Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 D, pol leta 16 D, četrt leta S D. Izven Jugoslavije 64 D. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje vnaprej. Tel. interurb. 113. Posamezna številka stane 1-5© din. Poštnina plačana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 22. dte-vlllra. dne 3. jvinija. 1926. ran 3. Uredništvo je v M-""1" ~ Koroška cesta 5. Rokc1 . se ne vračajo. Upravništ1"* sprejema naročnino, inserat' in reklamacije. Cene inseratom po c voru. Za večkratne og. primeren popmst. Nezap* reklamacije so poštn. proste Čekovni račun poštnega r rada Ljubljana 10.603. Telefon interurban št. 113. 60. letnlfe Veličasten shod proti korupciji v Ljubljani. Naš list je že obravnaval v zadnji številki mogočno in neustrašeno gibanje ožje opozicije proti korupciji, ki objema v naši državi najvišje kroge. Ker je radikalno-radičevska vlada odklonila oster nastop proti korupcijonistom, je sklenila ožja opozicija (t. j. SLS, Davidovičevi demokrati, muslimani in zemljoradniki) da bo priredila velike protikorupcijonistične shode v Ljub ljani, Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. Prvi tak shod se je vršil zadnjo nedeljo v Ljubljani. Na shod so se pripeljali voditelji ožje opozicije ter več poslancev zgoraj omenjenih strank. Že sprejem, katerega je priredila Ljubljana srbskim in muslimanskim poštenjakom v soboto koj po prihodu, je bil prisrčen ter ganljiv. V nedeljo se je vršil shod v veliki dvorani hotela »Union« in na dvorišču, ker v dvorani ni bilo dovolj prostora za mnogobrojne množice, ki so prihitele iz vseh delov Slovenije, da slišijo one, ki imajo smisel ter korajžo za neustrašeno pobijanje korupcije. Ljubljanski shod je bil tako veličasten in dobro obiskan, da sličnega shoda ni videla Ljubljana od leta 1918 do sedaj. Shodu je predsedoval mariborski župan dr. Leskovar, ki je podelil besedo prvemu govorniku Davidoviču. Za burno pozdravljenim Davidovičem je govoril načelnik mu slimanskega kluba dr. opaho, kot tretji vodja zemljorad-nikov dr. Joca Jovanovič in nazadnje dr. Korošec. Po teh govorih je bil shod zaključen v dvorani, a množice na dvorišču so tudi hotele slišati prvoboritelje za poštenost v naši državi. Po shodu v dvorani se je začelo zborovanje zunaj na prostem in ob tej priliki so govorili vsi zgoraj omenjeni voditelji in več Davidovičevih, muslimanskih in naših poslancev. Po zaključku tega shoda je bil skupen obed, pri katerem se je nazdravljalo bratstvu med poštenim srbskim in slovenskim narodom. Žerjavovci, pucljevci in slovenski radikali so delali mesec pred shodom na vse kriplje, da bi se shod sploh ne vršil, ali da bi bila vsaj udeležba bolj mala. S svojo pisavo, zahrbtnostjo in hujskanjem so dosegli ravno nasprotno, namreč veličastno manifestacijo slovenskega naroda proti korupciji in korupcijonistom, ki so glavni krivci obupanega gospodarskega stanja v naši državi. Kmetsko delavstvo. Gotovo je eno glavnih kmetijsko-gospodarskih vprašanj, če ima kmet-posestnik tudi dovolj pomočnikov pri svojem delu. In tudi seveda, kaki so ti pomočniki. Marsikje moramo opaziti, da gara kmet sam s svojo družino, ker ne more dobiti ne hlapca in ne dekle. Vsesplošna želja, biti kolikor mogoče svoboden, če ne že celi dan, pa vsaj nekaj ur na dan, je razdrla tisto prijetno domače razmerje, v katerem so včasih živeli skupaj gospodarji in hlapci. Biti hlapec ali dekla, je dandanes kakor neka sramota med delavci, ker je popolna nesvoboda brez »urlaubov« in brez »plavih«. Nikakor nismo proti temu, da bi kmetsko delavstvo ne uživalo svoj del svobode. Ali prepričani pa smo, da je bilo takrat bolj prijetno v naših kmetskih hišah in je še danes tudi tam, kjer je služinčad kakor del družine. Nekdanji hlapci in nekdanje dekle so delali po polju, travnikih, gozdovih, pa so rekli: »To je naše.« Zavedali so se, da iz skupnega dela izvira tudi skupno veselje nad uspehi in skupen delež, pač po primeri. Zato je bila služinčad zvesta, kakor da dela za se, ker se je počutila kakor doma. Gospodarja je spoštovala kot očeta in gospodinjo kot mater. Ti pa so jo upoštevali kakor svojo deco. Najboljša rešitev kmetsko-delavskega vprašanja bi seveda bila ustvariti zopet tako razmerje. Marsikateri hlapec in marsikatera dekla bo pri taki družini rada ostala vse življenje, posebno če bo imela v dobrih srcih svojih domačih zapisano pravico, da tudi na stara leta ne bo treba prijeti za beraško palico in iti od hiše do hiše. Drugo dejstvo, ki bo pripomoglo kmetu do kmetskih delavcev, je gotovo sedanja gospodarska stiska delavcev po širnem svetu. Vzemimo samo Trbovlje, kjer so jih na tisoče odpustili, v prvi vrsti tiste, ki so s kmetov doma. Kakor po rudnikih, tako tudi po tovarnah ni več veliko prostora za nov tok delavstva z dežele, posebno, ker delavske družine že same razpolagajo z novimi delavskimi močmi. Tudi tujina je sedaj bolj kruta kot so si jo delavci predstavljali. Amerika je delavstvu takorekoč zaprta in je tudi predaleč. Nemčija ima sama delavcev veliko. Naši težko shajajo gori. Francija jih je nekaj tisoč sprejela, a imajo tudi bolj težko stališče. Slovenski kmet bo na ta način imel torej zopet več kmetskega delavstva na razpolago. Prvo, kar naj kmet-posestnik napravi s svojim delavcem, hlapcem ali deklo, je, da ga sprejme kot domačega, ne pa le kot tujca, plačanca, na delo. Ugled kmeta pri tem ne bo trpel, ker ima kot oče večji ugled in spoštovanje kot pa le kot delodajalec. Kmetsko delavstvo pa naj se zaveda, da njegova odvisnost od gospodarja ni nikaka odvisnost, če jo primerja s službenim razmerjem kjerkoli po svetu. Služinčad naj se počuti kot doma, a tudi potrudi kot za svoje! Nadalje bo moral slovenski kmet misliti tudi na izobrazbo svoje služinčadi. Ni dosti, da kmet bere, študira, kako zboljšati svoje gospodarstvo. Zelo prav mu bo prišla v tem oziru poučena služinčad, ki bo tudi z drugačnim veseljem pomagala, kakor oa, če je vedno zanemarjena. Kajti popolnoma napačno mišljenje, da je za kmetsko delo le tak, ki za drugega ni. Kmetski naraščaj in tudi naraščaj služinčadi mora biti zdrav in krepek in brihten, da bo napredek vedno večji! Primerno izobražena služinčad bo seveda tudi vse drugače spoštovana in ne bo koga sram biti hlapec ali dekla. Ko danes prinašamo nekatere pravne določbe o kmet skem delavstvu, smo izpregovorili tudi teh par besed z najboljšim namenom, da bi naše kmetske hiše bile obvarovane vseh brezplodnih prepirov med gospodarji in slu-žinčadjo in bi vladalo lepo nekdanje obojestransko dobro razmerje, pa bo vprašanje kmetskega delavstva samopose-bi rešeno. Zavarovanje delavcev pri kmetijskih strojih. V naši državi imamo splošni zakon o zavarovanju delavcev proti nezgodam. Gotovo je ta zakon zelo upravičen, ker mnogi delavci delajo pravzaprav v neprestani živ-! ljenjski nevarnosti in se tudi nesreče res prav pogosto zgodijo. Če pa delavec svoje življenje pri delu v nevarnost postavlja, je pa pravilno, če je za slučaj nezgode zavarovan. Kmetsko delavstvo pri svojem delu ni izpostavljeno življenjski nevarnosti, nasprotno, večinoma dela na prostem, v zdravem zraku. Zato tudi ta zakon o zavarovanju delavcev izvzema v § 6 kmetske delavce in posle. To zavarovanje bi bilo res nepotrebno breme za kmeta in za služinčad. Pač pa ta zakon zahteva zavarovanje kmetskega delavstva, ki je pri kmetskih strojih, kjer se pa lahko zgodi nesreča in se tudi res velikokrat zgodi in je včasih nesrečnež celo življenje pohabljen in ni več za delo. Zavarovanje v tem oziru je obstajalo že tudi pred vojno. Predpisi zakona o tem zavarovanju pa so nepopolni in niso bili sprejemljivi. Kajti življenjske in delavne razmere so na kmetih drugačne kot v tovarnah in pri obrtih. Zato je bilo nesmiselno poimensko zavarovanje posameznih. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je zato odredil, da se pri takih strojih zavarujeta dve osebi za vsako konj sko silo. Tudi ta zahteva je še precej visoka. V začetku meseca maja je posebna komisija predložila zahteve kmetovalcev in zdaj osrednji urad za zavarovanje delavcev o tem razpravlja. Po tem zavarovanju bi bili zavarovani vsi, ki so pri stroju zaposleni, tudi lastnik stroja, njegovi domači ali pos li. Ko bo osrednji urad svojo razpravo končal, bomo o njej še poročali. Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Radičevci pa znajo! Take stranke, kot so radičevci, ni na celem božjem svetu. Ne samo, da so se čez noč prelevili iz republikancev v najhujše monarhiste, ki so preje zagovarjali ločitev od Srbov, pa so zdaj zato bolj srbski kot Srbi sami, so še druge stvari, ki so samo pri Radiču in njegovi stranki mogoče. Tako so — ne se smejati — radičevski ministri glasovali samim sebi za nezaupnico. Tako je tudi Radič na svojih dveh shodih o binkoštnih praznikih govoril — zoper radičevskega ministra dr. Ni-kiča, da je črv v vladi. In konečno so zdaj radičevci glasovali zoper svoj lasten predlog v zadevi korupcije. Ali je kaj takega pri umnih ljudeh mogoče? In radičevci upajo, da se jim bo slovenski narod zaupal na milost in nemilost? Ali mislijo radičevci, da je slovenski narod slep? Dovolj so varali Hrvate. Posrečilo se jim je, varati nekaj časa tudi Srbe — Pašič to bridko obžaluje — ali zastonj bodo poskušali varati Slovence, zastonj! Pucelj je najboljši minister! V Sremu so bile pretekle dni grozne poplave, ki so naredile veliko škode. Posla nec Aleksič je predlagal nujno odpomoč. Toda zdaj so zoper ministra Puclja glasovali tudi radikali in njegovi hrvaški pajdaši radičevci in minister Pucelj je propadel. Če bi imel kaj manire, bi moral odstopiti. Izrezal ga je ministrski predsednik, češ, da ga radikali in radičevci niso prav razumeli, ker je govoril slovenski. Srbi in Hrvati po izjavi ministrskega predsednika ne razumejo dobro slovenski, a ista vlada zahteva od najpri-prostejšega Slovenca, da mora razumeti srbohrvaško in znati celo cirilico, ker imamo vse državne tiskovine in prihajajo vsi državni spisi v tem jeziku in večinoma tudi Januš Goleč: Mati med vojnimi žrtvami. Pred par leti sem si ogledal pokopališče župnije, ki hrani še danes trupla ter kosti rajnih okoli župne cerkve. Po vojni so uzidali v pokopališčno obzidje marmornate plošče, ki nosijo vsaka sliko v svetovni vojni padlega domačina z dnevom njegovega rojstva in smrti. Veliko je teh spominkov in nekako na sredini je večja plošča, na kateri so tri slike: na levi sin Joža, na desni sin Franc, na sredini med obema mati Helena, spodaj najmlajši sinko Lipče. Pod temi slikami so uklesani dnevi rojstev ter smrti. Čudno se mi je zdelo, ker sem videl prvič sliko pri-proste kmetske mamice v družbi padlih sinov. Nisem si mogel razložiti, kako naj bi bila postala mati vojna žrtev, ker vendar ni bil ta kraj nikdar v vojnem območju. Da bi razvozlal uganko s sliko matere med vojnimi žrtvami, sem stopil k župniku in ta mi je povedal zgodbo, iz katere sem izprevidel, da je slika matere med padlimi sinovi upravičen spomin na materino medvojno ljubezen. G. župnik mi je pripovedoval takole: Glejte, tam gori na holmcu za gozdom stoji skromna kmetska hišica, kjer so rekali pri Gačnikovih. Gačnikov Joža je umrl zgodaj, zapustivši vdovo Heleno in tri sine. Mati Helena je gospodarila in vzgajala deco tako, da je postala Gačnikovina ponos cele župnije. Sini so odrasli, ostali doma pri materi, jej pomagali pri delu, a tudi sosedje so jih radi vabili kot vestne in mar ljive delavce v košnjo ter mlačvo. Ob izbruhu vojne sta odšla Joža in Franc takoj na fronto. Starejši Joža je izginil kmalu nekje v Galiciji. Franc je bil enkrat na dopustu z zlato kolajno, a kmalu za tem nas je presenetilo obvestilo, da je padel. Koncem leta 1916 je moral k vojakom najmlajši Lipče. Precej težko je bil ranjen v nogo na Italijanskem in je prišel v bolnico kake dve uri proč od te župnije. Videli smo vsak teden po dvakrat, kako je stopala sključenega hrbta stara Gačnica proti mestu s polno košarico v roki. Lipče je bil dolgo po raznih bolnicah. Ozdravil je popolno in tako enkrat v aprilu 1918 se je vrnil k materi na dopust. Sosedi, ki so videli ter opazovali večkrat* Gačnico v družbi najmlajšega, so mi pravili, da so jih ganili prizori Ijubeznjivosti matere do preostalega edinca do solz. Po tednih dopusta bi bil moral Lipče nazaj k vojakom; a mati ga ni pustila, češ, saj so tudi drugi doma preko dopusta in niti na fronti niso bili. Lepega dne se je oglasil pri Gačnici orožniški straž-mojster z opominom, naj se vrne sinko prostovoljno k kadru, da ne bo imel sitnosti. Na ta poziv mu je napekla mati popotnico; a slovo je bilo tako bridko in dolgotrajno, da je ostal Lipče mesto da bi šel k vojakom — doma! Prikazal se je po tednih stražmojster v drugič na Gač-nikovini z resnejšim opominom: Lipče naj se poslovi takoj, sicer bo prišel ponj eden od najbolj strogih orožnikov! Zopet se je pekla popotnica za komaj nekaj preko 20 let starega Lipčeta, a v cesarsko kasarno ga ni bilo. Na materino prigovarjanje se je odpravil za 14 dni k teti na seneno košnjo. Žandarji so iztikali odslej vsak drugi dan po Gačni-kovini in iskali Lipčeta, o katerem je trdila mati Helena, da ga ni in ni, naj poprašujejo za njim po mestu, kamor je odpotoval. Lipče se je vrnil od tete. Mati mu je zopet napekla popotnico in tokrat sta sklenila oba resno, da se vrne dru, go jutro k vojakom, kamor mora in bo itak kmalu konec vojske. Zgodaj zjutraj je napolnila mati Lipčetov nahrbtnik 9 popotnico, zbudila sinka in mu pripravila zajutrek. Med zajuterkovanjem je padel materi pogled skozi okno in vzkliknila je začudeno: »Oh, ti moj Bog, kaj takega ne pomnim! Glej, Lipče, naša sivka se je odvezala in se pase s hlastno naglico po Požegovi detelji!« V Lipče je odložil žlico in hitel ven, da obrne kravo v hlev. eau Ko se je približal sivki, mu je udaril izza ogla na uho osorni: »Stoj!« Ozrla sta se on in žival. Na kakih 30 korakov se blesketal v vzhajajočem solncu — bajonet! Sivka se je ustrašila pogleda na zgodnjega oboroženega tujca, zabezgala naprej po detelji in Lipče jo je ubral za njo. Butnila sta mu v hrbet še dva rezka: »Stoj!« Klicem na stoj je sledil strel. Lipče se je opotekel, padel z obrazom po njivi. Sivka je postala, se ozrla in za-mukala zaten""' - _ . ------ poceni užitek Vas je: umivajte se z »Elsa mili«! Poznavalci pravijo: «tellerjeva Elsa-mila so od vsega dobrega najbolje! Ta mila «dravja in lepote niso samo toaletna mila, prijetno dišeča in močno se peneča, toaletna mila, temveč imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene in dobro delujoče sestavine, ter so torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistostim kože. One store kožo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se pet vrst Elsa mil: Elsa lilijino mlečno milo, Elsa glicerinsko milo, Elsa bo- raksovo milo, Elsa milo za britje, Elsa katransko ali 6am-pon-milo. Za poizkušnjo pet kosov Elsa mila že obenem a zavojnino in poštnino za 52 din. proti vnaprej poslanem denarju. Po povzetju za 10 din. več (za poštnino). Naročila upraviti lekarnarju Eugen V. Feller-ju v Stubici Donjoj, Elsatrg 341, Hrvatska. v cirilski pisavi. Smo pač Slovenci drugačne brihtne glavice kakor pa srbski in hrvaški ministri in poslanci! Radikali bi radi pozornost, ki je nastala zavoljo njihovih umazanih zadev, posebno vsled Rade Pašiča, obrnili na drugo stran, pa so vložili interpelacijo zoper Ku-manudija, «i je iz Davidovičeve stranke, in pravijo, da ■bodo ponovili ono žlobudranje zoper dr. Korošca, ki so ga nasprotni listi že nekaj let bili polni, a vendar niso mogli ničesar dokazati. Na ljubljanskem shodu so dobili radikali odgovor, ki so ga zaslužili. Novo stranko so ustanovili madžaroni v Prekmurju. Ker se bo nova stranka potegovala za graščake-Madžare, bo imela dosti denarji in malo ljudi, ki pa bodo plačani. Komisija za preiskavo korupcijskih afer je izvoljena, pa so vsi z njo nezadovoljni. Sedanja vlada ima v njej 13 zastopnikov, med temi je 9 radikalov, opozicija pa 8 članov. Torej bodo radikali sodili samega sebe, potem že lahko vemo, kako bo ta »sodba« izpadla. V DRUGIH DRŽAVAH. V svetovni politiki je najzanimivejša novica, da je prenehala vojna v Maroku. Abd el Krim, znani poveljnik turških čet, se je udal. Francozi in Španci so ujeli njega in njegovo družino in ga odpeljali na Francosko. Zajeli so tudi velik plen topov, pušk in streljiva. Zdaj bodo poskušali s tamkajšnjimi turškimi rodovi v miru živeti. V sveti deželi, kjer so bili boji najhujši, so proglasili samostojno libanonsko republiko. Prvi predsednik nove države v sveti deželi se imenuje Debbas. Na Poljskem so se razmere sicer malo ustalile, vendar ima Pilsudski še dosti dela, da bo napravil red. Sedanji papež dobro pozna razmere na Poljskem, ker je bil v Varšavi dolgo časa papežev odposlanec, je poslal Pil-sudskemu svoj blagoslov, želeč mu božje pomoči pri težkem delu za blagor Poljske. Na Rumunskem so volitve končane. Sedanja vlada je bila preje v manjšini, sedaj pa ima 280 poslancev, vsi nasprotniki pa 104 poslance. Socijalisti in komunisti nimajo nobenega. Na Rumunskem je tako, da tisti, ki je na vladi, zmaga za tisto število poslancev, katero hoče. Torej je tam volilne svobode za orehovo lupino. Italijani hočejo popolnoma poitalijančiti vse Slovane in Nemce, ki so po vojni prišli pod italijansko oblast. Zdaj je italijanska vlada izdala poseben ukaz, ki prepoveduje organizirati slovensko mladino in zagrozila z zaporom vsem, ki bodo to poskušali. Na podlagi tega ukaza so pričeli preganjati slovenska društva. Odpornost primorskih Slovencev ja pa tolika, da se za enkrat še ni bati kaj hujšega. Toda naša država v tem oziru zelo pozablja na svoje dolžnosti. Ko pride zdaj v skupščini v razgovor nova pogodba z Italijo, sklenjena v Nettunu, bo znova potrebno pozvati vlado, naj se vendar potegne za Slovane. Na grško-bolgarski meji so se zopet spoprijeli grški vojaki in bolgarski komitaši. En grški vojak je ubit in en - komitaš. Več pa je ranjenih. Na tej meji so vedno taki spopadi, ki imajo politično ozadje. Razorožitvena konferenca je prešla — brez uspeha! Pričakovati je bilo to. Saj ni iskrenosti med državami, da bi se to važno vprašanje moglo ugodno rešiti. Kaj je novega? »Martinišče« v Murski Soboti. Ravno v času, ko vlada po celem Prekmurju veliko zanimanje za loterijo, ki jo priredi »Martinišče«, se nam zdi primerno, da najširšim plastem slovenskega naroda predstavimo to mogočno idejo, ki je podžgala vse naše prekmursko ljudstvo, in da ga povabimo na sodelovanje pri uresničenju te ideje. — Kaj misli biti »Martinišče«? Katoliški dijaški zavod, ki bo nudil streho vsem, ki so potrebni pomoči in prave vzgoje. Nič novega ne povemo, da je Prekmurje revna dežela, j Velikanska večina prekmurskih kmetov ima le toliko svo jega, da s precejšnjo težavo preživi svojo družino. Za to, > da bi dal svojega otroka v šolo, mu že ne preostaje sred- i stev. In tako mora marsikateri otrok, ki bi lahko postal po svojih umskih zmožnostih enkrat duševni voditelj svojega naroda, ostati doma pri plugu in mora tam pokopati svoje zmožnosti. Ta revščina se je pokazala takoj ob otvoritvi gimnazije v Murski Soboti. Vsak pa je tudi spoznal, da je nam potreben dijaški zavod, kateri tudi revnim pomore do tega, da postanejo duševni delavci naroda. In tako se je vzbudila misel na zidanje »Martinišča«. »Martinišče« pa ni namenjeno samo za to, da bi dalo našim revnim dijakom streho in hrano. Ima še drug cilj, ki je ravno tako važen, kot ta, ki smo ga omenili. Podati hoče svojim gojencem dobro krščansko vzgojo. Vzgojevalen zavod v M. Soboti je neobhodno potreben. Gimnazija se trudi, da poda v prvi vrsti izobrazbo duha, na vzgojo srca pa ne gleda. In ta se tudi na kak drugačen način ne da nadomestiti. Mestno življenje je ne bo podalo, ker je samo nima. Deloma bi jo lahko podale katoliške organizacije. A teh ni. In tako za naše dijake ni druge pomoči, ko da dobijo zavod, ki jim bo dajal ne le telesne hrane, temveč tudi duhovne. — Prekmurje potrebuje dobro vzgojenih duševnih voditeljev, zato mu je tudi potreben zavod, ki mu jih vzgoji. Samo si ga v kratkem času ne more postaviti, ker se zahtevajo prevelike žrtve, ki jih v svoji revščini ne more prenesti. Kar se je dalo storiti, se je že storilo; vsak je sodeloval in sodeluje pri postavitvi, v kolikor mu to gospodarske razmere dopuščajo. Ker to ni dovolj, se obračamo na vse slovenske brate, ki so sicer bili od nas ločeni, a sedaj so z nami eno. Vse nas druži ena domovina, mati Slovenija, ter ena država, Jugoslavija. »Martinišče« ne bo le last Prekmurja, temveč bo v ponos celemu katol. slovenskemu narodu. In tudi strehe ne bo dajalo le našim prekmurskim sinovom, temveč dobijo v njem zatočišče tudi drugi. — Pomagajte nam! Ne prosimo pomoči popolnoma brezplačno. Prosimo vas le, da posegate po srečkah Moino je, da »o nekatero mila dobre. Boljše, kakor Schicht-ovo ni niti eno. Najboljše je edino: Schiehievo milo tnimka „Jelen". Kupujte le najboljše milo 1 Pri uporabi se izkaže, da je najcenejše. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot „ravno tako dobra, kakor Schicht-ovo." Za najboljšo kakovost jamčita le Ime . SCHICHT in znamka „JELEN". , naše loterije. Ko pomagate s kupovanjem srečk različnih1 drugih loterijskih kart postavljati katoliške domove, orlovski Štadion, kupovati zvonove, orgije itd., pomagajte postaviti tudi naše »Martinišče«! Vaša pomoč ne bo pozabljena. Razen tega pa se naša loterija tudi z ozirom na materielno stran ne da zaničevati. Za vsakega kupca srečk nudi upanje, da mu prinese kak dobitek. Dobitkov je precej in če število teh primerjamo s številom dobitkov pri drugih loterijah, je število celo zelo veliko. Na 50.000 srečk pade 670 dobitkov, med katerimi bo tudi večje število predmetov, ki so za gospodarstvo potrebni. Prvi trije dobitki: avtomobil, kolo, šivalni stroj, pa so naravnost dragoceni. — Posegajte po naših srečkah! Cena je zelo nizka: 5 dinarjev komad. Dobijo se pri: Ravnateljstvu »Martinišča« v Murski Soboti. Žrebanje bo dne 14. novem bra. Kdor išče, najde; kdor čaka, dočaka; kdor kupi, dobi. Pomagajte, obenem pa ne bežite pred srečo, ki vas čaka, ako kupite naše srečke! Osebna dohodnina v Ameriki in pri nas. Ljubljanski »Narodni dnevnik«, ki lomi ob vsaki priliki kopje za poljedelskega ministra g. Puclja, je prinesel to-le primero med plačevanjem dohodnine v Ameriki in pri nas: V Ameriki bodo v kratkem davki zopet znižani. V zvezi s tem pa se bo tudi povečal davčni eksistenčni minimum. Dosedaj je v Ameriki plačeval davek samo tisti, ki je imel 2500 dolarjev letnih dohodkov. Če je bil poročen in imel otroke, potem se je ta svota za vsakega otroka povečala za 400 dolarjev. Od sedaj naprej pa bo plačeval daVke samo tisti, ki ima najmanj 3500 dolarjev (ali 167.000 din.) letnih dohodkov. Šele oni srečni ljudje, ki imajo višje letne dohodke in so brez otrok, plačajo poldrug odstotek svojh dohodkov davka. Ni naša država tako bogata, kakor Amerika in zato tudi ni pričakovati, da bi bile pri nas državne potrebščine krite pri tako nizkem obdavčenju kot v Ameriki. Ampak, kakor je pri nas privit davčni vijak, to presega vse meje. Ravnokar je predložen skupščini novi zakonski davčni osnutek. Po tem načrtu mora plačevati dohodnino vsak, ki ima letno najmanj 3600 dinarjev dohodkov. Ali z drugimi besedami: kdor ima 300 dinarjev mesečnih dohodkov, plača že dohodnino. Vsi pa vemo, da niti umetnik v stradanju ne more izhajati s 300 dinarji mesečno. Saj se mnogi poslanci celo pritožujejo, da so dnevnice po 300 dinarjev prenizke. In taki reveži, ki ne zaslužijo niti za kruh, naj plačujejo davek! Je to taka nezaslišanost, da bi jo morali vsi poslanci brez vsake debate odkloniti. Značilno za naše razmere pa je, da bi tudi taka nezaslišanost mogla postati zakon! Smrt naših dveh uglednih mož. Umrl je dne 26. maja v Št. Petru pri Mariboru g. Anton Flucher, bivši župan, dolgoletni občinski odbornik in član krajnega šolskega sveta, 73 let star. Rajni je nad 20 let potrpežljivo prenašal bolezen na nogah, ki je tudi povzročila njegovo smrt. — V občini Vosek pri Mariboru je umrl dne 20. majnika znani obmejni rodoljub Franc Rajšp. Pokojni je bil premožen ter spoštovan posestnik, več let župan in svetovalec v občini Vosek. Dosegel je starost 76 let in bil priljubljen radi darežljivosti in dobrohotnosti pri vseh domačih občanih in sosedih. Pogreb blagopokojnega je bil veličasten in je dokazal pokojnikovo priljubljenost. Bodi mu lah ka, obmejna zemlja slovenska! Velikanska vremenska nezgoda v Novem Sadu. Ponoči dne 25. majnika je v Novem Sadu in okolici divjalo strahovito neurje. Vihar je pokončal mnogo poljedelskih posevkov. Porušil je več hiš in podrl zlasti mnogo brzojavnih ter telefonskih drogov. Dolina Kamenice je bila povsem poplavljena. Povodenj je zahtevala tudi devet človeških žrtev ter je povzročila večmilijonsko škodo. Mesto Novi Sad samo je bilo radi neurja tekom ene ure poplavljeno. Prebivalci so morali reševati najpotrebnejše stvari iz kleti in pritličnih stanovanj. Rešilno delo sta vodili policija in požarna bramba. Toda vse varnostne odredbe so bile brezuspešne, ker je trajal neprestano strahovit naliv, kakor da bi se bil oblak utrgal. V Jakšičevi in Niko-lajevski ulici je stala voda pol metra visoko. Ves promet Žandar, ki je bil odvezal kravo, da bi izvabil Lipčeta iz skrivališča, se je obrnil na peti in odbrzel v vas po župana. Sivka se je vrnila pred hlev sama, mukala pred vrati in vzdramila mater Heleno, da je pogledala proti durim, skozi katera bi naj vstopil njen Lipče. Sinka ni bilo. Sivka je mukala in mati je hitela pogledat, kje bi se bil zamudil njen edinec. v Krava je gledaja žalostno izpred hleva, mati je iskala 2 očmi zastonj otroka . . . Tudi njeni glasni klici so se porazgubili brez odgovora . . JVIati se je napotila za rosno sledjo po sosedovem de-teljišču. Po sredini njive se je poznala gaz sivke, zraven te | -tloveške^stopinje, ki so se izgubljale pod obronkom. Helena je postala na vrhu, kjer jej j^ padlo oko na Lipčeta, ki je ležal vznak na obrazu. 'Hlasnila je k sinku, se spustila na kolena in ga obr-v krilo . . . Obraz otrokov smrtnobled, usta odprta ter krvava, oči ,pkJeno onemele in »a prsih odprtina, iz katere se je še pusčahi v bolj počasnih curkih kri preko prs v materino krilo . . Helena ni čula strela, ni videla orožnika in v njenem krilu je otrpljeval in ledenel radi smrtne prsne rane njen edinec — Lipče . . . Sivka ga je z rogom---Ne! Padel je pri teku in se nabodel---Ta misel jo je prešinjala, ko mu je odpenjala srajco in tipala po okrvavljenih prsih. Ena luknjica na hrbtu in njen izhod iz sinovega telesa na prsih . . . To je strel! Kedo in zakaj bi se bil lotil Lipčeta z orožjem? Ta negotovost je pretresavala mater, ko se je ozrla na kvišku in ugledala pred seboj župana in še dva moža iz vasi. Žandar je pokazal na Heleno in sina, se obrnil in izginil za obronkom . . . Mati v naročju z mrtvim edincem---Pred njo trije znani obrazi---A kedo bi naj začel prvi z besedo pri tako presunljivem prizoru! Mati je zrla onemela v znance, iz sinovih prsi je curljala počasi kri v njeno krilo . . . Župan je bruhal tresočega glasu pojasnilo, da je bil ustreljen Lipče od žandarja kot neposlušen dezerter. Helena je slišala te besede, a kako bi jih naj razumela, ker je poslala sinka sama za kravo, mu pripravila popotnico za odhod in ustrelili so jej ga kot razbojnika tik rojstnega doma . . . Izgubo dveh sinov je prebolela v nepopisni, tihi žalosti; a odkritje vzroka usmrtitve njenega najmlajšega in še edinega jej je ustavila trenutno kri, da ji je usahnila na mah na obrazu rdečica, levica je izpustila sinkovo glavo, desnica se je oprijela detelje, ki se je izpulila pod bolestnim prijemom in Helena je omahnila na hrbet brez krika! V materinem krilu truplo in kri mrtvega sina. Nezavestna mati v jutranji rosi, ob obeh žrtvah medvojne krutosti tri osebe, ki bi naj pomagale, a ne morejo . . . Ustreljenega Lipčeta so odnesli v mrtvašnico. Heleno so položili doma na postelj in poklicali sosedo, naj jo vzdra mi k zavesti. Drugi dan po tem dogodku je prišla sodna komisija v spremstvu 11 žandar je v, ki je še raztelesi-la Lipčeta, da bi dognala ter zabeležila, ga je li dobro pogodil žandar samo radi tega, ker je hotel obrniti na materin vzklik kravo in nato odpotovati nazaj, kjer je že krvavel. Raztelešenega Lipčeta so položili v nepobarvano krsto v mrtvašnici; doma na Gačnikovini so preoblačile sosede za mrtvaški oder Heleno, ki je prebolela smrt Jožeta in Franca, a uboj najmlajšega Lipčeta tik doma na sosedovi njivi je stisnil njeno materino srce za vedno--- Pogreb obeh vojnih žrtev — matere in njenega najmlajšega — je bilo veličastno spremstvo domačih in sosednih mater, ki so klicale glasno z neba maščevanje nad državo, ki jim je ugrabila sinove ter može, a sedaj že sega s Kajnovo roko celo po materah! Tako je torej prišla slika priproste kmetske matere Helene Gačnik na marmornato ploščo vojnih žrtev. Vsakdo mi bo priznal, da je zaslužila ta mati odlikovanje, da oznanja materino medvojno ljubezen poznim rodovom v družbi treh slovenskih sinov: Jožeta, Franca in Lipčeta. Kmetski dnevi 13., 14. in 15. avgusta v Mariboru. jpo teh ulicah je bil ustavljen. Škoda v Novem Sadu vsled strahovitega neurja je ogromna. Okoli 8. ure zvečer je bilo skoro vse mesto poplavljeno in je povodenj poškodovala mnogo blaga po kleteh in skladiščih. Prebivalstvo je bilo zbegano ter je povsod iskalo pomoči in zavetja. V Kame-nici sami je vihar povzročil ogromno škodo. Voda je drla z bregov ter seboj nosila različne predmete, ruvala je drevesa in celo rušila koče. Elektrarna je morala ustaviti obrat in delavci so presekali žice, da ne bi prišlo do večje nesreče. Na poti Kamenica—Ledinci je voda porušila ka-meniti most in odnesla tudi mnogo brzojavnih drogov. Povodenj je odnesla z neke hiše v Kamenici mlado deklico in ženo, ki je stala na cesti. Doslej je ugotovljenih 9 človeških žrtev, porušenih je pet hiš in močno je poškodovana železniška proga od Kamenice proti Ledincem. Kamenica je bila dva dni brez električne razsvetljave. Na pomoč je bila pozvana vsa žandermerija iz bližnjih in oddaljenejših krajev. — Okoli 10. ure ponoči dne 25. maja je bila tudi strahovita nesreča pri Starem Vrbasu. Tu je voda prodrla nasip v širini 20 metrov. Iz Starega Vrbasa je bilo pozvano vojaštvo na rešilno delo. Okoli polnoči se je prebivalstvu z velikimi napori končno posrečilo, da so nadaljno prodiranje valov omejili in prodreti nasip za silo zasuli. Priloga »Novice v slikah« pride s prihodnjo številko. Tudi »Domoljub« bo prinesel slike šele prihodnjič. Ta priloga se je zakasnila, ker se jim je stroj v Ljubljani pokvaril in radi tega zamuda. Pomenljivo slavlje. Dne 4. t. m. bo slavila mariborska stavbena tvrdka Josip Nekrep 251etnico obstoja. Gospod Nekrep je kot priprost viničarski sin začel pred 25 leti s stavbarstvom in je dvignil podjetje tekom let z marljivostjo ter štedljivostjo do sedanjega ugleda in veljave. Tvrdka Nekrep je veliko zidala po Mariboru in pred vsem po Slovenskih goricah, kjer je njen lastnik znan pri vseh posestnikih in župniščih. K 251etnemu jubileju častita tvrdki jubilant »Slovenski Gospodar« in jej želi procvita in veliko blagoslova! Zborovanje hišnih posestnikov za Maribor in okolico se vrši v nedeljo, dne 6. junija, ob 9. uri predpoldne v mali dvorani pri Gotzu. 0 izvozu vina v Avstrijo je napisal narodni poslanec Franjo Ž e b o t obširen članek, katerega smo uvrstili v današnje »Gospodarske novice«. Opozarjamo naše vinogradnike na ta spis. Usodepolno trčenje z avtomobilom. V noči od torka na sredo je zavozil 491etni kmet Franc Kokol iz Lajterš-berga na cesti med Pesnico in Mariborom v tovorni avtomobil. Vozil je na napačni strani ceste in ker se ni mogel več izogniti, ga je avto zadel ter vrgel pod kolesa. Zlomil mu je desno nogo in dobil je tudi nevarne poškodbe na glavi. Prvo pomoč mu je nudil šentiljski zdravnik dr. Mo-roccutti. Poškodbe so zelo resne in bo težko ostal pri življenju. Nesreča pri Vurbergu. Dne 29. maja se je bliskovito raznesla po celi župniji in še daleč naokoli neverjetna, a vendar resnična ter žalostna novica, da je neizprosna smrt utrgala nit življenja mladi ženi Zelenikovi Tončki, stari komaj 40 let. Kdo bi sploh na kaj takega mislil? Pred tednom še zdrava kot riba in vesela, danes pa na mrtvaškem odru. Ko je na binkoštno nedeljo popoldne šla po svojih opravkih, se ji je po vsled dežja spolski poti spodrsnilo in padla je tako nesrečno, da si je zlomila nogo pod kolenom. Kljub skrbni zdravniški oskrbi je nastopilo zastrupljenje, krvi in v 24 urah je v silnih bolečinah podlegla ena najmočnejših žen na Vurbergu. Ob dosti preranem mrtvaškem odru žaluje potrti mož in petero nedoraslih otrok, ki so z rajno Tončko zgubili svojo preblago mamico, mož pa svojo skrbno tovarišico v sedanjih slabih gospodarskih časih. Blagi, povsod priljubljeni ženi želimo večni mir, vzgledni rodbini Zelenikovi pa naše sožalje! Romanje k Sv. Antonu Padovanskem na Pohorju. — Prijateljem in častilcem sv. Antona se naznanja, da se bo obhajala pri Sv. Antonu na Pohorju tridnevnica dne 11., 12. in 13. junija v proslavo svetega leta in v čast Srcu Jezusovemu in sv. Antonu. Tridnevnica, katero bo vodil p. kapucin iz Maribora, se začne v petek v jutro, na praznik Srca Jezusovega, s pridigo in slovesno sv. mašo. V spomin na sveto leto se posveti antonska župnija ta dan presv. Srcu. V soboto ob 6. uri zvečer bo slovesen sprejem sel-niške procesije in drugih romarjev. Zveza z vlaki je prav Naša društva. Vsem društvom! Društva, ki prirejajo gledališke pred stave in koncerte in plačajo po taksnem zakonu (Tar. post. 99a in čl. 103, točka 1 in 2 Pravilnika za izvrševanje) samo 10% davka od prodanih vstopnic in ne 20%, kakor je navadno za druge prireditve. Za ugodnost znižanega plačila pa morajo imeti posebno potrdilo, da so te prireditve umetniške, oziroma umetniško-diletantske. Taka potrdila je izdajal doslej Veliki župan, oziroma Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere. Za včlanjena društva jih je preskrbijevala Prosvetna zveza. Za časa Radičevega mi nistrovanja pa je izšel dne 2. junija 1926, br. 35.341 IV, odlok, da daje odslej taka potrdila samo Umetniško odele-nje ministrstva prosvete v Beogradu. Tu sem se torej morajo odslej pošiljati tozadevne prošnje. Stara potrdila ne veljajo več. Tako »objašnjenje« je poslala dne 27. aprila 1926 št. 31.283, generalna direkcija posrednih davkov fin. delegaciji v Ljubljani. Za društva, ki so včlanjena v Prosvetni zvezi v Mariboru, je ista vložila prošnjo za ponovno ugodnost. Ta čas pa je seveda plačevati po 20% od vstopnine. Dekliški tabor za Ptujski okraj se vrši dne 13. junija t. 1. v Cirkovcah pri Pragerskem s sledečim sporedom. 1. Ob 10. uri dopoldne je slovesna služba božja. 2. Po službi božji zborovanje na prostem in sicer: a) Marijina pesem: »Ti, o Marija!« b) Pozdrav Dekliške zveze v Cirkov-cah. c) Dekliško srce, govori gdč. M. Zelenikova. č) Dekle v domači družini, govori gdč. Kr. Rotovnikova. d) Dekle v javnem življenju, govori g. Franc Hrastelj. e) Pesem: »Slo vensko dekle« (Venček na glavi se . . .) 3. Popoldne so ob dveh slovesne večernice. 4. Po večernicah je akademija ugodna. Najbližji postaji sta Vuhred in Vuzenica. V nedeljo, dne 13. junija, na god sv. Antona, bo prva slovesna služba božja ob 6. uri, druga ob 10. uri dopoldne za vse žive in rajne dobrotnike antonske cerkve. Prodajale se bodo nove razglednice, katerih čisti dobiček se obrne za nove zvonove. Grozen dvojni umor pri Sv. Juriju v Slov. goricah. — Jožef Kos, posestniški sin v Spodnjih Zerjavcih, se je poročil nedavno z Antonijo Kurnik, ki je podedovala po leta 1925 umrli Ivani Tomažič, posestnici v Jurjevskem dolu št. 53 navedeno posestvo. Dotična hiša je blizu Št. Jurija, oddaljena kakih 15 korakov od okrajne ceste, ki vodi proti Sv. Jakobu. Dne 30. maja je prišel v dotično hišo, v kateri sta stanovala navedena zakonca čisto sania, posestnik Jan. Krautič iz Malne. Nudil se mu je strašen prizor. Jožef Kos je ležal v drugi sobi, kjer je spal s svojo ženo, na tleh mrtev s strašnimi ranami na glavi in hrbtu. Bil je v spodnjih hlačah in srajci. V postelji pa je ležala mrtva žena Antonija, ki je bila na pol odeta, oblečena pa samo s srajco. Imela je na glavi tako rano, da so izstopili možgani in se razlili po postelji. Tudi je več ran po rokah in drugih delih zgornjega telesa. Rane so očividno prizadete s sekiro. Da bi se izvršil roparski umor, ni podatkov, ker se je še našla v gospodarjevi obleki, ki je ležala na mizi, svo-ta 115 dinarjev. Strašen umor izvršiti se je moral vsekako v ranih urah dne 30. maja. Kako je prišel storilec v notranje prostore, se še ne ve. Strela ubila dva mladeniča. V noči na 29. maj se je po Ptujskem polju ob desetih ponoči vsul dež, naliv, med grmenjem in bliskom. V ptujskem mestnem vrtu so se sprehajali vajenci, da se nekoliko oddahnejo. Pred nalivom so nekateri iskali zavetje pod kostanji; kar udari strela v kostanj in pri priči ubije dva mladeniča, tretjega pa ošine smrtnonevarno blizu Kraljeve gostilne. Smrtna kosa. Pri Sv. Marku niže Ptuja je dne 30. maja zvečer precej nanagloma preminula blaga gospa Marija Marinič, soproga g. šolskega upravitelja. Naj v miru počiva! Žalujočemu soprogu prisrčno sožalje! Smrt blagega g. župnika. V Hajdini pri Ptuju je umrl zadnji pondeljek zvečer vlč. g. župnik Gašper Zrnko. Rodil se je dne 6. januarja 1864 pri Sv. Križu nad Mariborom. Šolal se je na gimnaziji in v bogoslovju v Mariboru. Kaplanoval je na več farah, župnik je bil precej dolgo v Puščavi. Hribovita puščavska župnija je bila za njegovo rahlo zdravje pretežavna in radi tega se je preselil pred leti v ravnino, na Hajdino pri Ptuju, kjer je začel že pred leti močno bolehati na želodcu. Iskal je odpomoči želodčni bolezni v mariborski bolnici, a bilo je tedaj že prepozno. Vrnivši se iz bolnice, je trpel doma na Hajdini. Blagopo-kojni je bil radi svoje dobrohotnosti in ljubeznjivosti priljubljen pri vseh, ki so z njim občevali ali ga poznali. Sovražnikov ni imel, pač pa iskrenih prijateljev prav veliko. Pogreb se bo vršil v petek, dne 5. t. m., ob 10. uri pred-poldan. Blagemu Gašperju ostani ohranjen hvaležen spomin med verniki in duhovnimi sobrati! Shod SLS pri Sv. Vidu blizu Grobelnega. Naša krajevna organizacija SLS je sklicala v nedeljo, dne 30. maja, shod, ki se je vršil pod milim nebom. Kot govornik je prišel, četudi bolan, poslanec Franjo Ž e b o t, ki nam je v poljudnem govoru opisal sedanji položaj. Sedaj nam je jasno, kdo je kriv sedanjega žalostnega stanja in neznosnih davkov. Radikali, samostalni demokrati in radičevci imajo oziroma so imeli skoro vsa leta vso moč v svojih rokah. Poslanci SLS razkrivajo gnilobo te družbe v Beogradu. Shod je bil zelo dobro obiskan. Vodil ga je domači župan g. Metličer. Ves zbor je odobraval govornikova izvajanja in je izrekel našim poslancem zaupanje. Na koncu shoda smo se pogovorili o važnih domačih gospodarskih zadevah. Klic celjske okolice. Demokratsko misleči kmetje in obrtniki, povejte vendar vašim voditeljem, če so isti sploh dostopni za kakšno pametno besedo, če vam že nočejo pomagati v težkem boju, naj vsaj tako grdo ne nasprotujejo, naj vendar nehajo z raznimi zahrbtnimi intrigami. Če je pa zastonj vsaka vaša beseda, kako jim pa še potem sploh morete zaupati! Orglavska šola v Celju priredi ob priliki svojega izleta v Mursko Soboto dne 5. junija in dne 6. junija v Dolnji Lendavi pevski koncert, pri katerem se bo pelo 12 starejših in novejših pesmi in ob enem spevoigro »Kovačev študent« v treh dejanjih. Isto bodo absolventi producirali na orglah. Dekliške zveze .v Društvenem domu. Dekliške zveze ptujskega okraja! Ta dan je Vaš dan! Storite vse, da bo tabor kar najbolje uspel! Bog živi! Krščanska ženska zveza v Mariboru naznanja vsem, kateri želijo iti v Rajhenburg, da se je rok za prijavo podaljšal do 15. junija. Vabljeni so tudi možje in fantje, katerim čas dopušča in ki imajo dobro voljo! Zgornja Polskava. Slovensko izobraževalno društvo »Skala« priredi v nedeljo, dne 6. junija, ob treh popoldne javno tombolo pri g. Zohrerju na Zgornji Polskavi. Ker je dobiček namenjen v prid društveni knjižnici, zato se vabijo domačini kakor tudi sosedje, da se tombole udeležijo. Tablice se dobijo v trafiki na Zgornji Polskavi; dobile se bodo še tudi na dan tombole na kraju, kjer se bo vršila tombola. Sv. Anton v Slov. gor. Orel Sv. Anton v Slov. goricah priredi skupno z novoosnovanim moškim pevskim zborom in mešanim pevskim zborom v nedeljo, dne 13. junija, pol dnevni izlet k Negovi. Bog živi! Sv. Barbara v Halozah. Tukajšnje katoliško izobraževalno društvo se prav pridno giblje. Od Velike noči sem je vprizorilo že tri igre, kakor je naše razpoloženje: žaloigre in veseloigre. Za nedeljo, dne 27. junija, pa se pripravlja, kakor smo slišali, prva vprizoritev zgodovinskega igrokaza »Iz dedov slavnib dni, ali: Ljubezen in sovraštvo.« Iz vrst društvenega odbora smo izvedeli, da se za isto nedeljo pripravlja celodnevni prosvetni dan. Velika Nedelja. Na praznik presv. Trojice popoldne po večernicah se je tukaj prav slovesno obhajal »Materin dan«. Grajski prostori so bili natlačeno polni mladih in starih mater, pa tudi mladine. Vse točke sporeda so bile primerno izbrane in izvrstno vprizorjene. Slavnostni govor materam je govorila gospa ravnateljica Antonija Štup-ca in sicer o najpoglavitnejši skrbi vsaktere matere, o ver- Neznano utopljenko so potegnili iz Save. V Loki pri Zidanem mostu je potegnil dne 25. t. m. brodar Simonič ob 7. uri zvečer iz Save neznano, kakih 50 let staro utopljenko. Toča v Vidmu. V najlepših nadah in veselega srca je opravil naš kmet prva dela v svojem vinogradu, ki je v gmotnem oziru njegov edini up. Njegova ljubljenka (trta) se je lepo pokazala. Kako je pač bilo pri srcu ubogemu trpinu, ko je dne 28. maja 1926 moral gledati, kako uničuje toča sadove njegovega truda. Obupno je gledal za oblaki, ki so se podili po nebu in sipali pogubonosno zrnje. Listje in sadje je padalo z drevja in vejice so se lomile. Najbolj pa je bila prizadeta kraljica naših gora, vinska trta! Listje, grozdje, mladike, vse to leži po tleh. Bog je udaril s šibo tam, kjer ga ljudje najbolj žalijo. Namesto da bi prosili blagoslova svojemu delu, uganjajo vsemogoče nelepe stvari. In sedaj, ko je kazen tu, godrnjajo, preklinjajo in obupujejo. Ko bodo pa kake volitve, bodo volili zopet take ljudi, ki se v slučaju nesreče ne bodo ozrli na nje. Upamo, da se bodo zastopniki našega ljudstva potegnili za svoje ljudi, ko se bodo odmerjali davki, sedaj ko je na škraj tako nesrečen. Žena ubila moža s sekiro. V Zagorju ob Savi se je doigrala v noči od zadnje srede na četrtek ta-le družinska žaloigra: V Kolonijah pri Zagorju sta stanovala zakonska Lovrenc in Ivanka Trebušak s peterimi otroci. Mož in žena sta se že prepirala ter ravsala dolgo časa med seboj, ker sta oba rada pila. Mož v zadnjem času ni hotel več dajati ženi denarja za popivanje in to je žensko silno raz-kačilo. V četrtek ob dveh zjutraj je Ivanka ubila čisto po balkansko s sekiro svojega moža. Na postelji ubitega je polila s petrolejem in užgala. Cela žaloigra se je odigrala med groznim krikom. Radi kričanja so se vzbudili sosedje in hiteli v stanovanje Trebušakove družine. Nudil se jim je grozen prizor. Na tleh je ležal ubiti mož in gorel, žena je bila videti v napol blaznem stanju. Nečloveško ženo so zaprli. Ubiti Lovrenc je star 43 let, ubijalka nekaj nad 30 let. Ostalo je osamljenih petero nepreskrbljenih otrok. Velik požar v Zagrebu. V petek proti večeru je začela goreti v Zagrebu tovarna za usnje. Zagreb je bil ves vznemirjen in ogromna množica ljudi je drvela na kraj požara. Gorela je velika tovarna za kože in sicer je ogenj objemal njeno skladišče ter se od tam bliskovito širil po zasebnih poslopjih. Požar je nastal ob šestih zvečer. Vratar Vajdič je ob tem času zapazil, da se je iz skladišča dvignil steber dima. Ogenj je vzbuknil v celem skladišču. Takoj je bila obveščena požarna bramba in policija, vojaštvo pa je poslalo močan oddelek na pomoč. Požarna bramba je delala z vso močjo, a ognja ni bilo niti omejiti mogoče. Ob osmih zvečer se je cula močna eksplozija, ki je zrušila del poslopja. Po preteku 10 minut so se cule nadaljnje tri eksplozije, ki so požar še podnetile in spravile ves okraj v grozovit strah. Vse je hitelo, da reši, kar se rešiti da. Požar je trajal vso noč in se je šele proti jutru posrečilo ga omejiti. Celokupna škoda znaša preko 10 milijonov din. To je bil v Zagrebu največji požar, kar ga pomnijo ljudje. Samomor orožnika s pomočjo bombe. Orožnik Trifun Katanič je pobegnil od straže na Strumnici. Radi pobega in raznih tatvin je bila izdana za njim tiralica. V neki gostilni v Somboru ga je eden izmed gostov spoznal ter ga pozval, naj se javi sam oblastem. Boječ se posledic, je pa Katanič zažgal bombo, ki ga je popolnoma razmesarila, drugim navzočim gostom se pa k sreči ni pripetilo ničesar. Grozne posledice povodnji na Ruskem in žrtve ognjenika na Japonskem. Že zadnjič smo poročali, da je močno narastla največja ruska reka Volga. Pri Saratovu je dosegla 14 m višine nad navadnim tokom. V Sajsrandu je 9000, v Kokravu pa 12.000 ljudi brez strehe. Vlada je pre skrbela, da morajo ljudje prenočevati v javnih poslopjih. Škoda je velika tudi radi tega, ker je veliko mostov porušenih in ni mogoč promet. Veliko tovaren je moralo ustaviti svoje delo. — Izbruh japonskega ognjenika Tokahu je zahteval 1000 človeških življenj. Ognjenik se je sedaj že popolnoma pomiril, iz žrela se vali samo še steber gostega dima proti nebu. Vsem kupcem sreč Društvenega doma pri Sv. Antonu v Slov. gor. naznanjamo, da se žrebanje ni vršilo 2. maja, ampak je prestavljeno. Vse razprodajalce prosimo, da končajo s prodajo srečk, nam neprodane z obračunom vred vrnejo. • ski vzgoji otrok malih in velikih, z ozirom na razum, srce in voljo. Po krasnem govoru so sledile deklamacije malih otrok in Orlic o dobri materi kot studencu neštetih dobrot za dušo in telo. Zelo je ugajala dvodejanska igrica malih »Rožica božjega Srca« in »Štiri letni časi«, prinašajoči voščila materam. Med posameznimi točkami sporeda je domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Weingerla lepo prepeval zelo primerno izbrane pesmice v proslavo naših slovenskih mater. Velika Nedelja. Na binkoštni pondeljek je tukajšnji orlovski odsek in orlovski krožek priredil majniški izlet v slavni Runeč. Na cilju izleta pri kapelici sv. Družine in slovanskih apostolov sv. Cirila 'in Metoda zraven šole, je iznenadil in pozdravil izletnike krasep slavolok z napisom: »Bog živi!« Pri svojih vinogradih nahajajoči se posestniki so kar tekmovali, kateri bi jih ljubeznjivejše pozdravil in sprejel. Za to prijaznost in iznenadenje in dokazano naklonjenost napram katoliškim organizacijam pa vam kličemo: Bog plačaj! — Po opravljenih petih litani-jah Matere božje v runečki kapelici in po javni telovadbi Orlov in Orlic na prostem, so se izletniki v najlepšem redu in zadovoljni vrnili na svoje domove. Ta izlet bo gotovo ostal vsein v najlepšem spominu! \ eržej. V nedeljo, dne 13. junija, se obhaja v Marija-nišču slovesno praznik Srca Jezusovega. Ob enem se ta dan vrši kongres salezijanskih sotrudnikov. — Popoldne po blagoslovu pa priredi verjejska Dekliška zveza v proslavo božjega Srca v prostorih Marijanišča krasno petde-jansko igro: »Mučenica Jezusova, odpusti!« Pridite torej v obilnem številu! Šarite „Naš dom"! Pisma iz domačih hra]ro. Vurberg. V zadnjem času so pošiljali k nam cele kupe lista »Domovine« na naše somišljenike. Uspeha seveda ni bilo noč, ker protiverskih listov naši Vurberžani ne marajo. Zadnji čas tudi neodvisni Zagorski iz Maribora zvoni tukaj okrog ter išče kandidatov za svojo listo. Vse kaže, da se bližamo počasi novim volitvam. Pripravljeni moramo biti tudi mi, da bomo še bolj edini, kakor pri zadnjih volitvah. — Pa še nekaj novega se je zgodilo na Vurber-gu. Pri zadnji občinski seji je dobil naš župan nezaupnico, ker je odbor glasoval proti njemu. Posledice bi moral izvajati, pa bržčas ne bo. Sv. Anton na Pohorju. Poročil se je tukaj gospod Ant. Uebel, trgovec, posestnik in krčmar v Starem trgu, dne 25. aprila z Katarino Mravljak, ki je bila nad 10 let pridna in zvesta cerkvena pevka. Dne 17. maja se je poročil Gaš-par Rapac, Žagar, z Marijo Mrak, in čez dva dni pozneje pa g. Mihael Kanop, župan in cerkveni ključar, z Elizabeto Podlesnik. In tako je dobila Cankova lepa kmetija zopet skrbnega ,vernega in pridnega gospodarja ter vrednega naslednika. Bog daj vsem tem mladim zakonskim parom dolgo življenje ter obilno sreče in blagoslova! Sv. Jakob v Slov. gor. Birmancev je bilo pri nas letos ravno 200. — Nagloma je umrl dne 27. maja eden najbolj navdušenih članov naše mladeniške Marijine družbe, 28-letni Ivan Krušnik s Počenika. Pokopali so ga pri Sv. Juriju, kjer je bil pri gospodarju na delu, pa ga je našla tam smrt. Bog mu bodi milostljiv! — Po vinogradih je nastavilo mnogo manj grozdja kot lani, tako da menda ne bode več kot polovico lanskega pridelka. Tudi sadje se obeta samo ponekod. Bomo pa to dražje prodajali, kar bo pri-rastlo,samo, če bo kdo kupil! Sv. Trije Kralji v Slov. gor. Dne 10., 11. in 12. junija, v četrtek, v petek (na praznik Srca Jezusovega) in v soboto, se vrši v naši romarski cerkvi slovesna tridnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu. Vodila jo bosta dva čč. gg. kapucina iz Maribora. Vsak dan bosta dve pridigi, zjutraj in zvečer, v petek in v soboto bo tudi pozna pridiga. Priljubljeno nočno češcenje najsv. zakramenta bo v noči od sobote na nedeljo. Slovesnost se zaključi v nedeljo pri pozni službi božji z veličastno procesijo sv. Rešnjega Telesa in s kipom Srca Jezusovega, ki se je udeležijo tudi sosedne župnije. Domačini, sosedje in častilci božjega Srca iz Slovenskih goric, udeležite se tridnevnice, posebno še v nedeljo, v največjem številu! Sv. Andraž v Slov. gor. Na binkoštni pondeljek so priredili k nam majniški izlet gojenci-dijaki salezijanskega zavoda v Veržeju. Velika množica ljudstva je sprejela z ljubeznijo mlado četo, ki je prikorakala v lepem četvero-stopu, večina s telovadnimi čepicami in šerpami, s slovensko zastavo, ki je imela grb Srca Jezusovega, in z mogočno godbo na naš grič. Cerkev si je odela slavnostno obleko, iz zvonika so plapolale zastave, notranjščina cerkve je bila v vencih^ in cvetju, vse dokaz, da naše slovensko ljudstvo ljubi pošteno in dobro svojo mladino. Pri slovesni sv. maši preč. g. ravnatelja in svetnika Povšeta je krasno pre peval deški zbor. Kaj je lepšega, kakor lepa pesem iz čistih mladeniških src, ta občutek smo imeli vsi. Po sv. maši se je vršila telovadba gojencev, ki je na vso zbrano množico naredila najlepši vtis. Lep je bil že rajalni pohod in vaje s palicami, nad vse krasne so pa bile sklepne skupine. Čast mladim telovadcem! Blage tukajšnje gospodinje so pripravila fantom dobro kosilo, kar ni bilo tako lahko za 110 gojencev. Pa ljubezen vse premore! In premogla je toliko, da je ostalo še za popotnico. Navduševalne narodne pesmi so zaorile iz mladih src, ko so fantje videli, da jih ljudstvo ljubi in spoštuje. Vmes pa je svirala godba izbrane komade. Po slovesnih šmarnicah je prišel le prehitro čas ločitve. Nebo se je začelo solziti, kakor da bi vedelo, kako težka nam je bila ločitev od teh prisrčno veselih in dobrih fantov. Mladina, tukaj imaš lep zgled, kako izvrstno se da združiti veselje in zabava z bogoljubnostjo. V cerkvi globoka pobožnost, zunaj cerkve pa mladostno kipeče veselje. Ni bilo plesa, ne popivanja in vendar tako veselo razpoloženje, da smo celo stari pozabili, da smo stari. Kdo bi ne bil vesel vrle, poštene, bogoljubne mladine! Fantje iz daljnega zavoda na Murskem polju, hvala Vam za lepi zgled in za par prijetnih uric! Bog Vas živi! Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukaj je postal komaj 141etni Vinko Kaučič iz Sejanec kljub svoji mladosti že prav poklicni uzmovič in malopridnež. Kradel je kakor sraka. Okoliškim prebivalcem je postal že prava nadloga. Orož-ništvo ga je prijelo in mu dokazalo tatvino in vlom na bin-koštno nedeljo zjutraj v hišo g. Franca Magdiča na Sejan-cih. Vlomil je skozi vrata. Kakor je sam izjavil, je vlomil zaradi denarja, ker pa denarja ni našel, pa si je nagrabil zabele in natočil žganjice. Kaučič je skrajno slabo vzgojen in je^ bil prepuščen samemu sebi. Oblasti naj bi ga oddale v državno vzgojevališče. Srei^ če ob Dravi. Zadnja »Domovina« toži v dolgem članku, kako slabi so naši sejmi in »da bomo prav kmalu zaspali- če bo šlo tako naprej.« Preljubi bratec od SDS Pa je pozabil povedati, da je ravno on in njegova stranka največ kriva, da naši sejmi ne napredujejo. Naj se samo spomni n. pr. lanski vinski sejm, kako ga je skušal onemogočiti s tem, da ga je razglasil po liberalnih listih kot »politični sejm« itd. Če danes poziva merodajne činitelje, »da bi vsi brez razlike strank in stanov« v zadevi sejmov kmalu kaj ukrenili, mu moramo odločno povedati, da njegovih nasvetov kar nič ne rtfbimo, ker je izgubil moralič-no kvalifikacijo za to. Take hinavske politike smo do grla siti in SDS naj bo sigurna, da ne dobi pri prihodnjih volitvah 10 glasov. Omeniti tudi moramo, da se je »Jutro« celo spodtikalo nad prelepo sveto podobo, ki je visela v razstavni dvorani, češ, da je to milo rečeno: profanacija. V zadnjem članku pa želijo, da bi se ob priliki sejmov kolikor mogoče slovesno še obhajala celo sv. maša. Ali je na svetu mogoča večja hinavščina? . Rečica ol) Savinji. V noči od petka na soboto je zatis-nil oči za vedno g. Franc Petrin, veleposestnik in lesni trgovec na Podbrežju. Dasi nič slabega čuteč, se je zdrav podal k počitku, a žal, k večnemu počitku. Zadela ga je kap. Pogreb nepozabnega rajnkega se je vršil v pondeljek zd in viničarija. Lega ■eodna, lahek dohod, 20 minut •d Makol. Vprašati pri gosp. tamprl Martin, nadu čit. v Ma-kolah. 658 .1 Kostanjeva taninska drva, ne-olupljena, plača po najvišji cem in prosi ponudbe prosto vagon Prane Kupnik, Podplat Slovenija. 7r,6 2—1 Kose, prvovrstne kakovosti, kosirje, brusne kamne, kupite najugodneje v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja. ___721 2—1 Bencinmotor 6—8 PS še nov, se radi elektrifikacije obrata ugodno proda. Motor se vsaki čas lahko med delom ogleda. Vprašanje in ponudbe na Fr. Seniza, usnjar v Vojniku pri Celju, Slovenija. 694 3—1 Kočija za dva konja v dobrem stanu se takoj po nizki ceni proda pri Jos. Sraml, kovaški mojster, Šmarje pri Jelšah. _716 3—1 Smrekove hlode večje množine kupi Mariborska lesna industrija A. Domicelj, Koroška cesta 46, Maribor. Nakupova-lec lesa se sprejme istotam. _695 Hrastov, jegenov in orehov okrogli les kupuje proti takojšnjemu plačilu električna žaga M. Obran, Tattenbachova ulica, Maribor. 660 6—1 Bučno olje se dobi v zamenjavo in se tudi preša za stranke v tovarni bučnega olja — Hochmuller v Mariboru, Pod mostom 7, južna stran mosta. Priporočam se gg. trgovcem za cenj. naročila bučnega olja po konkurenčnih cenah. 714 3-1 i Nove bicikle, Styria 2200 D, Champion, Rekord 2000 D, — -neumatika Dunlop 130 D, — emperit in Michelin 120 D, — Horst 100 D, zračnice 30, 40, 45 D, pumpe 40 D, črne in rumene gamaše 120 D, pipe z slovami 30 in 40 D, vrvarsko, galanterijsko in špecerijsko blago, galico, žveplo, rafijo, bencin petrolej, milo, kremo, sveče, prvovrstno bučno in namizno olje itd. prodaja po najnižjih cenah R. Wratschko, v novi pošti, Ptuj. 684 10—1 Kapi se večja množina steklenic od kisle vodeč Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi 287 Narodni dom, Štajerska klet Oset, prvovrstna vina, sniiane eene hrani. Kegljiiče. 540 19-1 TRAVERZE CEMENT APNO in vse vrste železnine po najnižji ceni pri Ivan Koražiia Maribor (pri kolodvoru). 633 Uspeh pri ukuhavanju je gotov le, če rabite originalne WECK-ove kozarce in aparate. Najbolje ie najcenejše! Tovarniška zaloga: Fructus Ljubljana. — Krekov trg 10. Tudi na ob-rokel 666 5—2 Neuničljivo obuvalo je Suttneijevo obuval« vsak čevelj pristoja ko' umerjen. Izdelano 1« b dobrega usnja, upogljivo, elegantno, moderno it trajno. Velika izbira m« ških in ženskih čevlja* polučerijev in sandal. V velikem ilustrovane* d> vot ceniku svetovne tvrd ke H. Suttner v Ljub ljani št. 992 boste nsil) mnogo praktičnih potisk ščin, ki Vas bodo zanimale. Dobite ga brezplačno. Naroiii« brei vsakega rizika, ker Vam se nepovšečno tako; zamenji Godbena glasbila in struge Priporočam svojo največjo zalogo pihal to! glasbil iz lesa, kot: gosli, kitare, tamburico iti, po najnižji ceni. Za nehibni in čisti svol si jamči. Vsa popravila se izvršujejo t laitoi del avnici, str oko vn jaška VACLAV SCHRAMM, CELJE špec. delavnica za izdelovanje godbenih glasbil Nakup starih gosel, čeravno zlomljenih. 333 00000000000000000000 Stambiljke vseh vrst izdeluje najcenejše Zinauerja naslednik S. Petan v Mariboru, Aleksandrova 43. Na dvorišču. 1266 GALICA "H 10 I® 10 10 »H i0 10 'S i0 Najbolje in najvarneje naložite evoj denar pri Okrajni posojilnici v Ljutomeru r. z. z n. z. ki obrestuje hranilne vloge najbolje. Tekoči računi. Posojila na poroštvo, zastavo in vknjižbo. Uraduje od 1. maja 1926 vsak delavnik od 8. do 12. ure. 01 0! ®i 0! 01 01 01 01 0Í 01 01 01 3001 ŽVEPLO najfinejše vrste se dobi po najnižji ceni pri Ivan Koražija železnina Maribor (pri kolodvoru). 631 Mu In solidna postrežba! Ustanovljeno 1109? : Kilne pase: trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim ledvicam in zniženju želodca, ga^ mijeve nogavice in obveze ss krčne žile. Umetne noge in ro-: ke, korsete, bergle, podloge ss ploske noge, suspenzorije in vss aparate, proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdMs FRANC PODGORŠEK, BANDA2IST, MARIBOR, Slovenska ulic* 7. Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljajo po povzetju. Oglasi v Slov. Gospodarju imajo najboljši uspeh! Vi m priporoča svojo bogato zalogo steklene ter poroelanasta posode, sv« Mjk, ogledal, raznovrstnih lip, lepih okvirov Itd. itd. — Prevzetna vsakritaa steklarska dola, — Najsolidivejio seno in točna postrežba, S Na drobno in na debelo, Na drobno in ni d«b*ta* m Edino najboljši mr f-m 'ji1« , fi. j m JMP m Telefon 913 šivalni stroji in kolesa so le JOSIP PETELINC-A LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) = znamke Gritzner, Adler in Plionii = za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke Dubled. Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago. Prva Jugoslovanska žična industrija d. z o. z. Celje ««, tolstoa ii 111. lov, telsloa H. »S. Iivriaje vse vrste liinih pletaals ia tkanin ter raznovrstne lelosat konstrukcije, ograjo aa goidava, vrta ta parke ter tenia Igrallil«, Mreia sa presipanje, poitoltoo vlogo, telesne posteljo Itd, Najcenejši nakup manufakturnega blaga Vam nudita 41 Brata ŠUMER, Celje 6l««nl tro S Pozor! Pozor! Najceneje in najbolje se kupijo moški in ženski štofi, različno moško perilo, belo in rjavo platno, cefire in gotove različne obleke itd. pri 633 IVANU MASTNAK Celje, Kralja Petra cesta 15. j Manufaktura in lastna izdelovalnica oblek. je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajce, čevlje in drugo različno blago najboljše kakovosti po znižanih cenah samo v manufakturni trgovini 99 Za obilen obisk se priporoča: 608 A. DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG ŠT. 9. C « .1 % Zaloga vsakovrstnih čevljev lastnoročne izdelave po konkurenčnih cenah. Dominik Uršie Breg št. 1., Oelje. Razpošilja se tudi po pošti. — Na zahtevo se pošljejo Na malo. tudi ceniki. 378 Na veliko. 20-1 583 vedno sveže is Zagorja, najfinejši Trboveljski in Splitski Portlandcement zidno in strešno opeko kakor tudi vse druge stavbne potrebščine in cementne izdelke priporoča po najnižjih cenah C. PIckel. Koroščeva ulica 39. Ustanovljena 1. 1839. Lam brei klobučarna 339 Celje Kralja Petra cesta št 14 trgovina klobukov in klobučarskih izdelkov. Velika zaloga domačih suknenih čevljev. — Popravila po najnižjih cenah. Cujte! Glejte! MARTIN SUMER. KONJICE Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hiteti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dobi. Za obilen obisk se uljudno priporočam! mtam Harmonike .fino izdelane, najboljši Ii» brikat, enoredne 10 tipk, 4 basi 270 dim., dvoredne 19 tipk, -6 basov 385 din, ust* ne harmonike 8 glasov 2.50 din., 14 glasov 4 din., 32 glasov 12.50 din., dvostranske 64 glasov 21.50 din., razpošilja veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, št. 24. Vzorci manufakture se pošljejo za 8 dni v pogled, ilustrirani cenik z čez lOOO slikami čez razne domačo potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. — Trgovci en-gros cene. Redni občni zbor Posojilnice v Slov. Bistrici, r. z. z n. z., se vrši v pondeljek dne 14. junija t. L, ob 8. uri v posojilničnih prostorih hotel Beograd v Slov. Bistrici s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo nadzorstva in načelstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1925. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Če bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki veljavno sklepa pri vsakem številu navzočih članov. 757 poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje. 50 Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Posojila po najnižji obrestni meri, '"'t?'--, : v' .. . VVN*V Vsi hočejo zlatnik, ki se nahaja v ZLATOROG TERPENTINOVEM MILU. Poskusite tudi Vašo srečo in prepričajte se o nedosegljivi kakovosti tega res čudovitega mila ! Na drobno! Na debelo! „SANTA" d. z 0. z, SaSe3 Hoče Zaloga in prodaja čokolade in vseh čokoladnih 4—I izdelkov 704 Maribor, Gosposka. «1.5. Zadružna gospodarska banka d. d. i ■ h h a h h ppmnaaDmDanmnnnn^ Podružnica Maribor. ¡V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Pooblaščeni prodajalec srečk dri razr. loterije. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu. najbolji« lin najitapu«]ie pri Spodoještajerski ljudski posojilnici ¥ Maribora, Stilna alla it,I mi m, StoloiollNill Obrestuje Hranilne vloge brei odpovedi po •*, na trimesečno odpoved po 8*, Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, nolinai T Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar ▼ Mariboru. | Obleke in perilo v vseh velikostih za birmance kakor tudi izgotovljene moške obleke, ključavničarske obleke, trpežne moške hlače, moško in žensko perilo, svilene rute in vseh vrst drugo manufakturno in modno blago kupite zelo poceni pri Fr. Starčič Maribor, Vetrinjska ulica 15. 593 —"—II—II—H__ll_J I—II—II—II—I L_ Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje, g uspeha gotovo se raduje! □ na a n 111 u 11 u 11 n n n mi h iuuuuuliu 11 n irjuuuLUjaaDDiiiciDu es e se ® TIskarna sy, Cirila y Maribora. | Zm poljske kr>iž« »i mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). gJ Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. gj Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih rari cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki ee ^ 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D,.90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, ¡33 120 cm veliki p» 1700 D. gJ Stenski križi g % leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost m 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm E|3 pe 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D, 40 cm po g4 140 D. jg Stenski kr»lži g] a kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih (23 po 4, 12, 18 in 24 D. Stoječi kx»iži | ■ kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D. gJ Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo SI priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste [Jj kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. rej ________________H3EES0 S 16/41 25. Sklep. Konkurzna zadeva Posojilnice na Velki. Po upravniku mase dr. Milanu Gorišek položeni račun o prispevkih zadružnikov se odobri, ker zoper račun ni opomb in tudi ne pomislekov. Odobreni račun prispevkov more se vpogledati na sodišču št. 3, pri upravniku mase dr. Milanu Gorišek in pri načelstvu. Okrajno sodišče Sv. Lenart, dne 3. maja 1926. 750 Kadar pridete v Celje in predno nakupite manufakturno blago, obleko, odeje ali srajce, oglejte si velikansko zalogo blaga in izdelkov pri „Imerikancu" Glavni trg, pri farni cerkvi. Tam se prodaja najcenejše, ker ima lastno tovarno. __ Ne mečite denarja proč! Prepričajte se! LJLJLUJLJLJLmmmuDac^ nuni rpjcojuLPJuiJLi Najboljše in zelo trpežno blago za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, plavino, cefir platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kupite najcenejše le v trgovini J. N. Maric, Maribor Aleksandrova cesta 13. 544 1»«111 a jjnmmnnmnLJoajm^ PRODAJA v naši državi dovoljenih srečk Vsaka srečka se izžreba. Letno obrestovanje po 2^%. Do« žrebanja pride še 24 glavnih dobitkov za 1 milijon dinarjev, 72 glavnih dobitkov po ^ milijona dinarjev, 48 glavnih dobitkov po X milijona dinarjev, kakor tudi mnoge» drugih velikih dobitkov. V najslabšem slučaju se kapital pomnoži za 100%. Srečke se dobe na mesečne obroke pri »Merkur«, Maribor, Miklošičeva ulica 6.