija 1941, poslej pa je to ime prevzel bataljon. Po dražgoški bitki se je Cankarjev bataljon organizirano razdelil po raznih krajih mrzle in zelo zasnežene Gorenjske, vendar je bil to še vedno bataljon. In čeprav ni povelja ali dokumenta o njegovem prenehanju, za čas njegovega konca štejemo konec marca 1942 po hudem spopadu na Rovtu nad Crngrobom, kjer je 27. marca padlo 15 borcev predvsem Selške čete in med njimi tudi vodilni človek NOB na Gorenjskem ter član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, Stanko Žagar.
Na voljo pa so drugi dokumenti, ki govore, da Cankarjev bataljon ni mogel obstajati dalj kot do konca marca oziroma začetka aprila 1942. V tem času je namreč Glavno poveljstvo že preurejalo slovensko partizansko vojsko, ki je bila seveda še maloštevilna, ter ustanavljalo odrede in grupe odredov. Povelje v tem smislu je bilo napisano 4: aprila 1942 itd.-da ne navajam podrobnosti. Vendar je do stvarnega ustanavljanja odredov zaradi hudih razmer in pomanjkanja partizanov moglo priti šele v juniju 1942. S tem v zvezi je bil pod Stolom — pri Valvasorjevem domu — sestavljen nov Cankarjev bataljon, in sicer se je to zgodilo 20. junija 1942. Isti datum štejemo tudi fcot rojstni dan Gorenjskega odreda. V zvezi s tem se:n v knjigi Cankarjev bataljon in dražgoška bitka (1975) na zadnji strani (314) zapisal tudi, da je bil Cankarjev bataljon po dražgoški bitki
»razdeljen na več manjših skupin, da bi tako laže prebil zimo. Čez nekaj mesecev so iz teh skupin nastale nove čete in bataljoni. Med njimi tudi nov Can' arjev bataljon v maju ^dejansko je tedaj nqA stajal) 1942 pod Stolom. Vendar ta novi bataljon s prvim nima nepr> sredne in organske zveze...«
To kljub temu, da je pod Stol že v januarju prišla tudi skupina borcev, ki se je v sestavu prvega Cankarjevega bataljona bojevala v Dražgošah. A tudi ta, drugi Cankarjev bataljon je obstojal in deloval le do sredine oktobra 1942, ko je prešel na Jelovico in doživel novo reorganizacijo.
Malo širše sem to opisal zato, da bo povsem jasno, kako je bilo z njim in da se nikakor — pri najboljši volji — ni mogel obdržati skozi vso vojno, sploh pa ne prvi.
Za konec naj še zapišem, da je bil to res prvi slovenski partizanski bataljon, ki se je kljub hudim napadom obdržal do konca zime 1941/42, ni pa bil prvi ustanovljen. Sicer gre za en sam dan razlike, a če že govorimo, kdo je bil ustanovljen prvi, moramo povedati in vedeti, da je bil to Storžiški — tudi Kranjsko-tržiški so ga imenovali — ki je bil za Storžičem ustanovljen 4. avgusta 1941. Seveda pa pod istim poveljstvom in z enakimi nameni kakor naslednji dan Cankarjev. Drugo pa je seveda dramatično dejstvo, da so, izdanega, v naslednjih dveh dneh okupatorjevi policijski oddelki razbili.   j"Van Jan
Pobalinstvo Janeza Svoljška nima meja
V Gorenjskem glasu smo 16. julija v prilogi Odprte strani med drugim prebrali tudi Janeza Svoljška odprto pismo Mariji STARETOVI z Bleda.
Tovarišico Staretovo, udeleženko NOB, požrtvovalno pedagoško delavko, vzorno vzgojiteljico celih pokolenj mladih in kljub bolehnosti še vedno zavzeto in pošteno družbenopolitično in društveno delavko, blejski borci in krajani zelo dobro poznamo in jo tudi visoko cenimo. O njej kot člflveku in njenem delu ter zaslugah bi lahko pisali samo pohvalne besede priznanja.
Preseneča me, in vse, ki so prebirali Svoljškova vzvišena natolcevanja, da človek, ki se gre oporečnika (kar je danes moderno), lahko na tako pobalinski način blati njeno ime in čast, čeprav je ne pozna. Še bolj pa me preseneča, da se je lotil kar cele štiristočlanske organizacije ZB NOV na Bledu z lekcijami: kaj je demokracija in kako se imajo blejski bore ravnati v razpravah na svoji skupščini. Mar je demokratično sai io tisto, kar govori in pisari Svoljšak in »njegovi« doktorji znanosti iz kroga NR št. 57?
S Svoljškom ne mislim polemizirati o neumnostih, ki nimajo nobene zveze s poročilom Marije Staretove o skupščini blejske borčevske organizacije, pač pa mu svetujem, da či nprej izpolni obljubo in izstopi iz ZZB NOV, kjer mu zagotovo ni mesto.
S. Pogačar, Bled
Jugoslovenska trgovina v Kranju
V trgovini Planika na Prešernovi 3 sem 30. julija dopoldne kupovala čevlje. Ker sem slišala, da prodajalec govori s stranko hrvaško, sem besedo popravila. On pa je meni odgovoril neslovensko.
Prodajalko, ki mi je stregla, sem vprašala: »Kaj nimate slovensko govorečega šefa?« Odgovor je bil: »NE!«
Šef je vprašanje slišal, zato je dodal: »Tu je jugoslovenski jezik!« Odgovorila sem. »NE! Tu je slovenski jezik!« To sva oba še enkrat ponovila.
Ko sem odšla, me je šef pozdravil z »dovidženja«. Odgovorila sem: »Ne, nasvidenje!«
P.S.:
Zvedela se, da šef sploh nerad govori po slovensko. Če se ne more naučiti slovensko, tudi ne more biti šef slovenske prodajalne.
Kdor pa se noče oziroma ne mara naučiti slovensko, je šovi-
nist
Kot Slovenki
jezik«
ujem, kakšen je sploh »jugoslovenski Doroteja Stres
JEHGLAS 8. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 25. AVGUSTA 1987,
To se lahko dogaja samo pri nas
Zveza je suha, plačal je Bled
Bled, 21. avgusta — Naši veslači so v soboto zjutraj z zagrebškega letališča odpotovali na svetovno veslaško prvenstvo, ki se je že začelo v Kopenhagnu na Danskem. Čolne je na prizorišče svetovnega prvenstva v četrtek s kombijem odpeljal funkcionar Veslaške zveze Jugoslavije. Na svetovnem prvenstvu bodo za Jugoslavijo veslali Milan Janša, Robert Krašovec, Bojan Prešeren in Dani Ferčej z Bleda v četvercu brez krmarja, Sadik Mujkič in Sašo Mirjanič z Bleda v dvojcu brez krmarja ter Celtnt in Marušič iz Splita ter Pivač in Banjanac iz Beograda v kombiniranem četvercu s krmarjem Med desetimi veslači je kar šest Blejcev, z njimi pa sta odšla trenerja Bleda Stanko Slivnik in Milan Janša. Z reprezentanco je odpotoval tudi fizioterapevt Dar-jan Olemeg iz Kopra, ki bo prvič opravljal ta posel na tako velikem tekmovanju.
Spet se je ponovila stara pesem, ki jo ponavadi znamo peti samo v Jugoslaviji Veslaška zveza Jugoslavije, ki bi morala po zdravi pameti plačati stroške udeležbe na svetovnem prvenstvu, ker gre za državno in ne klubsko posadko, je suha. Nismo seznanjeni, ah si je sploh prizadevala dobiti denar {za prvenstvo ni zvedela včeraj), vendar je udeležba visela v zraku«. Ker vedno nekoga najdemo, da nekaj plača namesto drugega, je tokrat ta »čast« doletela Bled. Blejci so zbrali 8.5 m*'•■.."•> r!i
Stanko Slivnik, trener blejskih veslačev in odgovoren za moški del državne reprezentance — Foto: G. Šinik
narjev in rešili udeležbo, za čast Bleda, predvsem pa di.žave.
V' petek zvečer so šesterici blejskih veslačev in trenerjema s skromnim sprejemom izkazali pozornost ter zahvalo za trud pred prvenstvom blejski turistični delavci. Nedvomno so veslači to zaslužili.
Če se bodo uresničile optimistične napovedi trenerja Slivnika, lahko čakamo iz Kopenha-gna vedele novice.
J. Košnjek
Pred letošnjim svetovnim prvenstvom v kolesarstvu v Beljaku
Najmlajša ekipa doslej
Kranjska gora, 19. avgusta — Hotel Le k in ceste v gornje-savski dolini že več dni gostijo naše kolesarje, ki se pripravljajo za ekipno vožnjo na svetovnem prvenstvu, ki bo letos v Beljaku. Na pripravah je pet mladih kolesarjev. Pri tem je treba povedati, da je po starosti to naša najmlajša reprezentanca.
Priprave naših kolesarjev za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki bo od 25. avgusta do 6. septembra na Dunaju in v Beljaku, so v polnem teku. Naši se za nastop v ekipni vožnji pripravljajo v Kranjski gori, tisti, ki bodo vozili med posamezniki, pa se pripravljajo po svojih klubih po načrtu zveznega kapetana in trenerja Francija Hvastija.
V Kranjski gori trenira peterico, ki bo nastopila v ekipni vožnji. To so fantje, stan od de-' vetnajst do dvaindvajset let: Robi Šebemk (22 let, Rog). Jože Smole (21 let. Krka). Aleš Pugon (21 let, Sava), Aleš Tuftimajster (21 let, Sava) in Mičo Brkovič (19 let, Borac Cačak). Vsi so zadovoljni s pripravami, lepim vremenom in z dobrimi razmerami v okolici hotela Lak, Kot pravijo, so izredno zadovoljni s hrano in s hotelom nasploh
Vendar ni vse tako, kot bi moralo biti Trener in zvezni kapetan je za vse sam. Če ne bi imeli pri kolesarskemu klubu Sava svoje mehanične kolesarske de lavnice, bi bilo težje. Na pripravah ni ne kolesarskega mehanika, ne tehničnega vodje, ne maserja, da o zdravniku sploh ne govorimo. Ce ne bi bilo zagnanih fantov in trenerja Francija Hvastija, bi bile te priprave kaj klavrne. Vsi pa pričakujejo od njih izreden uspeh v ekipni vožnji
Franci Hvasti, /ve/ni kapetan in trener: -Fantje so prizadevni Vse naloge naredijo tako, kot je treba. Priprave naše reprezen-. tance so ene najskromnejših doslej v našem vrhunskem športu. Tu V I^ku jih je sumo pet. Nt ne mehanika, ne psihologa, zdravnika in drugih, ki bi še sodili na priprave To je mlado moštvo, sila izenačeno, kar je sploh njiho va vrlina. Da bo ta ekipa res ta ka, kot je treba, ji bo trefia dajati posebno pozornost še *ri leta. Upam, da bodo na tem svetov nem prvenstvu med prvimi desetimi  Vsaka uvrstitev do tega mesta )e ze uspeh, od 10 do 15 mesta bo pa že slabše  Treba bo dati vse od sebe, saj morajo biti najmanj osmi, če hočejo na po letne olimpijske igre v Seul leta ltf88 -
Aleš Pagon: Ze sedem let en v kolesarskem klubu Sava. Tu, v Kranjski gori, se, kolikor se le
da dobro pripravljamo na svetovno prvenstvo. Prvič sem v tej reprezentanci, saj sem lani ski/il vojaški rok. Nekaj dirk smo ime li v Avstriji, tekmovali smo tudi
po ulicah Kranja Progo v Belja ku poznamo šele iz avtomobilov Konec avgusta pa bomo imeli na njej generalko   Na tem prve., stvu upam na čimboljšo uvrstitev.« _
Aleš Tajhmajster: Kolesarsko pot sem začel v Astri kot pionn V tej sezoni sem se po odsluže nju vojaškega roka vključil v ko lesarski klub Sava, v katerem je vzdušje  res enkratno,  saj smo si kot ena družina Vse gre tako, kot sem si zamisli  samo tre ningi in tekmovanja  1'ivič bom starta! v ekipni vožnji kot repre z.enumt. Priprave v Ki nii^ki go n so res enkratne Klim i in lita na v Leku sta brez primerjave. V ekipni vož.njr' Beljaku se bomo potrudili m bomo dali vse od se be za čimboljšo uvrstitev •
Foto G. Šinik       D Mumer
Dvajseta jubilejna mednarodna kolesarska dirka za veliko nagrado Kranja '87
Zmagoslavje reprezentantov Italije
Kranj, 23. avgusta — Na dvodnevnem kolesarskem prazniku v Kranju so zmagovali reprezentantje Italije, in to na dirki na kronometer in za veliko nagrado Kranja. Ponovno so dokazali, da so res v vrhu svetovnega amaterskega kolesarskega športa. Naši med 124 tekmovalci iz osmih držav niso razočarali. Nad 20 tisoč gledalcev na nedeljski dirki po ulicah Kranja.
Mladinska kolesarska ekipa Jugoslavije, Ječnik, Galof, Hvastja in Zupane, je bila na dirki na kronometer boljša od članov
Vsaka športna prireditev, še posebno pa jubilejna, dvajseta z res kakovostno mednarodno udeležbo, ima svoje junake. Kolesarska mednarodna dirka po ulicah Kranja je bila vrhunska prireditev. Na startu sobotne dirke se je zbralo kar 124 tekmovalcev iz osmih držav. Reprezentance Italije, Španije in Jugoslavije so imele v svojih vrstah predvsem tiste kolesarje, ki bodo čez teden dni nastopali na svetovnem prvenstvu v Beljaku. Najbolje so se na obeh kranjskih prireditvah izkazali kolesarji iz Italije, saj so osvojili zmago v ekipni vožnji na kronometer in na dirki posameznikov po ulicah Kranja, na kateri so zasedli prva tri mesta.
Letošnja podaljšana, 144-kilo-metrska krožna vožnja po ulicah Kranja — en krog je bil dolg šest kilometrov, bilo pa jih je štiriindvajset — je pokazala, da je ta proga boljša od prejšnjih. Ob njej se je zbralo kar 20 tisoč ljudi. Niso zaman vztrajali do konca. Videli so vse čare kolesarske-
ga športa, saj je bila ta dirka ena najmočnejših in najkvalitetnejših doslej.
Kako so pripravljeni za letošnje svetovno prvenstvo v Beljaku, se je pokazalo že po prvih krogih. Na prvem letečem cilju, v petem krogu, je bil najhitrejši Španec Quevedo, za njim pa Zupane iz Roga in Znidaršič iz Sloge 1902 Idrija. Kaj kmalu sta se za pobeg odločila Spanec Rodri-ges in rogovec Jure Pavlic in nato skupina, ki jo je na drugem letečem cilju vodil Kralj iz Astre. Pavlic in Rodriges pa sta vozila napadalno in sta imela kmalu že minuto prednosti pred zasledovalci. Tudi tretji leteči cilj je dobil Rodriges pred Pavlicem in Italijanom Cipollinijem. Po petnajstem krogu se je v šestnajstem za pobeg odločil Jure Pavlic in si je v sedemnajstem prikolesaril 45 sekund prednosti. Vendar ga je deveterica kolesarjev ujela v dvajsetem krogu. Zadnji leteči cilj je dobil Španec Martines pred Pin-taričem (Rog) in Italijanom Con-
Franci Teraž dober tudi na atletski stezi
Med najboljšimi v republiki
Mojstrana, avgusta — Franci Teraž iz Mojstrane se razen z gorskimi teki ukvarja tidi z atletiko in je v tem oziru eden redkih v gornjesavski dolini. Teče predvsem na dolge proge. Udeležil se je republiškega atletskega prvenstva v Ljubljani in v teku na 10 kilometrov zasedel četrto mesto, na 5 kilometrov pa je bil tretji, kar je doslej njegov največji uspeh. Dobil je tudi pravico nastopiti na državnem prvenstvu, ki je bilo konec preteklega tedna v Ljubljani, vendar se je udeležbi odpovedal, ker je odšel na svetovno prvenstvo v gorskih tekih.
Franci se je udeležil mednarodnega gorskega teka v Italiji. Zmagal j«? in dosegel nov rekord 10-kilometrske proge, uspešni pa so bili tudi drugi tekači i/ Mojstrane: Tone Djuričič je bil četrti, Vojko Djuričič pa osmi
Mojstran.ški tekači pa so se pretekli teden udeležili tudi zahtevnega gorskega štaletnega teka v Italiji. Sodelovalo je 55 štafet iz Jugoslavije, Švice, Avstrije in Italije. Proga je bila zelo naporna, saj je razen teka zahtevala tudi plezanje. V prvi etapi je Mirko Teraž predal kot deveti, v drugi etapi Franci Teraž kot četrti, to mesto pa je v tretji predaji obdržal (udi Tone Djuričič. Moj-strunčaiii sit bili najboljša tuja ekipa na tem tekmovanju.
A. Kcrštan
Trzisko športno poletje
Plavalci in strelci tekmovali
Tržič, 211. avgusta — Telesno kulturna skupnost in TVD Partizan sta tudi letos organizirala tr-žiško plavalno prvenstvo. Prvenstvo traja zaradi dopustov več dni, tako da se ga lahko udeleži čim več ljubiteljev plavanja. Zal se je letošnjega prvenstva udele žilo le 36 plavalk in plavalcev, kar je glede na število prebival cev in število kopalcev v bazenu zelo skromno i epi av plavanja kot tekmovalnega športa ne go jijo, bt morala biti s stališča re kreacije udeležba večja. Zato razmišljajo, da bi plavanje črtali iz tekmovalnega sporeda. V prs nem slogu |o med pionirkami zmagala Darja Blažtč iz Bistrice med članu umi Mojca Meglu iz Tržiča, pri pionirjih Matija Koren iz Risti ice m med i I.mi Zdravko Laborec z Raven V kravlu je bil med pionirji najhi trejši Matej Pajntar iz Ia-š, med člani pa ponovno Zdravko Lobo-rec
Na strelskem tekmovanju so se zbrale ekipe organov in orga nizacij s področja ljudske obrambe Tekmovali so v počastitev    praznika graničarjev.
Zmagala je zhvs Krila s 87
krogi, sledijo pa postaja milice Tržič. ZRVS Pristava, občinski
komite za SLO, karavla Srečka Perhavca. ZRVS MPT itd.
Na strelišču na Cimpru pa je SI) Anton Stefe Kostja priredila člansko tekmovanje v streljanju z. vojaško puško inžensko tek movunje v streljanju s polavto mat.sko puško Tekmovalo je kur 72 strelcev m sest strelk, kar je presenetljivo dobra udeležba Med ženskami so bile najtočnej še Marjeta šarabon, Marijana Zivlakovič in Jelka Bubalo, med moškimi pa Milan Kutin, An drej Kramar, Jovo Pupadič, Slavko 'Teran, Jože Romsak itd.
J Kikel
Leščani najboljši
lesce, 21. avgustu       xSIH " '
nem letališču Kapino I'olje v \ik šiču je bilo letošnje petintrideseto
državno prvenstvo v padalstvu M člane. Največ uspeha so ponovno imeli padalci Al\ 1 • c<    ij o hi
h veliko h.. I ur.ih
V figurativnih skokih je novi di žavni prvak član ALC Lesce D\l san lntihar tretji pa njegov so te k -inovulec Bogdan Jug V skokih nu cilj  so zmugovulei  padalci Al A'
11
Zmagovalna ekipa Italije
valeom. Reprezentantje Italije so skupaj s Španci, savčanom Janezom Lampičem in Novo-meščanom Sandijem Papežem narekovali hud tempo, ki je odločil zmagovalca. To je bil dvajsetletni Italijan Fabrizio Bontempi. Za njim sta v cilj pri-vozila kot drugi njegov reprezentančni kolega Mario Cipolli-ni in kot tretji Luca Gelfi. četrti je bil Sandi Papež in osmi sav-čan Janez Lampič, medtem ko je bil Jure Pavlic dvajseti. Od mladincev, ki so vozili skupaj s člani, je bil osemindvajseti sav-čan Aleš Galof. Z današnjo zmago so Italijani prvič po devetnajstih letih zmagoslavje odvzeli našim kolesarjem.
Izidi, 144, km, povprečna hitrost 45,142 km na uro: 1. Bontempi, 2. Cipollini,.3. Gelfi (vsi Italija), 4. Papež (Krka), 5. Con-valle (Italija), 6. Martines (Španija), 7. Boreggio (GS Bonlube), 8. Lampič (Sava), 9. Lonezon (Italija), 10. Pintarič (Rog) vsi 3:11:21.
Na sobotni popoldanski dirki ekipne vožnje na kronometer, dolgi 35 km od Kranja do Most in nazaj, so slavili Italijani. Bili so nepremagljivi, saj je bila njihova povprečna hitrost 54,469
Janez Lampič, Sava Kranj, Je osvojil osmo mesto
km na uro. Na drugem mestu so bili Španci, na tretjem pa presenetljivo reprezentanca mladincev Jugoslavije, v kateri so vozili Ječnik in Galof (Sava) ter Hvastja in Zupane (Rog). Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Italiji so bili ti fantje deseti. Ra_ zočarali so naši člani. Še posebno Tajhmajster, saj je šel s ceste takoj po obratu iz Most. Pagon, Smole in Šebenik so bili četrti.
Izidi — Italija 39 : 09. 2. Španija 41 : 06. 3. Jugoslavija (mladinci) 41 : 19, 4. Jugoslavija 41 :59. 5. V. P. Novo mesto.
Foto: G. Šinik      *>• Humer
Za konec še dve zmagi
Kranj. 24. avgusta - II. /VI I n g I. - v : Biograd 14 : 9 (6 : 3. 2 : 1. 3:2, 3:3), poletni bazen, gledalcev 200, sodnika Bozeg (Borovo), Miškovič (Reka).
Strelci za Triglav: Jambrovič 4, Družeič, Štromaje. po 3, Stanišič ■ i adež, Gi in.m po I /a Biograd: Penova 3, Šanč, Susak, Ris po 2.
Pred zadnjim srečanjem v kranjskem poletnem bazenu se je od igranja pri Triglavu poslovil Koprčan Sretan Statusu', Za slovo je solidno odigral m s tem pono vno pokazal, da bi ga Triglav še potreboval To je bila tekma do tirih nasprotnikov. Domačini so bili toliko lioljši, da zmaga v tem srečanju m bila vprašanje l*n Triglavu je spet igral najmlajši v ekipi, Krištof Štrotnajer
IViglav   :   Brodograditelj 15:!) (2 it, Si 1. I : 0, I : li BOlatni bazen, gledalcev 200, sodniku Miško vic (Reka), Kozcg (Borovo).
Strelci /a Triglav: Druž.eič 5, Štromujer 3, Štirn. Jambrovič po 2, Cadež, Grabeč, Kodrič po I, za i;.>sie F.kel 3. Lušič, l.utin po 2, /.uru . Jakovčev po 1
Domačini so slabo začeli tekmo z gosti iz. Beline Čeprav so poved h z. 2 : (», so prvo četrtino dobili gostje Igro so člani Triglava nato popravili in zasluzeno visoko zrna
liU ' d, 11
Prvo septembrsko nedeljo _
Jubilej na Ratitovcu
Železniki, 22. avgusta — Deta 1907 je bilo v Železnikih ustanovljeno planinsko društvo letos je zele/nikarska planinska druščina stara HO let in tu jubilej ImmIo prvo septembrsko nedeljo, ko je ze obiraj no vsako leto množični pohod na Kablove, , slovesno proslavili. Proslavu bo 6. septembru na Kablovcu in bo /druženu s tradicionalnim 11. pohodom Oh 1 1 url Imi pn koči osrednja proslava HO letnice Planinske ga društvu Železniki, združena / otvoritvijo novega prl/blka oh koči na Ratitovcu. Slavno stili govornik bo Murja" Obluk, podpredsednik Planinske /vc/c Slovenije, kultu"" program pa pripravljata mesu ni pevski /bor Iskra i/ Železi''" kov in AI plešo v u pihalna godim i/ Železnikov li septembra se torej srečamo na Kalilnvcii I h
Vaterpolo
Članom Triglava pokal, pionirjem republiški naslov
Kranj, 23. avgusta -- Rovinjski poletni bazen in kopahš če v Zusterni pri Kopru sta bila med tednom prizorišči dveh pomembnih turnirjev za napredek slovenskega vaterpola V Rovinju so na filnalnem turnirju tekmovali člani za področni pigoslovanski vaterpolski pokal, pionirji pa so imeli v Zustcr m republiško prvenstvo
Za področni jugoslovanski pokal so se v Rovinju borih tamkajšnji  Delfin, 'Triglav in Vodovodni stolji (oba Kranj).
udeležbo pa •......Ipuveduh vaterpolisti Partizanu Renče K"'
se |c pričakovalo, •„, bili prv i K t .uijCaiii. ki so v tekmi za p"'v° mesto premagali Deifin Vodovodni stolp |e bil t tet ji, čeprav bi bil v prvem Mecuniu lahko tudi zmagal Proti Delfinu s<> igralci VOdlli /. dvema goloma razlike, vendar |e sodnik Mat i" rek i/ Kianja sodil v korist domač mov in z.u zmago oškodoval kranjski Vodovodni stolp.
Izidi Delfu, Vodovodni stolp 12 I t Delfin Triglav 10 : 14. Vrstni red ~- L Triglav, 2 Delfin. 3. Vodovodni »tolp
V Zii .term je za republiški naslov tekmovalo pel moštev To so bih Delim iz Rovui|a, d v e ekipi iz Kian|a, Koper in Zu' ■ I. i na  I'o pni akovanpi |e n is lov pripadal Triglavu, ki |e l" uiug.il   se nasprotnike m |.- , asiu.-eno slovenski prvak
Vrstni red 1 I i iglav I (HJ H) (t, 2 Knpei («»72) H. 3 D«'1" tm (33:53) •», 1  Triglav II (.11)62) D Zustema (0 89) 0.
\a|l>oljSi vratar je bil Matjaž Homovec, najbolji! '<r**f? Primož Tropper, nujmlajši igralec pa Kois Sulianovič (vil »* Triglava). q ,|Unv»r
TOREK, 25. AVGUSTA 1987
OGLASI, OBVESTILA
9. STRAN fflllMIESGLAS
fcwiižn pfiiiiici » ttatota tržit
razglaša naslednja prosta dela in naloge na podlagi 10. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih in v skladu z 21. čl. zakona o delovnih razmerjih
i
V DSSS
1 VODJA SLUŽBE ZA VARSTVO PRI DELU 1 oseba za nedoločen čas
Pogoji: višja šola za varstvo pri delu in strokovni izpit za izvajanje varstva pri delu (VI. st. strokovne zahtevnosti), dopolnilno usposabljanje na področju varstva pri delu, pasivno znanje tujega jezika, poskusno delo 60 dni
V Tehničnem sektorju
2. DEZINIRANJE TKANIN I oseba za nedoločen čas
Pogoji: višja šola tekstilne smeri (VI. st. strokovne zahtevnosti), poznavanje tehnoloških postopkov, spremljanje trenda mode glede na kreacijo, pasivno znanje tujega jezika, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni
ah
4-letna srednja tekstilna šola (tkalska smer — V. st. stokovne zahtevnosti), poznavanje tehnoloških postopkov, spremljanje trenda mode glede na kreacijo, pasivno znanje tujega jezika, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in potrdilom o stanovanju sprejema kadrovski oddelek 8 dni od dneva objave.
Razpisuje po sklepu DS DSSS z dne 13. avgusta 1987 prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODENJE PRODAJNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev še naslednje pogoje: r* visoka ali višja ekonomska^šola, ekonomsko komercialne ali ustrezne tehnične smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
— poznavanje zakonodaje in družbenega sistema SFRJ
Poleg teh mora kandidat za razpisna dela oziroma naloge •rneti tudi strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih del in nalog. Razpisana dela oziroma naloge opravlja delavec s posebnimi Pooblastili in odgovornostmi in se razpisujejo vsaka 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in dosedanji zaposlitvi naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici 8 dni od dneva objave na naslov: Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, kadrovski oddelek. Cesta JIJ\ 14 — z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav.
Kazpisuje v skladu z 81. členom statuta TOZD Oplemenitilnica in 22. členom Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Oplemenitilnica ter v skladu z družbenim dogovorom o izvajunju kadrovske politike v občini Tržič dela in naloge individualnega poslovodnega organa
Vodenje tozd oplemknitilnica
Poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
~~ visoka ali višja šola tekstilne, kemijske, organizacijsko
proizvodne ali ekonomske smeri "- poznavanji* tehnologije in organizacije ~~ visoka izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj
višja izobrazba, 5 let delovnih izkušenj
Raz pisana dela in naloge opravlja individualni poslovodni or-|an TOZD Oplemenitilnica in se razpisujejo vsaka 4 leta Prijave z. dokazili o izpolnjevanju pogojev in dosedanji zapo-s'itvi naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 8 dneh od dneva objave na naslov: Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, kadrovski oddelek, Cesta JI .A 14 - z oznako »za razpisno komisijo TOZD Oplemenitilnica«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vloži **v prijav.
^PRAVNI ORGANI OBflNK JKOFJA LOKA
• *kretarial /a občo upravo in piorunin
Delovna skupnost sekretariata za občo upravo in proračun ^Pravnih organov občine Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
1 VODJA I INANCNO RAČUNOVODSKE Sil /BI
**°goja; visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske sme n in 3 leta delovnih izkušenj
£ DUt.ANi/ \ ioit.1 \ PROGRAMERJA
Koja višja strokovna izobrazbu organizacijsko računalni ske smeri m dve leti delovnih izkušenj
plovna skupnost oddelka za notranje zadeve upravnih or **nov občine Škof ju Loka objuvlju prosta dela m naloge
*■ RKKKRENTA ZA VOZNIŠKA DOVOI JENJA
**°Koju Mrdnia strokovna izobrazba V stopnic ekonomske, upravno administrativne ali splošne smeri ui dve leti delovnih izkušeni
bel
dt>| P
u 'n naloge objavljamo za določen čas — nadomeščanje avke, ki |e na porodniškem dopustu
•Url L*     dokazili O strokovnosti in kratkim -ivl|eii)e|,r,om jj J    oididnti posljeio . It c 11 .■ h po oh| i,i ur is i na n i- lov Pravni organi občine .skof i n i.oUa   , i   •    o za občo upra ta.*0 Proračun. Poljanska c. 2.
CENTER ZA SOCIALNO DELO
KRANJ
Komisija za delovna razmerja na osnovi 10. čl. pravilni'..a o delovnih razmerjih razpisuje dela in naloge
FINANČNEGA REFERENTA
za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje v času porodniškega dopusta)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednji pogoj: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: CSD Kranj, Trg revolucije 1, komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po preteku roka za vložitev prijave.
Kranj
IZBRALI SOZklflS
Ljubitelji kvalitetnega orodja, obrtniki, vodoinštalaterji, avtomehaniki in drugi!
V MERKURJEVI prodajalni DOM Naklo v Naklem imajo veliko izbiro in ponujajo kvalitetno
orodje iz uvoza proizvajalcev STAHLVVILLE, PRAYER in RIDGID.
OBVESTILO DELAVCEM IN OBRTNIKOM GORENJSKE
Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega dela Kranj,
vabi delavce, zaposlene pri samostojnih obrtnikih, na OGLED MEDNARODNEGA SEJMA OBRTI V CELJU in na 5. TOVARIŠKO SREČANJE OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE, ki bo v soboto, 12. septembra 1987.
Prijavite se do 25. avgusta 1987 na Sklad, Trg revolucije 3, Kranj, tel.: 26-077.
Avtobus bo odpeljal ob 7. uri izpred hotela Creina Kranj, iz drugih občin bo organiziran prevoz kot običajno, če bo najmanj deset prijav: (Jesenice ob 6. uri, Radovljica ob 6.20, Tržič 6.40, Škofja Loka ob 6.30. Vse stroške bo delavcem povrnil sklad.
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
TOZD HOTEL BOHINJ
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. RECEPTOMA
2. SOBARICE
za nedoločen čas
Pogoji:
pod 1.. končana izobrazba IV. ali V. stopnje in pasivno znanje
dveh tujih jezikov pod 2: končana osnovna šola
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kompas, TOZD Hotel Stane Žagar Bohinj, 64265 Bohinjsko jezero.
INDUSTRIJSKI KOMBINAT PIJ\NIKA KRANJ
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge
2 PRIPRAVNIKOV
za določen čas, za dobo 6 mesecev, v finančni službi z dokončano 4 letno ekonomsko srednjo šolo (V zaht. st)
Pisne prijave sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka zu vložitev pri jav.
DOM t t I \( I \ I RAN IO KLOJCNIK
BKOFJA loka, Podhibnik l/a
razpisuje po sklepu sveta z dne 31. marca 1087 JAVNO PRODAJO
dostavnega avtomobila kombi IMV 1600 BR, letnik 1979
Vozilo je vozno m registrirano do 14 decembra 19H7 Javna dražba bo v sredi), 26. avgusta 1087. ob KI uri v domu učencev Franjo Klojčnik Skofju loka l/a.
Kandidati morajo pred začetkom javne prodaje plačati 15-od-stotno varščino od začetn«* izklicne cene v blagajni doma. Prometni davek in druge stroške v zvezi s prodajo plača kupei
Ogled vozila je mogoč na dan javne prodaje eno uro pred začetkom.
Če kupec odstopi od nak\ipa, nuna pravice do vračilu vnrsči-
CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA ŠKOFJA LOKA, Stara Loka 31
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
UČITELJA TEHNOLOGIJE DELOVNIH PROCESOV, PRAKTIČNE TELEFONIJE IN OTP
Pogoji: višja izobrazba elektrotehniške ali PTT smeri, 3 leta delovnih izkušenj in dodatna znanja iz tiflopedagogi-ke
Kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje, ki jih je predpisal strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje oziroma so določeni z vzgojno-izobraževalnimi programi. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri.
liGorenjkci
ABC POMURKA
HTDO GORENJKA JESENICE
TOZD HOTELI KRANJSKA GORA
Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge POMOČNIKA VODJE STREŽBE
Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe gostinske smeri — strežba, dve leti delovnih izkušenj, pasivno znanje dveh tujih jezikov, trimesečno poskusno delo
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v 8 dneh po objavi pošljejo na naslov: HTDO Gorenjka Jesenice, Prešernova 16, kadrovska služba.
Iskra
INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p.o. Kranj, Savska loka 2
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavljamo prosta dela
STROJNEGA TEHNIKA
za delo v mehanski merilnici in v elektrolaboratoriju
Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo — ob izpolnjevanju splošnih pogojev:
— končano V. stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja ustrezne smeri
izbranemu kandidatu, ki bi bil brez delovnih izkušenj, bomo omogočili opravljanje pripravništva
Plani prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo zbirali 8 dni po objavi na naslovu: Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, Splošno-kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 2.
SGP
GRADBINEC
KRANJ
(^JMiIFM©IESGLAS 10. STRAN
OGLASI, OBVESTILA
TOREK, 25. AVGUSTA 1987
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA
DELOVNA  ORGANIZACIJA ZA OBNAVLJANJE AVTO-
plaSCev Škofja loka
objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge
4 GUMARJEV - MONTERJEV AVTOPLASCEV za obrat Labore
Pogoj: KV ali NK delavec gumarske stroke Delo je v dveh izmenah. Poskusno delo traja 2 meseca. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski sektor v Škofji Loki, Titov trg 4/b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
KNJIŽNICA A. T. LINHARTA RADOVLJICA
objavlja po sklepu knjižničnega sveta prosta dela in naloge
RAVNATELJA
Pogoji:
— splošni po ZZD
— visoka ali višja izobrazba knjižnične ali druge humanistične smeri
— 5 let delovnih izkušenj v knjižničarstvu
— zavzemanje za razvijanje socialističnih družbenoekonomskih odnosov in samoupravljanja
— družbenopolitična in kulturna angažiranost v delovnem in življenjskem okolju
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
OSNOVNO ZDRAVSTOV GORENJSKE, o.o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM TRŽlC, b.o.
Delavski svet temeljne organizacije razpisuje ponovno imenovanje
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, in pogojev, ki jih določa družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba medicinske smeri
— najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki
— izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti
— moralno-etično neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Tržič, Tržič, Dlejska c. 10, z oznako »razpis za IPO«. Izbrani kandidat bo imenovan za 4-letno mandatno obdobje. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 60 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav.
SŽ VERIGA LESCE
Komisija za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje objavlja naslednja prosta dela in naloge
L AVTOMEHANIK
2. STROJNI MEHANIK
3. PHALEC
Pogoji:
pod 1 : strojni mehanik in 2 do 3 leta delovnih izkušeni ali av tomehanik in 2 do 3 leta delovnih izkušenj ah itrojn! tehnik
pod 2.: strojni mehanik ali strojni tehnik
pod 3.:obdelovalec kovin in 2 do 3 leta delovnih izkušenj ali strojni tehnik
Kandidati naj pošljejo prijave v 10 dneh po objavi na naslov: SŽ Veriga Lesce, Alpska c. 43, I^esce — kadrovska služba Kandidati bodo o rezultatih objave seznanjeni v 15 dneh po preteku prijavnega roka.
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED
TOZD GOZDARSTVO POKI JUKA, n. sub. o.
Bled, Triglavska c. 47
Delavski svet TOZD Gozdarstvo Pokljuka razpisuje dela OZ i roma naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TEMEIJ-NE ORGANIZACIJE
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, morajo kandidati izpolnie vati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo visoko strokovno izobrazbo gozdarske smeri
— da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušeni
— da s svojim delom izpričujejo opredeljenost za socializem, ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbe noekonomske odnose ter da v svojem delovnem in življenj skem okolju uživajo ugled m zaupanje
— da predložijo koncept svojega dela za mandatno obdobje
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta
Kandidati naj pošljejo prijave z. dokazih o izpolnjevanju zah tevamh pogojev v 8 dneh po objavi na naslov TOZD Gozdar stvo Pokljuka. 64260 Bled. Triglavska c 47 — »za razpisno ko misijo«
Prijavljene kandidate bomo obvestili najkasneje v 15 dneh po izbiri
ni—in □□0O
□pgc
||egp||    Škofja Loka
iTJE
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
L VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNIH NAPRAV obratovni električar ali elektromehanik
Pogoji: srednja ali 3-letna šola elektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj ter trimesečno poskusno delo
2. REFERENT ZA PRODAJO ZAHTEVNE EMBALAŽE
Pogoji: višja šola ekonomsko-komercialne smeri in 4 leta delovnih izkušenj ter trimesečno poskusno delo
3. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA
Pogoji: višja šola grafične, strojne ali organizacijske smeri in 4 leta delovnih izkušenj ter trimesečno poskusno delo
4. KARTONAŽER
Pogoji: srednja 3-letna šola grafične smeri, zaželene delovne izkušnje in trimesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na naslov. Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Kidričeva c. 82, 64220 Škofja Loka, kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
OSNOVNA ŠOLA IVANA TAVČARJA GORENJA VAS
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
L VODENJE PRIPRAVE NA ŠOLO
VZGOJITELJ ALI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA
Delovno razmerje sklenemo za določen čas, od 1. septembra 1987 do 31. avgusta 1988.
2. KUHARICE v PŠ Poljane
Pogoj: KV ali PKV kuhar
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
3. SNAŽILKE - KURJAČA v PŠ Sovodenj
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh na naslov: OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. Vsa delovna razmerja sklenemo 1. septembra 1987.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave.
INDUSTRIJSKI KOMBINAT PIJVNIKA KRANJ, SAVSKA LOKA 21
objavlja licitacijo naslednjih strojev stroji
2 knjižna računska stroja 2 šivalna stroja minerva
2 stroja za tanjšanje zg. usnja
3 stroje za obrez gumi podplatov 2 stroja za pribijanje pet
2 stroja za kosmatenje
1 stroj za tanjšanje
1 stroj za tolčenje opetja
1 iikalnik na zrak
1 stroj za rezanje podplatov
1 sekalni stroj hidrav.
stroj za luknjanje
1 peč za cementiranje
1 preša za pečenje podplatov
Licitacija bo v četrtek, 27. avgusta 1987, Kranju.
din
po 30.000 po 35.000 po 45.000 po 28.000 po 70.000 po 180.000 250.000 65.000 25.000 45.000 600.000 80.000 60.000 60.000
ob 10. uri v Planiki v
CENTER SLEPIH IN SIJVKOVIDNII1 DR. ANTONA KKŽIŠNIKA ŠKOFJA LOKA, Stara loka 31
objavlja javno dražbo /a prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
Št.	osnovno srodstvo	loto	izklicna
kos		Izdelava	crna din
2	steklena omara	1973	2 000
1	magnetofon telefunken	1971	9.500
a	pisalni stroj olivetti	1971. 1972	20.000
i	vitrina — omara	1973	/ 000
i	navadna dvodelna omara	1973	•i 000
i	polica	1973	2 000
2	pomivalno korito	1979	15.000
1	ohišje za telefonsko govorilnico 1979		15 000
1	centrifuga, 15 kg	1979	20.000
1	steklena vrata (dvojna)	1979	fi.000
1	jormonicu /a dvigalo	1979	2.000
100	ključavnica	1979	800
1	prekucna ponev — električna	1904	80 000
1	lfW) 1 koltel na elektriko	1904	120.000
1	hladilnik neuporaben	197.,	2.000
4	ventil za centralno kurjavo	1979	5.000
40	stol z naslonjalom	1979	8.000
2	viseče omaro	1979	10 000
1	pult — tridelni	190.r>	13.000
1	pult enodelni	IMS	8.000
1	pult - mali	190..	4 000
Javna dra/ba bo v sredo, 2. septembra 1987. ob 8 uri v Stan loki 31
Ogled jja mogoč ob 7. uri na dan prodaje Javna dra/ba bo potekala po sistemu oglodano odobreno Naj manjši dvig ponudbo p' 1 000 din Prometni davek ni vključen v i/klicno ceno in ga placa kupei
Fizične osebe morajo plačati kupnino po koncu dražba.
pravne osobo pa v lf> dneh m pred prevzemom stvari Kupec odpelje stvari na lastno stroške
SALON POHIŠTVA
Lesna indus'n .■ Idnia n sol o 65281 Spodnja Idrija
KAKO DO NOVE SPALNICE?
STARO ZA NOVO
informacije:
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267
vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo!
SOZD
MERCATOR WT
MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o, KRANJ, JLA 2
TOZD MLEKARNA KRANJ
oglaša prosta dela in naloge
MLEKARJA ALI ŽIVILCA (2 delavca) za delo pri predelavi mleka
Posebni pogoj: IV. stopnja izobrazbe, 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno-kadrovski sektor M —KŽK Gorenjske Kranj, C. JLA 2, v 8 dneh po objavi.
adria airways
Komisija za delovna razmerja in izobraževanje objavlja prosta dela in naloge:
L ORGANIZATORJA POSLOVANJA
Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji:
— visoka izobrazba organizacijske, ekonomske ali druge ustrezne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj na področju projektiranja, organizacije poslovanju in izdelave organizacijskih predpisov in
navodil o poslovanju
— pasivno znanje angleškega jezika
— izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju
— trimesečno poskusno delo
2. VODJA VZDRŽEVALNE SLUŽBE
Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji:
— visj;i iz.obra/.ba gradbene smeri
— 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog
— strokovni izpit
— izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju
— trimesečno poskusno delo
3. PLANERJA POSADK II
Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji:
— srednješolska izobrazba ustrezne smeri
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— pasivno znanje angleškega jezika
— izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem pod roč j u
— dvomesečno poskusno delo
4. ClSTILKO
Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen cas s polnim delovnim časom.
Pogoji popolna osnovna sola, izpolnjevanje pogojev za giba
nje na letališču in obmejnem področju, enomesečno poskusno delo
Prijave dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba Adria Atrvvavs, Ljubljana. Kuzmičeva 7. 8 dni po obja vi Vlog brez dokazil ne bomo upoštevali
-- I H
gorenjski tiskPO
moše pi|ade|a 1. p p 81 64000 kran|.
objavlja prosta dela m naloge
1. KUHARSKA OPRAVDA I
Pogoja gostinska šola IV stopnja     smer kuhanje in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
2. KUHARSKA OPRAVILA ll
Pogoja končana OŠ in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
Deli sta dvoizmenski in |u združujemo za nedoločen cas z dvomesečnim poskusnim delom
t SKLADIŠČNA DELA
POgOJi končana OŠ m izpit za voznika vilizarja ter eno l*>to
ustreznih delovnih izkušeni Delo |e dvoizmensko in ga zdruzuiemo za nedoločen čas t enomese< min poskusnim delom
i RAZREZ MATERIALA (vat delavcav)
Pogo|,i končana OŠ in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj .V KN.IIGOVEŠKA DELA (%ei delavk)
POgOJ koiii ana OŠ
Deh sta (Koizmenski z enome ,e< rum poskusnim delom
Prijave z dokazih o izpolii|evaii|ii pogojev sprejema kadrovska služba DO M dni po objavi _
TOREK, 25. AVGUSTA 1987
MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE
11. stran mm
SESGLAS
frULI OGLASI i«i.:27 960
a pa sati.stroji
Prodam 210 litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje za 80 000 dm Golja. R°dine 75. tel  80 362. popoldan _______13568
Prodam črno belo prenosno TV Tel _8J_0__13570
Prodam revolversko STRUŽNICO pitt ••r SM 45, generalno obnovl|eno, s ^Padajočim orodjem, m VW variant '600. neregistriran, celega ah po delih _*ter Slatnar Borštnikova ul 16, Cer !_ie_tel_ 42 267_ 13579
dodamo barvno TV gorenje, ekran 56, staro osem let. za 15 SM Tel 46 567
_______13581
BRALNI STROJ gorenje ugodno pro _______ 62 210_13582
^odam mizarsko STISKALNICO za Okvirje in nerabljen stroj za pomivanje
g__o_e Tel 68 068_ 13588
Prodam barvno TV gorenje 56 staro 3
!____Jel 80 020 _13592
Prodam stolp universum, 2 x 40 W. v°in" kasetofon, petkanalm eqilaiser ,n gramofon z zvočniki ter kolo na de _g_Prestavexlusive Tel 39 250 13617 Prodarn enovrstm IZRUVAČ krompir
!__skoraj nov Tel 65 173
13620
Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva £rJenka Pavlin, Delavska 15. Stražišče
_______13622
Prodam   črno belo  TV  |asna Tel _H____ 13624
Jlfvijalni STROJ auman prodam Tel £I___5__13636
Prodam 270 litrski HLADILNIK gore Bfc star dve leti, za 15 SM Franc Šu »leršič, Lojzeta Hrovata 5, Kranj, tel ____*5 _13643
rodam majhno črno belo TV in dva ^a|o rabljena FOTELJA Tel 35 384. _2___dari_ 13650
Prodam barvno TV gorenje na daljin 0 vodenje, staro pet let, cena po do »Ovoru Rodeš. Savska loka 5, Kranj
.____13655
rodam barvno TV gorenje, staro se __________ Jane, Sp Duplje 12 13656
Ujlodno prodam FOTOKOPIRNI ^TROJ olivett copia Tel 064/81 075
_________13670
Prodam PRALNI STROJ gorenje za 15 Jekovec.  Veljka  Vlahoviča 7. __j____od 16 do 18 ure_13671
**'X_R roland PA 250, (8 kanalni, 2 x __P W, revers) kot nov. prodam Ber __i__r__caRozmana 2. Kranj 13388 Prodam KINOPROJEKTOR, KAMERO" JjLATNO in nekaj FILMOV, cena po oogovoru Lenič, Kamna gorica 3/f
__________13548
Prodam KOMBAJN za krompir grune •vrope super Bukovica 24, Vodice ____^^ 13411
Vadbeni mat
^?ćarr> MEŠALEC za beton (še nera 0'*Ij) m 200 kosov sivega cementne STREŠNIKA trajanka (vse skladiš <_f____Senćurju) Saje, tel : 70 059
rflodno prodam rabljene SALONITKE g__j0_Tel 45 148_13577
POROLIT 6 cm, 350 kosov ^«___850_ 13586
„_° ugodno prodam več OKEN, di-,J"n*ie 100 x 180 .n 100 x 140 Pred ^_35_Pol)ane, tel 68 065 13602
0pti,PO(:"m prodam rabl|«>no strešno 55 th;0 bobrovec Milan Frelih, Brezje t^j.___13611
To0r,da'n vr,": APNA l(1M /■«1<"H'
jy n« -J.iInv.M:   Ml.i-.k.i .:  M. Ml,,k,, pri
J£_i____ 13614
BOVc' t>r'K,,lm dobro ohranjeno }\ \ VE Iva Stare, Jezerska 9/b. Krani
__13628
'OrJarr. strelno OPEKO folc, 750 ko S^-__?__e Markelj, Hraatjo 17     13631
VRAr"l() "godni ceni prodam pet
fc^I_I?' 37 601 _13632
BJJJ«rn LESENO BARAKO, 5 x 4 m, rr,4,e''mo za drva. garaio, gradbeni
_008 J0odr
Debelak, Hrast)« 184, tel __13633
blokQD ° Prod«"! ZIDAKE modelarni
* B" 6, 220 kosov Tel  23 983 l>>^___ _13641
^•jbetontko ŽELEZO 0 10 Jože ^__z___ Bitnje 262_13651
23°R^" F,AT 12« p. 1980 T«1
In.tmk
1356;
hrako PRIKOLICO 'pSSll?. Tržič
tlffl,'n MOPED BT 58, nov, r t^4!_J_a82 SM Tel 79-806 13671
'idbl;'"' ^101, letnik 1973, obnovljeno.
'f8dio "nr«ii|eni>. / dud.Hno n|iii'iiui $M , "' dve zimski ijiiniij   i on,i 1)1)
fc_^L75 4" 13572 . '"'.i
>«r '26 P. celim« ('<> delih Si 80 5fi7*nica 17/e. Žirovnica, tel fc^-__ _13676
VoA 2 750' le,n,k 1980, za 96 SM % 6«q *b-,iak. Log 41. Železniki, tel
1 IMIII
2104*'" (,,,s'" "'«'•....."v 1 A|,< 1
}1 9iq r'av« barve, karavan Tel P^_°jj do 14 ure_13683
0Dr-|8,'T, TRAKTOR ferguton z gozdno a||0fi!_ ,H| 061 /342 572, dopoldan ^l_____j76, popoldan 13685
Z 760 po delih Tel 66 271
UgJ-----____M0
Ka n° brouan, OPI I ASI ONO 1 (i H,, ,q°_'s,'''< 1976 registrirana do »v l9 7« Salko Baćić, Cesta železar ^•••nice 13593
ujno prodam AUDI 80. jnez Stular. Strahmj 135
Ugodno prodam NSU 1200 C. letnik 1969 Tel 47 151 13598 Prodam Z 750. letnik 1975, za 45 SM Otoče 1, Preddvor, tel 45 061 13601
Prodam CITROEN GS club. letnik 1977 Tel  66 755. popoldan 13607
Karambolirano Z 750 prodam po delih Milan Pogačar. Poljšica 48, Zg Gorje
_13609
Prodam 126 P. letnik 1978 Krmelj. Zg. Gorje 5_13615
Prodam GOLF, letnik 1977 TeT 60 405, Žkofja Loka_13619
Prodam GOLF JGL, rumene barve, le tnik oktober 1982 Tel 61-101, po 14 uri, Škofja Loka 13621 Prodam PONY EKSPRES v zelo do brem stanju Ovsiše 21, Podnart 13623 Prodam JUGO 45 A. letnik 1987 Evge mj Meglic. Ravne 9, Tržič, tel 50 509 _13626
CITROEN GS club. starejši letnik, registriran do aprila 1988 Bobnar. T Faj-farja 39, tel 42 785 13627 Prodam Z 101 GT 55, prevoženih 30 000 km. za 300 SM Tel 44-041. po p. Idan 13634
Prodam dobro ohranjen R 30, letnik 1979 Zlato polje 14/d. Kranj 13637
Prodam R 4 TL special, letnik novem ber 1979 Ogled od 15 ure dalje Pot v Bitnje 64, Stražišče 13638
Prodam AMI 8, celega ali po delih, motor v odličnem stanju Zehč, Sv. Duh 187, Škofja Loka 13639
Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto Cesta na Rupo 1, Koknca
_13566
Prodam Z 101, letnik 1980. Ogled po poldan Milorad, Velesovska 89, Šen čur 13640 Prodam OPEL KADETT, starejši letnik, registriran do junija 1988, cena 95 SM. Milje 26, Šenčur 13644
Ugodno prodam Z 750, starejši letnik. Tel. 064/68 515, od 15. ure dalje 13645
Prodam Z 750 po delih Polajnar, Preddvor 111, tel. 45-697 13647
Prodam Z 750, letnik 1979. Pavel Haf-ner. Virmaše 65, Škofja Loka 13648 Prodam nemško brako PRIKOLICO, starejši letnik Tel 40-069 1 3653
Prodam Z 750 SC, letnik 1979, dobro ohranjeno Markavič, Zlato polje 3/d, Kranj_13657
VW kombi, letnik 1974, ohranjen, pro dam Čirče 20, Kranj 13657
Prodam odlično ohranjen BMVV 316, letnik 1978 Staretova 32, Čirče-Kranj
_13660
Prodam odlično ohranjen BMW 320. letnik 1978, kovinske barve, prevoze nih 75000 km Nastran, Dolenja vas 91 nad Škof jo Loko 13661 Prodam GOLF diesel, letnik 1984 Li par, Lahovče 77, Cerklje 13664
Z 101. letnik 1974, registrirano do julija 1988, po ugodni ceni prodam Tel.: 81 734, od 20 do 21 ure, Jože Bajt, Potoška 11, Koroška Bela, Jesenice
__13666
Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1982
Tel : 62 239, po 14 uri_13668
Ugodno prodam nov TRAKTOR doic torpedo 55 A (janež) Tel 064/81 075 _13669
Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1978. in R 4, letnik 1978 Vidmar, Nedeljska vas 55, Mlaka pri Kranju Prodam R 18 TL letnik 1982 Jugovec, Podlubmk 98. Škofja Loka, tel : 61 438
_________13316
Prodam Z 101, letnik 1975, ogled po poldan Frankovo naselje 88, škofja Loka_. 13873
Prodam GOLF JGL D, letnik 1984, cena 550 SM Srečo Vida, Kokrškega odreda 8, Lesce 13573
ifaii.oprema
ORGANIZACIJSKI ODBOR za pohode na POREZEN
Prodam dvojni JOGI Tel  70 187
Prodam otroško POSTELJO z jogijem in skoraj nove otroške uvožene SANI Tel: 37-173_13574
Prodam OMARO z ogledalom (za predsobo) Tel 25 009__13599
Ugodno prod.im r,iztc<jl|iv KAV(\ rj.iv žamet, in dva FOTELJA. Parmova 17. Kamnik, tel   061/832 867 ah 832 801,
zvečer_13606
Prodam kotno sodo/no GARNITURO, cena 6 SM  Kajuhova 3, Kranj, tel
22-437_13616
Prodiim dohio ohranjono otroško t'() STELJICO z logijem Tel  25 051
13649
Prodam o	roško POSH	JICO z v/mana 40 000 din
tiuco, star	o dve leti, ce	
Tel.: 74-56	9. od 19 do 21	ure 13667
Ugodno prodam OMARE za dnevno •obo Prave, Sorska 8. škofja Loka
13305
poieiil
Prodam novejšo zidano GARAŽO na Javormku Tel 83 704 HVii,
Prostori* za mirno obrt oddam v novi hiši v Kranju, centralna, telefon, trofa zrn tok Šifra ENOLETNO PREDPLA Čil O 1 11)1,.'
iianowan|a
Nt» območiu Škofje Loke iSčeva eno •obno stanovanje, lahko starejše Predplačilo in 100 SM šifra BREZ OTROK_13604
V ?.ofli|iivi ihi.i v Kranju (»odam dvo mpoliobno stanovanje in triplex garažo Tel. 28 187, vsak dan po 19 uri
_13665
Zaradi zaposlitvi* v Preddvoru is< it 4 članska družina v Kramu ah okolici stanovanje Možnost prodplačila v DM šifra SEPTEMBER konec
13673
VABILO
na poletni pohod na Porezen, ki bo v nedeljo, 30. avgusta 1987
Družbenopolitične organizacije Cerknega. Planinsko društvo Cerkno, skupnost borcev Gorenjskega vojnega področja, brigada Srečka Kosovela in inzennski bataljon XXXI divizije organizirajo poletno srečanie borcev, planincev, tabornikov mladine in ljubiteljev gora na prizorišču zadnje bitke na vrhu Porezna.
Odkritje doprsnega kipa narodnemu heroju Andreju Žvanu-Borisu s1 kulturnim programom bo ob 11. uri v domu na Poreznu Delegacija bo položila venec k spomeniku na vrhu Porezna
Na Porezen je mogoče priti po poteh iz Cerknega. Železnikov, Podbrda. Jesenice in Petrovega brda Vse poti sp označene
Po slovesnosti bodo planinci poskrbeli za jedačo in pijačo.
Priporočamo planinsko opremo, še posebno, če oo slabo vreme
Na svidenje na Poreznu'
kupim
Kupim električni AGREGAT, moči 1,5 do 3 kilovate. Tel: 42-106_13800
Kupim knjige za tretji letnik tekstilne šole. Tel : 40-069 13652
Prodam diatonično HARMONIKO, dur B ES-AS, znamke delicia Peter Jen-sterle, Sp Besnica 32 13635
zapoillrve
živali
Oddam majhne PSIČKE (jazbečarje). Tel 47 383 13610
Prodam KRAVO simentalko po tretjem teletu Marija Sajovic, Mlakarjeva 43, Šenčur 13612
Prodam KOZO Tel 27 575 13646
Prodam tri in šest tednov stare TELIC^ KE simentalke. Voglje 65, Šenčur _13654
Prodam deset tednov stare rjave JAR-KICE in grahaste PETELINČKE Stano-nik,Log9 13464
Stranj
razno prodam
S 1   septembrom iščemo VARSTVO za 16-mesečno deklico. Tel.: 23-913 _13576
Službo dobi  KOVINOSTRUGAR ali strojni ključavničar in delavec za pri-učitev kovinske stroke. Peter Slatnar, Borštnikova ul 16, Cerklje, tel.: 42-267 _13578
K sodelovanju vabimo več sodelavcev za opravljanje zastopniških del. Prednost imajo izkušeni zastopniki. Pogoj sta prevoz in čas. Šifra: ZALOŽBA OB-ZORJA_13589
Iščem skupino za izdelavo plastične fasade. Tel.: 67 045_13606
Delavko za prodajo v kiosku (hot dog, burek) honorarno zaposlim. Naslov v oglasnem oddelku      j 13630
Pogodbeno ali redno zaposlim grad benega delavca za delo na terenu. Ši-fra: ZAČETEK SEPTEMBRA 13642
Ste prosti ob vikendih? Združite prijetno s koristnim. Pridružite se nam pri prodaji različnih artiklov. Tel.: 41 136 _13659
Krznarko ali priučeno šiviljo redno zaposlimo v krznarstvu v Kranju. Šifra: ZANESLJIVA IN PRIDNA_13663
Osebam, ki so pripravljene delati tudi ob vikendu, nudimo honorarno delo na področju Slovenije - prodaja priročnikov   Šifra:  DOBER ZASLUŽEK PRIROČNIKI 12791
izgubljeno
Najditelia SREBRNEGA UHANA v oblik' kače prosim, da se proti nagradi oglasi po tel: 064/26 229 13584
Prodam otroški SEDEŽ za avto Pre
doslje 60/a_13591
Ugodno prodam JADRALNO DESKO sahboard regata, staro tri leta, primer na za začetnike in izkušene deskarje. Tel  51 977, po 20 uri_13594
Prodam motorni "CO LN, moč motorja 3 kV Tel : 80-571_13603
Prodam plastični SILOS, 35 m3. Je senko, Žirovnica 89, tel 80 476 13608 Prodam bukova DRVA Marko Jago dic, Senturika gora 21, Cerklje 13613 Prodam dobro ohranjeno celotno JA DRALNO DESKO sailboard za 250 000 din Žepič, Zlato polje 12/a, Kranj
13618
OBVEIIHA
Matematiko za osnovne šole inštrui ram. Tel: 75 815, popoldan 13595
Opravljam vsa zidarska in fasaderska dela. Tel: 46 245 _13625
Opravljam pedikuro nog. Tel.: 47-087 _13629
Krajane Cerkelj in okolice obveščam, da se or! KS Cerklje dobila odpoved prostora, zato stranke, ki so oddale garderobo v kemično čišćenje v Cer kljah, prosim, da jo dvignejo v Kranju, Ulica Veljka Vlahoviča 2, Kemična čistilnica Marina 13433
ZAHVALA
V 97. letu nas je zapustila teta
JELCA
HOLCHAKER
rt) j. IM a je r
Od njo smo .se poslovili 15. avgusta na kranjskem pokopališču. Najiskrenejo se zahvaljujemo za požrtvovalno skrb patronav.ni sestri Antoniji Finci ter doktoricam Zupanovi, Stoškovi in Verajevi Se posebno se zahva ljujemo Angelci Rogelj za nesebično nego ter vsem drugim, ki ste nam pomagali. Posebna zahvala Stanetu Vidmarju in g. kaplanu Janezu za lep poslovilni obred.
ZAI.l l()(" I: Damjan in Boštjan Hladnik z družinama, IVriiusovi, Lokurjcvi in drugo sorodstvo
Kranj, 15. avgustu 1987
Zupustilu nas je naša upokojenu sodelavka
ALOJZIJA BEVK
Od nje se bomo poslovili v torek, 25 avgusta 1987, ob 1H. uri na pokopališču v Naklem.
Ohranili jo bomo v Icpi-m spominu
Kolektiv GKZ Kranj, TZO Naklo
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, tete, babice in prababice
MARIJE COTMAN
iz Šenčurja, Stružnikova 1
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebna zahvala dr. Beleharju za dolgoletno zdravljenje, tov. Drakslerju za poslovilne besede, pevcem iz Šenčurja in g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJENI!
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre in babice
LJUDMILE ČEMAŽAR
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih dneh pomagali, ji poklonili cvetje in jo pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala zdravniškemu osebju revmatološkega oddelka bolnice Petra Držaja in še posebej dr. Logarju ter hišnemu zdravniku dr. Bajžlju za dolgoletno pomoč pri njeni bolezni. Hvala g. župniku iz Naklega za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Žabnice. Vsem še enkrat najlepša hvala.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka
JANKA OBLAKA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Alpine in Kladivarja, GD Dobračeva, praporščakom, g. župniku za opravljen obred, pevcem tcvarne Alpina in govornikom za lepe besede. Zahvala tudi zdravniškemu osebju z Golnika in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrekli so-žalje, darovali cvetje in ga številno pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI!
		
		V SPOMIN
		Leto dni te zemlja krije, v gomili tihi spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
		15. avgusta je minilo dvajset let, odkar smo te za vedno izgubili, naša draga žena in mama
ŠTEFKA BEČAN		
		iz Strahinja 9
Vsem, ki se jo spominjate in obiskujete njen prerani g"ob, iskrena hvala.		
		VSI NJENI
Strahinj, Naklo, 15. avgusta		
ZAHVALA
Vse prezgodaj si nas zapustila,
v srcih naših zeva bolečina,
ki je ne zaceli čas,
nisi imela časa posloviti se od nas,
tako hiter je tvoj poslednji bil korak.
V 21. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljubljena hčerka, sestra in zaročenka
DANICA JERIČ
lz Jame 27
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, molitev in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Kocjančiču, Tekstilindusu — obratoma I in II — tozdu Prehrana in tkalnica, govorniku, učencem 3. letniku gumarsko šole, GD Mavčiče, vsem prisotnim gasilcem in Jožetu Štenovcu. Gospodu župniku iskrena hvala za lepo opravljen pogrebni obred, prav tako tudi pevcem. Vsem, čeprav so vaša 'mena skrita, še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: ati, mami, sestre Jožica, Minka in Lucija, zaročenec Franci in drugo sorodstvo
NOVICE IN DOGODKI
80 let turistično-društvene dejavnosti v Bohinju
Možnosti za razvoj je še veliko
Bohinj, 22. avgusta — S slovesnostjo, (Vi so jo v Bohinju pripravili v soboto, so proslavili osemdeset let turistično-društvene dejavnosti in sklenili številna letošnja praznovanja in prireditve, ki so jih pripravili v ta namen.
Slavnostni govornik je bil predsednik radovljiške občinske skupščine Bernard Tonejc
Izgradnja bohinjske železnice leta 1906 je pomenila možnost za razvoj turizma na bohinjskem koncu, saj se je Bohinj na ta način povezal z Gorico in s Trstom. V začetku leta 1907 so
ustanovili Društvo za privabitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednja vas. Imelo je bohinjski značaj in ne le lokalnega. Že prvo leto so izdali ilustriran prospekt v treh
Turistični delavci v Bohinju so letos poleti pripravili številne prireditve, s katerimi so počastili osemdesetletnico organiziranega turizma. V soboto so pripravili Zoisove igre, s katerimi so prikazali življenje v Bohinju v Zoisovem času
jezikih. Nato pa so začeli naglo graditi hotele, kopališče Danica in sankališče Belvedere. V Bohinj je prihajalo iz leta v leto več turistov, turistična dejavnost je v ljudeh zbudila želje po urejenem okolju, v turistično dejavnost so se vključili planinci in gorski vodniki. Po drugi svetovni vojni je turistični razcvet začel zaostajati, razvijati pa so se začeli drugi deli gospodarstva.
Slavnostni govornik na sobotni slovesnosti v počastitev osemdesetletnice turizma v Bohinju je bil predsednik radovljiške občinske skupščine, Bernard Tonejc, ki je poudaril: »Turistično gospodarstvo nujno rabi za lastno uspešnost tesno povezovanje, organiziran skupni pristop na tujih trgih, reklamo in druge oblike predstavitve:" To naj doseže v povezavi vsega turističnega gospodarstva S trgovskimi organizacijami in tudi delom proizvodnje. To je osnova, da ta dejavnost postane enakovreden partner vsem agencijam in se otrese njihovega izsiljevanja. Dozorelo je tudi spoznanje, da je ta kraj, poln lepot, tudi
Turistično društvo Bohinj je na slovesnosti prejelo zlato plaketo Turistične zveze Slovenije.
ekološko zelo občutljiv. Zaradi tega je sprejemljiv le razvTJJ^i-sokokvalitetnega in ne kvanti-tetnega turizma. Temu cilju morajo slediti vsi naši ukrepi. Menim, da je prvi del dolgoročnega programa razvoja turizma v Bohinju, ki je bil sprejet in dogovorjen, primerna osnova za zagotovitev hitrejšega razvoja v bodoče. Kljub splošnim družbenim, zlasti ekonomskim težavam je napredek možno doseči z odločnim, enctnim in med seboj usklajenim pristopom. Pri tem se moramo zavedati prav tistega, kar je bilo Bohinjcem jasno že pred osemdesetimi leti: da je to enoten prostor, s skupno lepoto, s skupnim življenjem in da cefranje na dele in ozke kratkoročne interese pomeni dolgoročno za vse le — zastoj.«
Bohinjci, turistični delavci, pa o turizmu v Bohinju takole razmišljajo.
Slavka Prezelj iz Ribčevega laza: »Bohinj danes ne bi bil to, kar je, če ne bi bilo turizma. Zato smo Bohinjci zagreti za turizem, vendar nam dostikrat manjka tako moralna kot denarna podpora. Dvajset let sem kot kuharica delala v hotelu Zlatorog, sedaj kuham v Vezeninah na Bledu. Mislim, da smo Bohinjci v domačih hotelih premalo upoštevani, da jih zato veliko gre v industrijo in zato morajo v gostinstvu iskati delavce iz drugih republik. Naši gostje, predvsem Slovenci, tega ne morejo razumeti, saj mladi zato iz Bohinja odhajajo.«
Martin Zupane, dolgoletni turistični delavec iz Srednje vasi:
»Veliko tistih, ki so pred vojno zagreto delali v turizmu, je med vojno padlo, izobraženci, ki so ostali živi, pa so iz Bohinja odšli in so nanj skoraj vsi pozabili. Možnosti za razvoj turistične dejavnosti v Bohinju je še ogromno, tepe pa nas dejstvo, da smo bili v preteklosti razdvojeni. Prav v tem času opažam, da se ta miselnost izboljšuje, da spet vidimo smisel v povezanosti in razvoju turizma. Nižinske vlečnice so eden izmed mojih predlogov, saj bi z njimi bohinjske vasi bolj zaživele.«
V kulturno-zabav nem programu so sodelovali: DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. KUD Triglav iz Srednje vasi, godba na pihala iz Železarne Jesenice, Tol in Kifle, Marija Cvetek, ansambel Marela ter voditelja Alenna Bole-Vrabec in Boris Kopitar.
Malka Škantar iz Ribčevega laza: »Pri nas smo že leta 1950 začeli oddajati sobe. Najprej je bila to ena soba s tremi postelja* mi in gostje, ki so prihajali i* drugih republik, so se čudili, ker se ni bilo treba hodit umivat.yj potok, ampak je bila voda v sobi-Vendar je bil to le začetek. FtH nudbo sob smo vsako leto izbolH šali in zdaj oddajamo tri apart-j maje. Gostje, ki pridejo k natBa so zelo različni. Nekateri hodijoj le počivat in uživajo na svežeflM zraku, drugi pa bi radi tudi kaj videli in doživeli.«
Miro Mulej, direktor hotela Kompas in predsednik TPS, p°" d od bor Bohinj:
»O Bohinju vsi govorijo, da ima 7 tisoč postelj za turiste, kar je celo več kot na Bledu. To pa \ malo pomeni, saj je le 450 taksnih, ki se kvalitetno prodajajo na tujem trgu. Zato je najprej treba zgraditi in dograditi hotele, predvsem tukaj, v centru, *J Ribčevem lazu. To je prvi pogoj za razmah turizma. Treba je organizirati prireditve, gostom je treba ponuditi vrsto možnosti ij> ne le sobo, ki v mnogih primerili nima niti kopalnice- Vse to vlaganje se čez leta vrne in zagotfjfl vi nadaljnji razvoj. Mislim, da j ima turizem v Bohinju se veliko j možnosti, saj se turističnu sezo- j na podaljšuje na 250 dni na 1«"J to.« v. Stanovnik!
Foto: G. Šinik j
--"
Pokal Gorenjskega glasa pred odhodom na prvenstvo — Ker sta bila odlična blejska veslača Sašo Mirjanič in Sadik Mu j kič, lenska mladinska svetovna prvaka v dvojcu brez krmarja, na dan podelitve pokalov najboljšim gorenjskim športnikom zadržana, smo to obveznost izpolnili v petek. Na sloves nosti pred odhodom na svetovno prvenstvo je Sašu in Sadiku pokal izročil glavni urednik Gorenjskega glasa Štefan Žargi. Pokal poklanja medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko. - J. K. - Foto: G. Sinik
■ ■■
Obnova Tavčarjevega dvorca napreduje — Na Visokem v Poljanski dolini škofjeloški Alpetour obnavlja Tavčarjev dvorec Propadanje objekta je doseglo že grozeče razsežnosti, zato so se pri Alpetouru odločili za obnovo, zaupali pa so jo Tehniku iz Škofje l«>k«- Obnova poteka po programu. — Foto: J. Koš-njek
Začetek jubilejne hokejske sezone na Jesenicah — S tekmo med Jesenicami in Kranjsko goro Gorenjko s«- je v soboto na Jesenicah začela jubilejna, 40. hokejska sezona. Zmagali so državni prvaki, hokejisti Jesenic, s 14:0, vendar je tekma navdušila ljubitelje hokeja, ki so se pred vrta ino umaknili k hladnemu ledu. Tekma je bila posebej zanimiva zaradi tega, ker je bil to prvi nastop Jeseničanov z novim trenerjem Vac-lavom červenvjem in igralcema Macholdom in I igalom, prav tako pa je tudi Kranjska gora, ki jo trenira Ciril Klinar, zelo pomlajena. Jeseničani so pokazali v igri številne novosti in spremembe, trener pa pravi, da bo treba še izboljšati igro v konici napada. — J. K. — Foto: G. Sinik
NESREČE
1'okljiika, 21. avgusta — Poznavalci pravijo, tla te dni gobe dobro rastejo. To vesta tudi Tončka in Janko i/. Gorij, ki jih že ves (ed<-n nabirata na Pokljuki. Nekaj jih pojesta in shranita sama, nekaj jih podarita prijateljem in znancem, pa tudi proda ta jih, če jih kdo hoče. V petek sta imela dobro bero. Na sliki Janko ponosno razkazuje enega najlepših gobanov. Foto t. Si nik
Snirt v karavanškem predoru
Jesenice, .20. avgusta — Pri gradnji karavanškega predora je v t trtek nastala huda nesreča, ko I delavci minirali Čelo predora. I '•< preteku dvajsetih minut so -lavci pregledovali delovisčii in morili metan 1'edaj se je s stropa odlomila večja količina skrila cu in padla na Safe-ta Ahmetov \,. ter gu hudo ranila, Feniksa Visočnika pa lažje. Ahmetovu a so tukoj peljali v bolnišnico, vendar vožnje ni preživel.
Usodna večerna vožnja
Kutino, 23. avgusta — Na regionalni cesti Češnjica — Dra-
žgoše se je blizu naselja RudnO.| zgodila prometna nesreča. B°*j bert Prezelj in Roman Komi sta se peljala na kolesu z motorj<j__j proti Železnikom. Ko sta Pr'P_J ljala do ostrega ovinka, ju je radi prevelike hitrosti zaneslo '.D eni globok jarek Kei n'sU* imela večjih ran, sta odšlu dO* mov, ne da bi obiskala zdravWq ka. Vendar je Roman Košir Z*| radi notranjih ran kmalu po vf"j nitvi domov umrl.
Tram poškodoval delavca_J
Bled - Delavca SGP OorT njec iz Radovljice, Stanislav TU* bonjič in Dragan Safarič, sta pO" dirala ostrešje hiše na Bledu. N* Tubonjiča, ki je stal pod balkO' nom, je padel slabo pritrjen tram. Takoj so mu nudili prv? pomoč in ga odpeljali v jesen«* ško bolnišnico.
Tovornjak na strehi
V noči s četrtka na petek se je pri vasi Meja na Jeprci orevTfljJ tovornjak ljubljanske registracije. Vozniku Jožu Kuraltu so zar»'u suma vinjenosti odvzeli kri. Pot0: Gorazd Sinik