Celje - skladišče D-Per GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXVI - ŠT. 15-16 - 30. AVGUST 1986 KAKO GOSPODARIMO Prvo polletje v številkah V začetku leta 1985 je delovna organizacija zašla v izredno težke pogoje gospodarjenja. Plani proizvodnje, prodaje in izvoza se niso uresničevali. Razvojne naložbe niso dajale predvidenih učinkov, zviševali so se stroški poslovanja zaradi porasta cen materiala, negativnih tečajnih razlik, obresti in slabe kvalitete proizvodnje. Rezultat vsega navedenega je bila tekoča izguba, stalne likvidnostne težave, devizno neravnovesje, prelivanje virov obratnih sredstev v dolgoročne naložbe. Zaradi neustvarjanja zadostne akumulacije v preteklih letih in tekočih težav v poslovanju sta, na predlog vodstva DO, akcijska konferenca ZK in delavski svet DO v mesecu maju 1985 razglasila izredno stanje, sprejela ukrepe za odpravo vzrokov slabega poslovanja in za nosilce izvajanja ukrepov določila glavnega direktorja ter direktorja TOZD. Med letoma 1985 so se gospodarske razmere v državi, posledično pa tudi v DO še zaostrile, kar je vplivalo na potrebo po sprejemu rebalansa letnega plana. V planu je bila predvidena izguba, zato je EMO Celje pristopil k izdelavi sanacijskega programa in ga v mesecu novembru tudi sprejel. Sanacijski program je bil družbeno verificiran. Po zaključnem računu za leto 1985 pa sta bila izdelana in potrjena še sanacijska programa za TOZD tovarna posode in TOZD tovarna kotli z vsemi potrebnimi ukrepi za saniranje stanja. V začetku meseca julija 1986 je bil za nivo delovne organizacije ustanovljen tudi razvojno-sanacijski svet z osnovnim namenom, da oceni in predlaga razvojno orientacijo delovne organizacije, spremlja izvajanje sanacijskega programa in predlaga njegovo dopolnjevanje. S tem je dokončno vzpostavljen aktiven odnos DPS do celovite sanacije naše delovne organizacije. Ocena poslovnega rezultata za I. polletje 1986 Proizvodnja je presegla planirano za 6 %, lanskoletno v istem obdobju pa vrednostno za 113 % predvsem na račun novih naložb v TOZD Posodi in boljše izko- riščenosti proizvodnih kapa-citev v TOZD Kotli. Eksterna prodaja je za 4 % nad planom in če upoštevamo inflacijski učinek je nekje na lanskem nivoju. Zato lahko ugotovimo, da je del proizvodnje ostal na zalogi, kar kaže porast zalog gotovih izdelkov. Osnovni vzrok je izpad prodaje emajlirane posode v drugi polovici junija zaradi ukrepa ZIS o vračilu cen na raven pred 1. 3. 1986 in problemov pri emajliranju zaradi izplinjeva-nja (nesortiranost). Ravno tako je pereč izpad prodaje radiatorskega programa zaradi omejevanja stanovanjske gradnje in ostre konkurence. V TOZD Emokontejner se srečujemo z začetnimi težavami pri osvajanju nove proizvodnje (kotalni prekucnik) in izpadom storitev pocinkanje, v TOZD Orodjarna pa z velikim številom . nedokončanih orodij. Izvoz izražen v $ je sicer pod planom, kljub temu pa je za 15 % večji kot lani. Izvoznih naročil je dovolj, vendar je bil izvoz v prvem polletju dohodkovno nezanimiv. V strukturi izvoza je konvertibilni trg udeležen z 92 % oz. z 3,7 mio $. Zaradi zamrznitve domačih cen in delnega izboljšanja izvoznih pogojev je nujna usmeritev prodaje na tuji trg v največji možni meri. Uvoz je močno pod planom in nižji kot v lanskem letu. V strukturi uvoza je konvertibilni trg udeležen le z 45 % oz. z 1,9 mio $. Kot je razvidno se je pokritost uvoza z izvozom izboljšala, samo pri konvertibilnem področju pa znaša celo 183 %. Seveda pri tem niso upoštevane fiksne in garantirane obveznosti DO do tujine, ki so eden osnovnih žarišč slabih poslovnih rezultatov. Celotni prihodek in njegov porast je ugoden. Tudi, če zaradi primerljivosti izločimo znesek povečanja celotnega prihodka zaradi kompenziranja učinka revalorizacije zalog (676 mio), je le-ta še vedno za 8 % nad planom in za 98 % večji kot lansko leto v istem obdobju. Vsem organizacijam združenega dela je bilo namreč dovoljeno, da letos že ob periodičnih obračunih kompenzirajo stroškovni efekt revalorizacije zalog v višini plačanih obresti za obratna sredstva in negativnih tečajnih razlik. Močan porast prejetih obresti pa je v precejšnji meri posledica visokih obveznih depozitov pri banki. Porabljena sredstva so porastla v sorazmerju z inflacijo, njihov delež v primerljivem celotnem prihodku pa je padel za 1,2 % kar je ugodno. Naj večja rastje vidna pri obrestih za ObS, kar je delno posledica tudi že prej omenjenih kreditno-de-pozitnih odnosov z banko. Pokritost plačanih obresti s prejetimi se je izboljšala iz 42 % na 49 %. Poleg tega je potrebno omeniti, da znaša delež obresti in tečajnih razlik v porabljenih sredstvih 13 % kar je za 100 % več kot v gospodarstvu SRS in seveda predstavlja zelo visoko breme. Strošek porabe (Nadaljevanje na 2. strani) OSREDNJA KNJ. CELJE Naše gospodarjenje v prvem polletju 1986 (Nadaljevanje s 1. strani) materiala je še vedno visok, saj predstavlja 55 % porabljenih sredstev, kar pomeni, da vsak, tudi minimalen prihranek na materialu prinese ogromen prihranek na dohodku (na primer samo 1 % manjša poraba materiala prinese v enem letu kar 146 mio din). Primerljivi dohodek je po- rastel za preko 100 %, kar je ugodno. Izredno močna je rast prispevkov iz dohodka tako, da znašajo že 656 mio din, kar je toliko kot v celotnem letu 1985. Čisti dohodek in njegova delitev je v skladu z ustvarjenim. Osebne dohodke smo izplačali v skladu z resolucijo tako, da nismo kršitelji. Vse temeljne organizacije razen TOZD Kotli so poslovale pozitivno. Najugodnejši rezultat je dosegla TOZD Frite in sicer 185 mio din, zaskrbljuje pa minimalen ostanek za sklade pri TOZD Posoda v višini 10 mio din. Slab poslovni rezultat TOZD Posode je posledica povečanja deleža slabe kvalitete pri emajlirani posodi (ca. 7 % nad planom) zaradi že omenjenih težav v proizvodnji, zastoja prodaje in cenovnih nesorazmerij, tako na domačem kot tujem tržišču. Na tem mestu moramo omeniti, da temeljna organizacija v lanskem letu ne bi poslovala z izgubo, v kolikor ne bi prišlo do zamrznitve oz. obveznega vračanja cen v mesecu maju 1985. Enako situacijo imamo tudi v letošnjem letu, ko smo morali konec junija vrniti cene na raven 25.12.1985. Ukrep nas bo močno prizadel, saj so vhodne cene v tem obdobju porastle za preko 40 %. Potrebno si bo maksimalno prizadevati, da nas iz omenjenih ukrepov ZIS vsaj delno izvzamejo, predvsem iz razloga, ker proizvajalci posode nismo monopolisti in poslujemo na meji rentabilnosti, naš proizvodni program pa ima neznaten vpliv na rast življenjskih stroškov. Izkazana izguba pri TOZD Kotli v višini 298 mio din v tem trenutku ni zaskrbljujoča, saj vključuje kar 199 mio din izgube iz naslova še vedno nerealizirane razbremenitve za prevzeti reprogramirani devizni kredit iz posla »KONUS«. Razbremenitev za omenjeni posel je ena osnovnih opornih točk za uspešno realizacijo sanacijskega programa. Dejanska tekoča izguba tako znaša 99 mio din in STROŠKI ocenjujemo, da do konca leta ne bo presegla planirane v višini 190 mio din. Proizvodnja in prodaja kotlov-skega programa je v prvem polletju presegla planirane cilje. Neplačana realizacija je v prvem polletju močno po-rastla. Samo neplačane obresti znašajo 290 mio din. Zato je nujen resnejši pristop pri izterjavi terjatev in enakomerni porazdelitvi prodaje preko celega meseca. Število zaposlenih smo znižali za 41 delavcev. Če poskušamo doslej navedene ugotovitve strniti, lahko trdimo, da je izkazan poslovni rezultat, kljub določenim objektivnim težavam, precej boljši kot lani v enakem obdobju. Ustvarili smo 310 mio ostanka za sklade, če ta znesek zn ižamo za celotno izgubo v TOZD Kotli, še vedno ostane pozitivni rezultat. Lani je bila izguba na nivoju DO v znesku 166 mio din. Poleg tega smo letos ustvarili tudi 125 mio din sredstev za skupno porabo delavcev. Skupne zaloge so nasproti enakemu obdobju lanskega leta porastle le za 70 % (pod inflacijo) v letošnjem letu pa za 46 % oz. 1,6 v 000 din Elementi Izvršitev 1-6/85 Plan 1-6/86 Izvršitev 1-6/86 3:1 Indeks 3:2 0 1 2 3 4 5 Porabljene surovine in material 3.934.342 6.204.928 7.775.242 198 117 - odstop plan. cen -256.690 -280.000 -474.882 - - Porabljena energija 416.587 680.618 611.031 147 90 Transport, storitve 39.395 65.290 99.768 253 153 Stroš. za var. pri delu 41.056 72.662 80.181 195 110 Amort. po predp. st. 289.100 538.428 534.907 185 99 Povrač. za prevoz na delo In z dela 21.544 37.377 42.894 199 155 Izd. za prehr. delavc. 46.875 88.618 102.883 219 116 STROŠKI SKUPAJ 6.781.862 11.342.594 13.298.688 196 117 IZGUBA ZARADI SLABE KVALITETE Proizvodnja - količinsko od tega: Odstotek TOZD Program enota skupna slaba slabe mere kvaliteta kvalitete FRITE trite ton 3.888 18,9 0,5 POSODA alu program ton 150 3,3 2,2 emajl posoda ton 3.738 633 16,9 sanit. ton 1.023 7 0,7 reklamacije - - - Izmet ton • 65 - 1,49 RADIATORJI reklamacije Trika ton 888 4,2 0,47 Emoterm ton 419 17,5 4,2 EOR kom. 3.087 188 6,1 Styria kom. 327 15 4,6 KOTLI reklamacije - - - - ORODJARNA reklamacije - - - - ODPRESKI kolesa kom. 29.797 91 0,3 odpreskl ton 467 2 0,4 reklamacije - - - - KONTEJNER reklamacije - - - - SKUPAJ 43.849 980 ZAPOSLENOST A) Stanje zaposlenih 1985 1986 30. 6. 30. 9. 31. 12 31.3. 30. 6. 1 2 3 4 5 3.031 3.020 3.032 2.996 2.961 B) Fluktuacija 1985 1986 1 2 Stanje zaposlenih na začetku leta 3.030 3.032 Prišlo 177 131 Odšlo 176 202 Stanje 30. 6. 3.031 2.961 milijarde din. Vezava zalog se je bistveno skrajšala, vendar je še vedno previsoka glede na planirano pri nedovršeni in polizdelkih za 8 dni ter pri gotovih proizvodih in materialu za 3 dni. Največji nominalni porast beležimo pri zalogah gotovih izdelkov in nedokončani proizvodnji, zaradi zastoja prodaje konec meseca junija. Fizična produktivnost je porastla realno za 6,9 %, predvsem na račun novih oz. posodobljenih proizvodnih kapacitet. Visoka rast vrednostne produktivnosti je posledica ugodne rasti dohodka in znižanja števila zaposlenih. Povprečni čisti osebni dohodki na delavca so tudi realno porastli, vendar še vedno zaostajajo za povprečjem v SRS za ca. 8 %. Planirane naloge in cilje za prvo polletje 1986 smo po temeljnih organizacijah dosegali takole: PROIZVODNJO smo po količini dosegli 99 %, po vrednosti pa presegli za 6%, kar pomeni, da smo proizvajali ugodnejši asorti-man (vrednostno). To nam dokazuje tudi indeks fizične produktivnosti, saj smo produktivnost v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu povečali za 7 %. Proizvodnja je bila v drugem kvartalu v primerjavi s prvim kvartalom presežena za 1 %, prav tako tudi produktivnost, ki je višja za 1 %. Podatki nam kažejo, da je bila proizvodnja uspešnejša v drugem kvartalu. V proizvodnih TOZD je indeks povečanja fizične produktivnosti 11 %, ki se pa zmanjša za 4 % zaradi večjega števila delavcev v DSSS v letošnjem letu v primerjavi s preteklim letom, kar je posledica prestavitve določenih delavcev iz TOZD v DSSS (prenos prodajne funkcije s 1.4. 1985 v DSSS). Plana proizvodnje po količini niso izpolnili v TOZD Frite (nedoseganje izvira še iz prvega kvartala), v drugem kvartalu je bil presežen, vendar izpad v celoti ni bil na-doknaden. Nedoseganje plana se odraža tudi v nižje doseženi produktivnosti, saj je padlo za 6 % v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1985. TOZD Radiatorji izkazuje nedoseganje podobno kot TOZD Frite zaradi izpada proizvodnje Emocentra-lov v prvem kvartalu. Ocenjujemo, da bo razlika do plana dosežena v drugem polletju, zato ker nam je kooperant pričel redno oskrbovati proizvodnjo s toplotnimi deli zaradi česar proizvodnja v prvem kvartalu ni bila dosežena. Ker je program cen-tralov pomemben tako po količini kot vrednosti, ga ni bilo mogoče nadoknaditi z drugim programom. TOZD Emokontejner ni dosegel ZAPOSLENOST IN OSEBNI DOHODKI - plana zaposlenosti nismo dosegli in znaša 99 %, povprečni osebni dohodek pa presegli za 6 %. Na področju nagrajevanja smo v prvem polletju dokončno uveljavili novo metodo vrednotenja del in nalog, ki je bila samoupravno sprejeta decembra 1985. Izvajati se je pričelo napredovanje delavcev po rezultatih dela na delih in nalogah, ki imajo značaj režij- plana pri pocinkanih storitvah. Zmanjšano povpraševanje po storitvah »pocinkanja« iz prvega kvartala se je nadaljevalo tudi v drugem kvartalu, kar smo delno omilili s povečano proizvodnjo programa silosov in kesonov. To se odraža v preseganju plana obrata transportne opreme za 44 %, obrat pocinkovalnica pa je 12 % pod planom. V obdobju I.—VI. ugotavljamo velik porast deleža slabe kvalitete, ki je večji ne samo od planiranega, ampak tudi v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu. Povečanje je izrazito predvsem v TOZD Posoda (v II. kvartalu oziroma v mesecu maju prišlo do izplinjevanja in ribjih lusk). Porast slabe kvalitete beležimo tudi v TOZD Emo-kontejner in sicer zaradi tega, ker v redno proizvodnjo prihajajo izdelki, ki niso vedno konstrukcijsko in tehnološko dorečeni, v TOZD Kotli pa je problematična kakovost varenja. Na področju inovacij je situacija podobna prvemu kvartalu. Obdelanih je bilo 54 predlo- gov in izračunana gospodarska korist za 12.188.410 din. Inovatorjem je bilo izplačano za 606.482 din. PRODAJO smo na domačem tržišču presegli za 6 %, na inozemskem tržišču pa je dosežena 91 %. V drugem kvartalu je padec povpraševanja pri programu posode, radiatorjev, sanitarnega programa, pri programu pocinkanih storitev pa je bilo to prisotno že v prvem kvartalu. Na zmanjšan plasma je vplivala seveda manjša kupna moč prebivalstva, delno pa je k temu prispeval tudi sklep ZIS o vrnitvi cen za po-sodni program. Prodajo ni realiziral v načrtovani višini TOZD Radiatorji, predvsem zaradi slabšega plasmana Emoterm radiatorjev, peči Stiria in atmosferskih plinskih kotlov. Pri programu Emoterm ra- IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA Izvršitev Izvršitev Elementi l-VI/85 Struk- l-VI/86 Struk- Ind. ure tura ure tura 4:2 0 1 2 3 4 5 Povprečno število zaposlenih 3.029 3.004 99 Število delovnih dni 130 133 102 Število plač. dni 138 137 99 1. Opravljene ure 2,476.406 75,0 2,507.435 77,1 103 - proizvodne 1,258.728 38,1 1,277.216 39,2 103 - režijske 1,217.678 36,9 1,230.219 37,9 103 2. Nadure 118.948 87.154 - proizvodne 92.269 64.072 - režijske 26.679 23.082 3. Neopravljene ure 738.629 22,4 659.868 20,3 91 - odmor 161.344 4,9 162.879 5,0 102 - državni praznik 111.869 3,4 90.193 2,8 82 - red. let. dopust 206.902 6,3 188.871 5,8 92 - hranarina 237.203 7,2 205.060 6,3 88 - ost. plač. izost. 21.311 0,6 12.865 0,4 67 4. Refundacije 5. Neopravljene ure, za 3.227 0,1 6.640 0,2 200 katere prejme delavec nadomestilo OD iz sred. zdrav, zavarovanja 14.684 0,4 17.657 0,5 125 6. Porodniška 7. Neopravljene ure, za 59.606 1,8 55.347 1,7 94 katere ni nadomest. OD 10.549 0,3 6.474 0,2 67 SKUPNO ŠTEVILO UR BREZ NADUR: 3,303.101 100 3,253.421 100 SKUPNO ŠTEVILO UR: 3,422.049 3,340.575 diatorjev se srečujemo na trgu z močno konkurenco, ki nudi boljše pogoje, prisotna pa je seveda tudi zmanjšana stanovanjska izgradnja. TOZD Emokontejner je v drugem kvartalu plan prodaje dosegel, nedoseganje I.—VI. je posledica nedoseženega plana iz prvega kvartala. Ostale TOZD so plan dosegle oziroma presegle. IZVOZ izražen v $ smo realizirali na konvertibilnem področju 92 %, procent doseganja smo izboljšali v drugem kvartalu. Razen TOZD Emokontejner, ki je konvertibilni izvoz presegal, so vse ostale temeljne organizacije pod planom. Vzroki nedoseženega konvertibilnega plana izvoza so naslednji. V TOZD Posoda kot naj večji izvoznici je bil dan poudarek večjemu forsiranju prodaje na domačem tržišču, predvsem v prvem kvartalu, v TOZD Radiatorji zaradi izpada izvoza peči Emocentral in Stiria, katere bo potrebno za izvoz še dodelati. Izpad izvoza peči je bil delno nadokna-den z izvozom Trika radiatorjev v Madžarsko. V TOZD Frite je izpadel načrtovani izvoz v Iran, vendar je skupen izvoz presežen na račun višjega izvoza frit v NDR. TOZD Orodjarna ni izdoba-vila orodij za NDR, kar bo nadoknadila v drugem polletju, v TOZD Kotli je bilo manj naročil s strani inozemskega partnerja. Na osnovi podpisanih pogodb v II. kvartalu ocenjujemo, da bo plan izvoza v TOZD Kotli dosežen. Za prvo polletje lahko rečemo, da je kljub težavam pri uvozu kot prepočasnemu odpiranju akreditivov, nesp-rovajanju bančnih nakazil, dolgih dobavnih rokov proizvajalcev, bila proizvodnja normalno oskrbljena z uvoženim materialom. Oskrba z materialom na domačem tržišču je bila problematična z določenimi dimenzijami pločevine, z nekaterimi kooperantskimi deli ter določeno pločevino za kotlovski program. V drugem kvartalu je opazno celo poslabšanje oskrbe iz domačih virov. skega dela, v izvajanju pa je tudi napredovanje režijskih delavcev po delih in nalogah, ki so opredeljene z različnimi stopnjami zahtevnosti. V prvem polletju smo vodili politiko zviševanja osebnih dohodkov, seveda v odvisnosti od rezultatov poslovanja. Z izplačanimi osebnimi dohodki smo se približali ostalim delovnim organizacijam v celjskem prostoru, to pa pomeni večjo možnost kadrovanja viso-kostrokovnega kadra. Stanje zaposlenih 30.6. 1986 je enako stanju ob začetku leta. Proizvodnih delavcev v glavnem primanjkuje v TOZD Kotli, v DSSS pa primanjkuje predvsem viso-kostrokoven kader. Ocenjujemo intenzivnejše zaposlovanje v tretjem kvartalu, predvsem z zaposlovanjem lastnih štipendistov vseh stopenj. V prvem polletju je bila fluktuacija nizka, saj znaša čista fluktuacija le 3,3%. Najvišja je bila v TOZD Kotli in sicer 6,9 % in TOZD Odpreski in avtokole-sa 7,4 %. Po stopnjah kvalifikacije je od 104 odhodov zapustilo DO 48 zaposlenih od IV. stopnje naprej. V prvem polletju smo v DO izboljšali tudi koriščenje delovnega časa. Iz podatkov je razvidno, da smo v strukturi (Konec na 4. strani) Naše gospodarjenje v prvem polletju 1986 (Nadaljevanje s 3. strani) opravljenih ur povečali opravljene ure za 3 %, zmanjšalo pa se je število nadur. FINANČNI REZULTAT - celotni prihodek je presežen za 12 % in to pri vseh postavkah, razen pri prihodkih od izvoza. Porabljena sredstva pa so presežena za 16 %, kar nan kaže na določeno nesorazmerje med vhodnimi in izhodnimi cenami ter višjimi stroški in odhodki, kot smo planirali. Največja odstopanja so pri: - materialu, zaradi prenizko predvidenih nabavnih cen predvsem to velja za prvi kvartal, ker se je prekoračitev v drugem kvartalu zmanjšala, kar pomeni, da smo bolj realno predvideli gibanje cen; - storitvah TOZD Vzdrževanja in energetike in TOZD Orodjarna. Prekoračitev izhaja predvsem na račun večjega obsega del za domače TOZD. V strukturi storitev pa so presežena popravila in vzdrževanje. - Negativne tečajne razlike so prekoračene zaradi prenizko ocenjene rasti valut, tako rast pa ni bilo možno predvideti. V obdobju I.—VI. je vrednost DM (v DM imamo večino dolga) porasla za 49 % samo v mesecu juniju pa za 15 %. Dohodek je presežen za 2 %, presežena pa je tudi načrtovana ekonomičnost. Čisti dohodek je dosežen 100 % zaradi višjih obveznosti iz dohodka, ki so delno posledica višjih prispevnih stopenj v II. kvartalu, presežena pa je tudi svobodna menjava. Zaključek ostaja enak kot ob analizi rezultatov za I. trimesečje. Še naprej moramo vztrajati pri striktnem izvajanju ukrepov opredeljenih v sanacijskem programu, skrbi za znižanje stroškov poslovanja na vseh področjih, doseganju planirane proizvodnje in prodaje, odpravljanju cenovnih nesorazmerij, pravočasnem ukinjanju neperspektivne in nerentabilne proizvodnje, širši opredelitvi razvoja po nosilnih programih itd. Le na ta način bomo čimprej nadoknadili zaostanek za povprečjem gospodarstva in panoge, kar je osnovni pogoj za nepodrejen nastop do vseh zunanjih institucij. PRIMERJALNI KAZALNIKI ZA OBDOBJE l-VI/1986 FRITE Indeks POSODA Indeks RADIATORJI Indeks KOTLI Indeks l-VI/85 l-VI/86 2:1 l-VI/85 l-VI/86 2:1 l-VI/85 l-VI/86 2:1 l-VI/85 l-VI/86 2:1 Celotni prihodek v 000 din 1.049.970 2.023.101 193 2.556.892 5.755.343 225 866.059 1.696.779 196 662.829 1.963.381 296 Dohodek v 000 din 196.335 613.656 313 485.467 1.156.901 238 107.904 205.022 190 - - - Čisti dohodek v 000 din 149.574 442.905 296 257.935 689.256 267 68.812 114.459 166 - - - Ustvarjena akumulacija v 000 din 117.411 184.542 157 - 9.993 - 15.064 4.232 28 - - - Izguba v 000 din _ - - 100.192 - - - - - . 235.968 298.257 126 Dohodek na delavca v din 2.549.805 8.182.080 321 372.291 887.875 238 638.485 1.289.446 202 - - - ČD na delavca v din 1.942.520 5.905.400 304 197.803 528.976 267 407.171 719.867 177 - - - Povprečni mesečni neto OD v din 45.687 106.147 232 33.401 77.688 233 34.683 79.385 229 37.660 81.208 216 Indeks fizične produktivnosti 103 94 91 108 112 104 99 107 108 58 134 231 ODPRESKI l-VI/85 l-VI/86 Indeks 2:1 ORODJARNA l-VI/85 l-VI/86 Indeks 2:1 KONTEJNER l-VI/85 l-VI/86 Indeks 2:1 VZDRŽEVANJE l-VI/85 l-VI/86 Indeks 2:1 Celotni prihodek v 000 din 501.327 1.073.043 214 175.637 332.613 189 909.920 1.140.260 125 845.240 1.432.664 169 Dohodek v 000 din 72.955 186.860 256 66.960 175.625 262 117.768 286.255 243 137.277 310.827 226 Čisti dohodek v 000 din 47.685 123.458 259 44.693 115.139 258 - 27.854 - 8.141 16.945 208 Ustvarjena akumulacija v 000 din 11.614 44.989 387 855 12.880 - 63.432 162.611 256 97.360 214.526 220 Dohodek na delavca v din 657.252 1.796.731 273 544.390 1.463.542 269 588.840 1.599.189 271 602.092 1.439.014 239 ČD na delavca v din 429.594 1.187.096 276 363.357 959.492 264 317.160 908.441 286 427.018 993.176 233 Povprečni mesečni neto OD v din 36.650 83.545 227 43.790 104.019 237 40.048 82.986 207 42.933 99.165 231 Indeks fizične produktivnosti 84 102 121 - - - 134 95 71 - - - ERO l-VI/85 l-VI/86 Indeks 2:1 SIT l-VI/85 l-VI/86 Indeks 2:1 DSSS l-VI/85 l-VI/86 Indeks 2:1 SKUPAJ DO l-VI/85 l-VI/86 Indeks 2:1 Celotni prihodek v 000 din 58.686 84.068 143 168.303 418.963 249 396.420 933.670 236 8.191.283 16.853.885 206 Dohodek v 000 din 26.244 43.662 166 53.244 122.889 231 236.425 588.293 249 1.500.579 3.689.991 246 Čisti dohodek v 000 din 18.539 30.080 162 39.958 87.433 219 191.406 466.246 244 979.394 2.446.295 250 Ustvarjena akumulacija v 000 din 656 1.746 266 12.614 6.526 52 - - 169.754 309.709 182 Izguba v 000 din _ _ _ - - - - - - 336.160 298.257 87 Dohodek na delavca v din 795.273 1.505.586 189 783.001 1.950.623 249 48.054 109.348 228 465.049 1.225.536 264 ČD na delavca v din 561.788 1.037.241 185 587.623 1.387.828 236 38.904 86.696 223 271.703 790.857 291 Povprečni mesečni neto OD v din 48.005 106.081 221 42.506 103.031 242 44.471 97.142 218 38.036 86.205 227 Indeks fizične produktivnosti - - - - - - - - - 115 107 - Od vsakega posameznika je odvisna bodoča pot našega kolektiva Spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu Letos bo minilo deset let od sprejetja zakona o združenem delu - našega temeljnega sistemskega zakona. V teh letih je bilo dovolj priložnosti tako za dosledno uresničevanje zakona, kot tudi ugotavljanje kaj in kako bo treba v zakonu spremeniti oziroma dopolniti za doslednejše uresničevanje temeljnih načel našega sistema. Najbolj so se mnenja o spremembah tega zakona izkristalizirala v razpravi o delovanju političnega sistema. Od takrat je postalo zelo jasno, da bo tudi ta zakon kmalu doživel nekatere spremembe. Zaenkrat so razprave o spremembah in dopolnitvah zakona potekale predvsem v komisiji Skupščine SFRJ za spremljanje izvajanja zakona, o katerih bo pripravljena javna razprava, spremenjeni in dopolnjeni zakon pa naj bi sprejeli do konca letošnjega leta. Osnovni cilj sprememb in dopolnitev je uresničitev nalog iz dolgoročnega stabilizacijskega programa in kritične analize delovanja političnega sistema. Ob tem je izhodišče sprememb tudi, da so se osnovne opredelitve v devetih letih potrdile. Težišče sprememb je krepitev ustavnega položaja delavcev, izgradnja celovitega sistema samoupravnega organiziranja in povečanje učinkovitosti samoupravnega odločanja. V tezah so ponekod navedeni tudi variantni predlogi, v prilogi tez pa so tudi vprašanja, ki jih bo Večja aktivnost sindikata - manj sporov Spori in druge oblke izražanja nezadovoljstva postajajo vse pogostejši način uveljavljanja zahtev in razreševanja problemov delavcev. Ne tako redki so tudi pritiski in zahteve po »izveninstitucionalnem« reševanju sporov v OZD. Ti pojavi opozarjajo, da je treba bistveno okrepiti delovanje in aktivnosti organizacij in organov sindikata za spremljanje uresničevanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in samoupravnega položaja delavcev, njihovih samoupravnih pravic in odgovornosti ter socialnega in materialnega položaja, za dajanje pravočasnih pobud in predlogov samoupravnim in poslovodnim organom za učinkovito reševanje problemov in deformacij, ki onemogočajo ali ogrožajo v ustavi opredeljen samoupravni položaj delavcev. Samo s takšnim preventivnim delovanjem je oz. bo možno pravočasno odpraviti vzroke, ki lahko povzročijo spore. Organizacije sindikata v OZD so s svojimi aktivnostmi in ukrepi dolžne zagotoviti, da se v sporih, ki se niso mogli rešiti po redni poti, dosledno spoštujejo postopki, opredeljeni v ZZD za učinkovito odpravljanje vzrokov in dajanje iniciativ za ugotavljanje odgovornosti posameznikov in organov, če so s svojim neodgovornim delom in ravnanjem povzročili spor. Oceniti pa je potrebno tudi delovanje in aktivnosti vodstva sindikata in zaostriti njegovo odgovornost. V pripravah na spremembe in dopolnitve ZZD pa bo med ostalim potrebno proučiti ustreznost in učinkovitost takšnega postopka, opredeljenega v zakonu, in po potrebi oblikovati predloge za njegovo dograditev. V ta namen bo v republiškem svetu ZSS ustanovljena posebna delovna skupina. treba še preučiti in ustrezno vključiti v zakon. Na področju družbenoekonomskih odnosov so glavne predlagane spremembe tele: podrobneje določiti vsebino in način urejanja odnosov združevanja dela in sredstev na podlagi skupnega ustvarjanja dohodka, predlagan je nov model razporejanja dohodka, bruto OD naj vsebuje poleg obveznosti za zadovoljevanje skupnih potreb še izdatke iz skupne porabe v tozdu, namenjene neposredni porabi delavcev, opredeljen je OD iz tekočega dela in določeno je, da ima izplačilo za OD prednost pred drugimi izplačili iz dohodka. Tu je treba omeniti, da teze vsebujejo tudi stališča CK ZKJ o idejnopolitičnih vprašanjih uresničevanja ustavnega položaja delavcev pri razpo- laganju in upravljanju z dohodkom in sredstvi družbene reprodukcije - s tem, da so ta stališča konkretizirana v treh vsebinsko različnih predlogih. Razlike med njimi so predvsem v vprašanju ali stališča CK zahtevajo vzpostavljanje novih odnosov v razporejanju dohodka in čistega dohodka: - prvi predlog meni, da je temu tako in navaja model urejanja odnosov pri razporejanju dohodka in čistega dohodka, - drugi predlog meni, da je ZZD treba spremeniti samo v toliko, da se da prednost izplačilu OD iz tekočega dela, - tretji predlog pa meni, da ni potrebno spreminjati ZZD in je mogoče stališča CK uresničiti s spremembami drugih zakonov. Nadaljnji predlogi so še: odnosi med proizvodnjo in trgovino naj se urejajo praviloma prostovoljno, delavci tozda, ki dalj časa ne uporabljajo družbenih sredstev, so jih dolžni dati proti nadomestilu v začasno ali trajno uporabo delavcev drugih ozdov, tozd prodaja izdelke in storitve preko DO oziroma sozda, v sporazumu pa je treba določiti pogoje, kdaj lahko tozd prodaja neposredno, tozdi v celoti poslujejo preko žiro računa DO, imajo pa svoje interne račune, ozdi morajo zaposlovati pripravnike, dane so možnosti za skrajševanje delovnega časa. Na področju samoupravnega organiziranja so glavne novosti tele: v aktih mora biti opredeljena obveznost izdelave strokovne podlage (elaborat) za organiziranje tozdov, to mora pripraviti poslovodni organ, omejena je možnost, da družbenopolitične organizacije ustanavljajo in financirajo delovne organizacije, dane so možnosti za utrditev delovne organizacije kot edine obvezne in samostojne oblike samoupravnega organiziranja delavcev in kot tržno poslovnega subjekta - konkretneje so določene skupne funkcije in naloge, ki naj jih tozdi uresničujejo v DO. Na področju samoupravnega odločanja je cilj sprememb večja učinkovitost in racionalnost odločanja. Tako je zoženo število odločitev, ki se sprejemajo z referendumom, natančneje je opredeljena pristojnost zbora delavcev, okrepljena je vloga in pristojnost delavskega sveta (na ravni DO gre praviloma za odločanje z večino glasov, soglasje je bolj izjema, pogoji za to pa morajo biti določeni v splošnih aktih), konkretiziran je položaj in pristojnost delegacije, opredeljena je samostojnost kolektivov v postopku imenovanja poslovodnih organov, povečana je pristojnost poslovodnih organov DO in sozda pri uresničevanju skupnih ciljev, odprta je možnost urejanja posameznih vprašanj, ki so skupnega pomena, z enim skupnim samoupravnim splošnim aktom. LE Z UČINKOVITIM DELOM DO VEČJIH OSEBNIH DOHODKOV Politično akcijo organizacij in organov sindikata moramo usmerjati v dajanje pobud in iniciativ za ustvarjanje takšnih pogojev gospodarjenja, ki bodo temeljili na delovanju tržnih zakonitosti v pogojih socialističnega samoupravljanja, ekonomsko spodbujali delavce za učinkovito uporabo sredstev družbene reprodukcije in zagovotili, da bo njihov materialni in družbeni položaj odvisen tako od rezultatov lastnega dela kot tudi od poslovanja njihove OZD, njenega prispevka v celotni družbeni reprodukciji in k ustvarjenemu družbenemu dohodku. Uresničitev zahtev iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije po večji učinkovitosti gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi, povečevanju družbene in posamične produktivnosti dela in večji poslovni učinkovitosti v celoti družbene reprodukcije ni mogoče doseči brez takšne dograditve sistema razporejanja dohodka, ki bo zagotovil odvisnost osebnih dohodkov od rezultatov tekočega dela in rezultatov upravljanja in gospodarjenja z minulim delom. To pa terja ustreznejše vrednotenje proizvodnega dela in rezultatov, ki se dosegajo s kreativnim, znanstvenim in inovacijskim delom, ter uspešnosti v upravljanju, organizaciji dela in poslovanja. Zato se bomo zavzemali za večje razlike v osebnih dohodkih, ki so rezultat boljšega oziroma slabšega dela, učinkovitega gospodarjenja in upravljanja, odgovornega oziroma neodgovornega poslovanja. Pri tem bomo izhajali iz stališča, da bo delavec samo z ekonomsko prisilo enako motiviran, tako za porabo kot za akumulacijo. Tega ni mogoče doseči z administrativnimi in linearnimi ukrepi. Vztrajati moramo, da se na teh osnovah odločno spremenijo tendence in razmere, ko se sredstva za osebne dohodke oblikujejo in delijo ne glede na rezultate dela in ustvarjeni dohodek. Takšno ravnanje ruši dogovorjene družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka, opredeljene v družbenih planih in v družbenih dogovorih o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji in spodkopava reproduktivno sposobnost OZD in materialno podlago delavčevega in celotnega družbenega dela ter s' tem slabi njegov položaj v odločanju o celotni družbeni reprodukciji. Takšno ravnanje, ki je v veliki meri posledica neizgrajenega sistema razporejanja dohodka in nestimulativnega nagrajevanja, ne krepi vzajemne odgovornosti združenih delavcev, da družbena sredstva smotrno uporabljajo v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu in da jih stalno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo. Zato morajo osnovne organizacije sindikata zahtevati zaostritev'odgovornosti poslovodnih in samoupravnih organov in tudi strokovnih služb v organizacijah združenega dela za dosledno uresničevanje družbeno dogovorjenih razmerij v razporejanju dohodka. Z dograditvijo samoupravnih splošnih aktov in na tej osnovi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter z njihovo uskladitvijo z usmeritvami v družbenih planih, z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi dejavnosti, je potrebno doseči soodvisnost osebnega dohodka od rezultatov dela in ustvarjenega dohodka in uveljaviti takšen sistem nagrajevanja, ki bo stimuliral boljše delo in rezultate dela ter gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Stanje in problemi varstva pri delu in požarnega varstva v naši delovni organizaciji EMO za obdobje januar - junij Varstvo pri delu: Varstvo pri delu kot dejavnost posebnega družbenega pomena, se skuša v delovni organizaciji uveljavljati z izrednimi napori delavcev v službi varstva pri delu. Vendar je potrebno poudariti, da se nivo varstva pri delu počasi a vztrajno znižuje. Vzrok takšnemu stanju je že dalj časa neurejena kadrovska zasedba v SVD. Seveda nastopa vprašanje, zakaj ne pride do izpopolnitve oziroma nadomestitve delavca, ki je v mesecu marcu dal odpoved in v maju tudi dejansko zapustil DO. Verjetno obstajajo poleg neuspešnosti kadrovsko socialne službe še drugi razlogi, da se prosto mesto ne zasede. Številne naloge, ki bi jih služba varstva pri delu morala izvajati tekoče, se zaradi navedenih težav opuščajo ali pa opravljajo samo občasno. Tako skorajda ni več rednih pregledov strojev in naprav, transportnih sredstev (viličarjev, elektro-voz, dvigal, avtomobilov in podobno). Z uveljavitvijo novih predpisov (tako s področja varstva pri delu v letu 1986, kot tudi požarnega varstva v letu 1985 je bilo službi varstva pri delu naloženih še mnogo dodatnih nalog, katere bo potrebno čim prej urediti. Tu gre za dopolnjevanje samoupravnih aktov s področja varstva pri delu, kot tudi požarnega varstva, dalje uvedba dodatnih evidenc o nevarnih snoveh, evidenc o poklicnih obolenjih, posebnih evidenc o požarih in podobno. Ker služba varstva pri delu ob sedanji okrnjeni sestavi vseh teh in pa vseh tekočih nalog fizično ni v stanju reševati, obstoja nevarnost, da bo prišlo do sankcij s strani inšpekcijskih organov. Razumljivo je, da odgovornost za prikazano stanje ne more nositi služba varstva pri delu. Služba varstva pri delu pa je kljub navedenemu opravila številne naloge na področju varstva pri delu. Tako je bilo izvedenih poleg različnih predavanj za no-vosprejete, vodstvene in druge strokovne delavce še 249 preizkusov znanja iz splošnega dela varstva pri delu, 251 preizkusov znanja iz specialnega dela za vodstveni in tehnični kader. Organizirani so bili tečaji in pripravljen material za tečaje za delo z nevarnimi snovmi in ostalo. Organizirana so bila tudi predavanja za šolarje v usmerjenem izobraževanju. V zvezi z izvedbo periodičnih zdravniških pregledov je potrebno poudariti, da je služba varstva pri delu poslala na periodične zdravniške preglede skupno 147 delavcev zaposlenih na nevarnih in zdravju škodljivih delih. Pri tem je potrebno poudariti, da je bil pripravljen takšen razpored zdravniških pregledov, ki je omogočal normalni potek proizvodnje brez izpadov. Za vse delavce so bili vodstvom TOZD poslani ugotovljeni rezultati v obliki poročil. V zvezi z zdravstveno problematiko so bili izvedeni nekateri razgovori z vodjem OA EMO. Prav tako pa se je izvajalo tekoče reševanje problemov v ambulanti prve pomoči (naročanje sanitetnega materiala, urejanje zamenjav v času odsotnosti medicinskih sester in podobno). Raziskanih je bilo 71 nesreč na delu, kolikor se jih je pripetilo v prvi polovici leta. Za vse nesreče so bili izdelani zapisniki v katerih so bili predpisani varnostni ukrepi. Kot že vsaka leta nazaj se je pri raziskavah nesreč v mnogih primerih ugotovilo kršenje varnostnih predpisov in opustitev varnostnih ukrepov. Zato je služba varstva pri delu v 23 primerih zahtevala uvedbo disciplinskih postopkov, vendar je bilo zaradi lažne solidarnosti individualnih poslovodnih organov do kršiteljev predlaganih v disciplinski postopek samo 7 kršiteljev. Takšno stanje seveda zavira in razvrednoti delo in prizadevnost službe varstva pri delu, da bi se zmanjšalo število nesreč pri delu. V mesecu marcu je prišlo do težje poškodbe v TOZD Odpreskov in avtokoles. Delavca J. J. je hudo poškodoval stroj za varjenje platišč MIEBACH. Utrpel je močne stisnine prvih treh prstov na levi roki. V mesecu marcu je prišlo do težje nesreče v TOZD Odpreski in avtokolesa, kjer je delavca poškodoval Miebach varilni stroj (stisnina I., II. in III. prsta leve roke). Druga težja nesreča pa je bila koncem junija v TOZD Kotli, kjer je delavec dobil tujek v levo oko. Obe poškodbi je raziskala Uprava za notranje zadeve. Nesreči pa sta bili prijavljeni tudi inšpekcijskim organom. Med pomembnejše naloge, ki so bile opravljene v službi varstva pri delu je potrebno šteti tudi prijavljanje tujih delovišč inšpekcijskim organom in priprava programov za izvajanje varnostnih ukrepov (5 delovišč), kakor tudi Izdelava pismenih dogovorov po 17. členu Zakona o varstvu pri delu, kjer so se določili skupni varnostni ukrepi in odgovorni koordinatorji ter organizacija usklajenega varstva pri delu na skupnem delovišču (8 primerov). Na vseh skupnih deloviščih se je izvajal nadzor nad izvajanjem varstva pri delu s strani službe varstva pri delu, prav tako pa so se tudi sproti reševali nastali problemi. Prevzemi novih delovnih sredstev ter pregledi generalno popravljenih delovnih priprav je bilo v preteklih mesecih šteti med redne naloge, saj so se morale tekoče izvajati tako, da ni prišlo do zastojev v proizvodnji. Po odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti pa so se redno izdajala interna obratovalna dovoljenja. Med tekoče naloge je potrebno šteti tudi sodelovanje pri periodičnih pregledih delovnih sredstev, dalje prevzem strojnih orodij, sodelovanje pri meritvah ekoloških faktorjev in podobno. Za celotno DO so bili izdelani podatki za dodatne dopuste za zdravju škodljiva in nevarna dela ter posredovani vodstvom TOZD ter kadrovski evidenci v nadaljnjo uporabo. Tabela prikazuje stanje nesreč za vse TOZD in DSSS v primerjavi s I. polletjem 1985 Mesec Smrtne 1985-1986 Težke 1985-1986 Lahke 1985-1986 Izven dela 1985-1986 Skupaj 1985-1986 Januar - - - 15 16 2 2 17 18 Februar - - - 17 12 3 2 20 14 Marec - 1 1 10 6 5 10 16 17 April - - - 16 16 7 1 23 17 Maj - - - 22 10 4 - 26 10 Junij - - 1 9 9 5 2 14 12 Skupaj: - 1 2 89 69 26 17 116 88 Tabela prikazuje nesreče pri delu po vzrokih v primerjavi s I. polletjem 1985 Število primerov VZROKI NESREČ PRI DELU 1985 1986 Poškodbe izven dela 27 17 Stroji in naprave s hibami 1 3 Motnje v normalnem teh. postopku - - Ročno orodje in orodje na meh. pogon 1 1 Električne naprave - - Nepravilno urejeni delovni prostori 7 2 Nepravilna in nezadostna razsvetljava - - Natrpana delovišča - 1 Transportne poti 2 1 Pomanjkanje varnostnih naprav 6 4 Nepravilna uporaba oseb. zaščit, sredstev 3 5 Višja sila (elementarne sile) - 1 Ni faktorja v delovnem okolju - 1 Nesmotrn in nevaren način dela 48 33 Slaba organizacija dela 10 4 Pomanjkanje splošne kontrole 1 - Pomanjkanje ustrez. poklic, šol. izobrazbe - - Pomanjkanje poklicnih izkušenj 1 - Kršitev varnostnih predpisov 9 15 Psihične lastnosti in pomanjkljivosti - - Zdravstvene motnje delavcev - - Skupaj: 116 88 Služba varstva pri delu je sodelovala s službo investicij pri izvajanju novih investicij z izdelavo navodil za varno delo ter pri pridobivanju javnih listin s strani zunanjih institucij. Prav tako je služba varstva pri delu sodelovala z investicijsko službo in TOZD Vzdrževanje in energetika pri iskanju rešitev za izboljšanje neustreznih pogojev dela v TOZD Posoda (emajlirnica - odvajanje škodljivih plinov, kovinsko predelovalni obrat - reševanje problemov nevarnih novih stiskalnic, itd.). Mnogo časa je v letu 1986 terjalo tudi pregledovanje faktur za stroške nesreč pri delu, katere po novih predpisih krijejo posamezne TOZD, vendar se le te potrjujejo v službi varstva pri delu in pa naročanje, pregledovanje kakovosti osebnih varovalnih sredstev ter pregled upravičenosti prejemanja in uporabe osebnih varovalnih sredstev. Vse navedene naloge in opravila, ki jih skuša služba varstva pri delu tekoče reševati so v mnogočem prispevale k določenemu zmanjšanju števila nesreč do katerih je prišlo v DO. Tabela prikazuje stanje nesreč po TOZD in DSSS glede na vrsto nesreč v primerjavi s I. polletjem 1985 TOZD Smrtne 1985-1986 Težke 1985-1986 Lahke 1985-1986 Izven dela 1985-1986 Skupaj 1985-1986 Frite - - 1 - 1 2 - - 2 2 Posoda - - - - 44 31 9 8 53 39 ERC - - - - - - 1 - 1 - Odpreski in avtokolesa _ - - 1 9 7 1 1 10 9 Orodjarna - - - - 1 4 2 - 3 4 Vzdrževanje In energetika - - - - 13 1 4 2 17 3 Radiatorji - - - - 6 7 1 3 7 10 Kotli - - - 1 6 9 1 1- 7 11 Emokontejner - - - - 6 5 1 - 7 5 SIT - - - - 1 1 - - 1 1 DSSS - - - - 2 2 6 2 8 4 Skupaj: - - 1 2 89 69 26 17 116 88 Tabela prikazuje stanje nesreč ločeno po TOZD (DSSS) in mesecih v 1986 v primerjavi s I. polletjem 1985 1. polletju TOZD Januar 1985-86 Februar 1985-86 Marec 1985-86 April 1985-86 Maj 1985-86 Junij 1985-86 Skupaj 1985-86 Frite - - - - 1 - 1 1 - 1 - - 2 2 Posoda 8 7 10 8 6 6 8 8 15 6 6 4 53 39 ERC 1 1 - Odpreski in avtokolesa 2 3 1 1 1 2 1 1 2 1 3 1 10 9 Orodjarna - 1 - 1 - 1 1 - 1 - 1 1 3 4 Vzdrževanje in energetika 3 2 5 - 3 - 2 - 3 - 1 1 17 3 Radiatorji 2 2 - 2 2 3 1 2 1 1 1 - 7 10 Kotli 1 1 1 2 1 2 3 3 1 - - 3 7 11 Emokontejner 1 1 3 - - 1 1 1 - - 2 2 7 5 Servis in trgovina - 1 1 1 1 DSSS - - - - 2 2 4 1 2 1 - - 8 4 Skupaj: 17 18 20 14 16 17 23 17 26 10 14 12116 88 VARSTVO PRED POŽARI: Enako pomembno kot je izvajanje varstva pri delu je tudi izvajanje ukrepov za zagotavljanje požarnega varstva. Tu je potrebno poudariti, da se kljub predpisovanju ukrepov in postavljanju konkretnih zahtev po odpravi pomanjkljivosti le te ne izvaja dovolj učinkovito. Kljub 48 pismenim zahtevam, ki jih je služba varstva pri delu poslala vodstvom TOZD in komitejem za SLO in DS, se je stanje požarne varnosti poslabšalo. Navedeno dejstvo potrjuje izreden porast števila začetnih požarov, saj jih je bilo v prvih 6 mesecih kar 18. Med največji problem na področju požarne varnosti še vedno sodi neučinkovitost pri odstranjevanju gorljivih odpadkov tako iz samih delovnih prostorov kot tudi iz celotne DO. Seveda bi z večjo zavzetostjo in doslednejšo politiko sankcioniranja zlasti odgovornih oseb bil problem lahko že davno rešen. Opozoriti pa je pri tem potrebno, da bo reševanje navedenih problemov, ko bo prišlo do hujšega požara ali neljubega dogodka že prepozno. NALOGE, KI BI JIH BILO POTREBNO IZVESTI DO KONCA LETA 1986: Kot že navedeno bo v bližnji bodočnosti potrebno pristopiti k usklajevanju internih samoupravnih aktov z novo zakonodajo tako s področja varstva pri delu, kot tudi s področja požarne varnosti. Do precej nevsakdanje nesreče, pa vendar po svoje značilne za vse tiste DO, ki razpolagajo in uporabljajo v svoji proizvodnji zastarel strojni park oziroma zastarelo tehnološko opremo je prišlo 22. januarja v TOZD Posoda, v obratu kovinske predelave. Stiskalnico, ki so jo leta že močno načela in ki je pred časom že počila so naši vzdrževalci popravili, vendar pa ker je svoje že odslužila, saj so leta in obremenitve naredile svoje, je ponovno počila. Del stroja seje odlomil in le srečnemu naključju gre pripisati, da nesreča ni terjala človeških življenj, oziroma, da se je vse končalo le z materialno škodo in seveda z nekoliko pre-stanega strahu delavcev, ki so s stiskalnico upravljali. Nadaljevati bo potrebno z varnostno vzgojo pri čemer bo potrebno upoštevati zakonske novosti za vse delavce, ki jim je rok preizkusa že potekel. Nujno bo potrebno pristopiti k varnostnemu izobraževanju in preizkusu znanja vodilnih delavcev, s čimer se je v preteklosti stalno odlašalo. Izid novih zakonskih predpisov pa je ravno pravi trenutek za izvedbo navedene akcije. Izvajanje pogostejših kontrol na tujih deloviščih, kjer vršijo montaže delavci naših TOZD in kooperantov s strani službe varstva pri delu. Pristopiti bo potrebno k izdelavi zdravstvene ocene delovnih mest v skladu z dogovorom z zdravstveno službo ter izvajati še druge naloge. Vsa v poročilu navedena problematika pa se bo uspešno reševala le ob zadovoljivi kadrovski zasedbi v službi varstva pri delu. V kolikor tudi v bodoče ne bo prišlo do ustrezne rešitve, bo za posamezne TOZD nujno potrebno ponovno uvesti pooblaščene osebe za varstvo pri delu, podobno kot je to bil slučaj leta 1975. Vodja službe varstva pri delu Šorn Milan, vam. ing. Tabela prikazuje nesreče pri delu po virih v primerjavi s I. polletjem 1985 VIRI NESREČ PRI DELU Število primerov 1985 1986 Pogonski stroji - - Delovni stroji 4 11 Dvigala 2 1 Kotli in posode pod pritiskom 1 - Naprave na meh. prenos energije - - Prometna sredstva 7 1 Človek in žival - - Električni tok - - Ročno orodje ali orodje na el. pogon 1 2 Snovi in material v trdem stanju 9 6 Kamen, zemlja, pesek 2 - Železo in vse kovine 46 38 Les in lesni izdelki 2 2 Voda, kisline in lugi 5 5 Snovi in material v obliki plinov - 1 Eksplozivni plini - 2 Svetlobna telesa, nevarno žarčenje - - Delovna pota 6 2 Delovna mesta na odrih, lestvah, strehah 4 - Poškodbe izven dela 27 17 Skupaj: 116 88 JURC Rudi (TOZD servis in trgovina) eden izmed najaktivnejših in najuspešnejših kolesarjev RŠD EMO je svojo odlično pripravljenost dokazal tudi na letošnjem 5. kolesarskem maratonu Franja, ko se je v kategoriji od 30 do 45 let v hudi in številčni konkurenci (v tej kategoriji je nastopilo 559 tekmovalcev) uvrstil na odlično 45. mesto. V. KOLESARSKI MARATON »FRANJA« V nedeljo 20. julija so se v Tacnu zbrali udeleženci 5. kolesarskega maratona »Franja«, katerega sta organizirala »Rog« in »Ljubljanski Dnevnik«. Maraton je bil mednarodni in tekmovalnega značaja. Razdeljen je bil v pet starostnih skupin. Tokrat so na maratonu nastopili tudi aktivni kolesarji vključno z reprezentantom Juretom Pavličem. Celotna proga je bila dolga 160 km in je potekala iz Tacna skozi Vrhniko, Godovič, Idrijo, Cerkno, preko 700 m visoke Kladja, skozi Škofjo Loko do Tacna. Najhitrejši je bil po pričakovanju Jure Pavlič. Te preizkušnje so se udeležili tudi člani naše kolesarske sekcije: Kos Črtomir, Smeh Srečko, Jurc Rudi, Rojnik Robert, Brglez Marjan, Audič Srečko in Selčan Vili. Rojnik Robert je nastopil v kategoriji do 30 let in je bil s časom 4,38:11 na 205. mestu med 269 uvrščenimi. Ostali naši kolesarji so nastopili v kategoriji od 30 do 45 let in dosegli naslednje uvrstitve: 45. JURC Rudi 4,02 : 09 141. KOS Črtomir 4,33:00 183. AUDIČ Srečko 4,42:45 236. BRGLEZ Marjan 4,54:13 249. SELČAN Vili 4,54:56 386. SMEH Srečko 5,32:51. V tej kategoriji je uvrščenih 559 tekmovalcev. Omeniti velja še, da so Kos, Smeh in Jurc dobili posebne medalje za 5. udeležbo na maratonu »Franja«. Taborniški odred Dveh levov Taborjenje - Bar 1986 Leto je naokrog in naš taborniški odred »Dveh levov« iz Celja se je zopet odpravil na letno taborjenje. Letos smo odšli zelo daleč - kar v Črno goro, v Čanj pri Baru. Tudi sicer je bilo to taborjenje drugačno od dosedan[ihL Tokrat smo namreč taborili skupaj s taborniškim odredom Ratko Pavlovič-CIČKO iz Beograda. Taborni prostor in kuhinjo smo imeli na tabornem prostoru odreda Vasilije Durovič-ZARKI iz Prokuplja. Iz Celja nas je krenilo 36 tabornikov vseh starosti v nedeljo 6.7. ponoči. Potovali smo z vlakom za Beograd. Naslednje jutro so nas že čakali na postaji v našem glavnem mestu taborniki odreda R. P. -Čičko. Namestili smo se po domovih tabornikov, ki so zvečer šli skupaj z nami na morje. V Bar smo prispeli 8. 7. zjutraj. V sam kamp smo se odpeljali z avtobusom. Tu smo doživeli pravi šok. Namesto da bi razpakirali nahrbtnike in postavili šotore, smo morali z lopatami, krampi in grabljami razplanirati in očistiti naš taborni prostor. Na vprašanje zakaj prostor ni urejen, si dobil odgovore v stilu: »Ima vremena!« ali »Sad ču ja!« in podobno. Ko smo šotore le namestili, se je zapletlo pri opremi, katero so nam obljubili. »Još nije stigao kamion!« je bil odgovor. Posebno poglavje je bil WC. Moral si biti kar dobro prehlajen, da si se mu upal približati zaradi vonjav, ki so se širile okoli njega. Hrana je bila bolj za diabetike, sicer dobro, a za večino v premajhni količini. Vendar mi ne bi bili taborniki, če si ne bi sami napravili dobro vzdušje in lepo taborenje. Na tem taborenju smo se uradno pobratili z odredom Ratko Pavlovič-Čičko iz Beograda. Nas skupni odred se sedaj imenuje BRATSKI ODRED MLADOSTI - JUGOSLAVIJA. Izmenjali smo darila, ki nas bodo spominjala na ta dogodek. Da je bilo še slavnejše, so nas obiskali še predsednik občinske zveze iz Celja in predstavnik odreda II. grupe odredov iz Celja. Prinesli so nam darila in priznanja od ZSMS iz Celja in Rekreativnega društva EMO Celje, katerega sekcija je naš odred. Obljubili smo si, da bomo širili bratstvo med narodi in hodili na vse akcije, ki jih bo organiziral kateri od odredov. Organizirali smo tudi 2 izleta. Nekateri smo šli na Lovčen in v Cetinje, drugi z barko v Budvo. Kopali smo se na najlepših plažah Budve. Izpeljali smo tudi taborniške izpite, ki so jih opravili skoraj vsi udeleženci taborjenja. Neplavalce smo naučili plavati, opravljenih pa je bilo tudi nekaj veščin. Sicer sta naša odreda sestavljala skoraj nepremagljivo nogometno moštvo v vsem Čanju. Organizirali smo tudi dve taborniški poroki. Izbirali smo najlepše dekle med fanti. Smeha in šal je bilo vedno dovolj. Nekaj naših fantov je hodilo tudi »v vas« k makedonskim dekletom, ki so taborila v naši bližini. Vračali smo se podnevi 20. 7. in šteli tunele, ki jih je nešteto na progi iz Bara za Beograd. Bili smo veseli in razigrani, pa tudi žalostni zaradi slovesa, ki se je vse bolj bližal. Stekla je tudi kakšna skrita solza. V Celje smo se vrnili 21.7. ob 4. uri zjutraj, vsi zdravi in lepo rjavi. Še dolgo bo v naših pogovorih tekla beseda o prelepih krajih Črne gore, o njihovih lepih plažah in pa seveda o našem bratskem odredu iz Beograda. V Čanju nas je taborilo 36 tabornikov odreda »Dveh levov«! Starešina ODL Peterle Marjan VIŠJE VLOGE IN POSOJILA ČLANOV VZAJEMNE BLAGAJNE Predsedstvo Konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov naše DO je 27. avgusta potrdilo predlog Komisije za vzajemno blagajno, da se poviša osnovna vloga članov vzajemne blagajne od 400 din na 800 din. Ravno tako je sprejelo sklep o povečanju maksimalnega zneska posojila od sedanjih 18.000 din na 30.000 dinarjev, medtem ko rok vračanja posojila ostane nespremenjen tudi v prihodnje oziroma v skladu s pravilnikom in sicer, da je doba vračanja posojila 6 mesecev. Taborniki odreda Dveh levov so se na letošnjem taborjenju tudi uradno pobratili z odredom Tatko Pavlovič-Čičko iz Beograda. Taborniki so ena sama velika družina. Živijo složno drug z drugim in ni jim težko samoodpovedovaje. Med njimi velja zakon enakosti od najmlajšega do najstarejšega. ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE - OBČINSKA KONFERENCA CELJE 63000 C«l|«. Oledalltka 2. telefon: (063) 26-203, 24-727 številka: ?I86 Datum: 18.7.1986 Tabornikom Odreda izvidača Ratko Pavlovič - Cičko iz Beograda in Odreda DVEH LEVOV Taborniki so vedno bili in so med najaktivnejšimi mladinci. Zlasti celjski se odlikujejo po svoji delavnosti in pripravljenosti za sodelovanje z Občinsko konferenco ZSMS. Zato nas še posebej veseli pobratenje dveh odredov. Tabornikom obeh odredov želimo obilo uspehov v taborniških veščinah, prijetnih uric ob tabornem ognju, predvsem pa uspehov pri krepitvi in razvijanju bratstva in enotnosti. Gotovo je pobratenje in skupno delo, medsebojno spoznavanje in izmenjevanje izkušenj ena najboljših poti za krepitev bratstva in enotnosti. Se enkrat torej želimo tabornikom obeh odredov uspehov na vseh področjih taborniškega življenja in dela. Mladinski zdravo ! SVETOVALNICA ZA ŽIVLJENJE V DVOJE Ljubljana, Hranilniška 7 a tel. 061/313-186,325-865 V ŽIVI bi vam radi pomagali Želja slehernega med nami je imeti varen dom. Za srečo in toplino družinskega življenja pa se moramo potruditi tudi sami. Svetovalnica ŽIVA vam pri tem lahko pomaga. Zakaj? Zato, ker v ŽIVI to znamo. V 17 letih našega dela je šlo skozi naša vrata več kot 50.000 ljudi, ki so morda tako kot vi z nezaupanjem zrli na takšno pomoč. Danes nam o tem pišejo in pod njihovimi toplimi pozdravi so že podpisi njihovih otrok. Vsak, ki si želi spoznati primernega partnerja, ima možnost, da mu svetovalnica pri tem pomaga, odločitev za trajno zvezo pa je seveda njuna. V ŽIVI delamo po določenih načelih. Prvo je seveda diskretnost. Veliko ljudi v vašem kraju si je morda našlo partnerja pri nas, toda tega ne veste. Drugo je poštenost. Pričakujemo pošteno izražene želje in odnos. Ne zase, temveč za tistega, ki seje tako kot vi vpisal pri nas. Ljudje nam zaupajo tudi stvari, ki so jim že desetletja ležale na duši. Zato nas ljudje radi obiskujejo še potem, ko so rešili svoj problem. Morda se vam ponuja vprašanje: kdo vse se pri nas vpiše. Odgovorimo lahko, da prav vsi: od mladega kmečkega fanta, kurirja, tehnika, vojaške osebe pa do dvakratnega doktorja znanosti, od mladega dekleta pa do upokojenke. Meja praktično ni. Izpolnjevati morale le zakonske pogoje za sklenitev zakonske zveze. V zadnjem času raste med mladimi dekleti zanimanje za delo na kmetiji pa seveda ne vedo, kam bi se lahko obrnile po nasvet, kje naj- ti fanta z enakimi željami in seveda po možnosti že s posestvom. Te srčno vabimo tudi zato, da naše modernizirane in zdrave domačije ne bi propadle. Naša vrata so na široko odprta. Tudi izven »uradnih ur« se bomo posvetili vašemu problemu, želji ali samo pogovoru o vsem, kar vas zanima. Naša vrata so odprta vsem, ki delajo v Sloveniji, kajti s pomočjo predstavništev v drugih mestih Jugoslavije pomagamo tudi vsem tistim iz drugih republik, ki si žele partnerja iz domačega okolja. V ŽIVI se v zadnjem času trudimo pomagati invalidom, slepim in slabovidnim, gluhonemim ter tudi tistim, ki so imeli v življenju veliko težav in so morali prestajati zaporno kazen ali pa se zdraviti zaradi alkoholizma.Vemo, da je bilo v življenju marsikoga veliko trnja in da poti niso bile vedno gladke in brez ovir. Tudi za te ljudi in njihove stiske imamo veliko razumevanja in posluha. Nič nam ni tuje, kar je človeško! Vsem bomo skušali pomagati in rešiti težave, ki jim sami niso kos, tudi našim zdomcem, izseljencem in zamejcem. In kje nas najdete? Če boste prišli v Ljubljano osebno: za Bežigradom na Hranilniški 7/a (za blagovnico Astra), pripeljete se lahko z mestnimi avtobusi št. 12, 6 ali 8. Lahko pa nam samo pišete in po pošti vam bomo poslali vse potrebne informacije. Tudi telefonirate lahko na številko 061/313-186. Uradne ure za stranke imamo v ponedeljek od 8.-12., v torek od 8.-17., v sredo od 8.-17., v četrtek od 8.-12., v petek od 8.-12. in v soboto od 8.-12. ure. Toda kot rečeno: tudi izven tega časa vas bomo vedno rade volje sprejeli. Drobne zanimivosti PLIN: GORIVO PRIHODNOSTI? - Padec cen nafte vpliva tudi na zniževanje cen plina. Čeprav svetovne zaloge zemeljskega plina niso skoraj nič manjše od zalog nafte, predstavlja v svetovni porabi plina le petino, nafta pa dve petini. Štiri petine plina gre v svet preko plinovodov, petino prepeljejo tankerji. Plinovodi so dražji od naftovodov, še dražji je prevoz s posebnimi tankerji. Zato mnogi proizvajalci plin raje pokurijo, ker se jim ne splača plačati drage stroške prevoza. Dogovori o prodaji plina so namreč dolgoročni, ker zahtevajo velike naložbe. Največ plina ima Sovjetska zveza (40 odstotkov svetovnih zalog), ZDA na primer le 5,5 odstotka zalog, medtem ko Bližnji vzhod, bogat z nafto, v proizvodnji plina sodeluje le s 3 odstotki. Gledano dolgoročno, plinu napovedujejo lepše čase. Je nekoliko cenejši od nafte kljub dragemu prevozu, manj onesnažuje okolico, predvsem pa je dovolj odkritih nahajališč, saj so raziskave naftnih zalog zelo drage. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo energija v prihodnosti podražila, torej bo postalo izkoriščanjie plina gospodarno. (M. F.) • • STEKLO S TOPLOTNIM PRIHRANKOM -Francosko podjetje Saint Gobain je izdelalo novo izolacijsko okensko steklo Eko, ki za 65 odstotkov zmanjšuje toplotne izgube. Steklo izdelujejo na visoki temperaturi, zunanji sloj je iz kovinskih soli, polprevodnikov, ki odbijajo top- lotne žarke. Novo steklo prepušča 74 odstotkov sončne svetlobe, postopek izdelave pa daje izolacijskemu sloju veliko čvrstost. (M. F.) • INOVACIJE CENIJO PROIZVODNJO - Britanska industrija je lani prihranila milijon funtov zaradi inovacij in predlogov delavcev. Anketa, ki so jo opravili v 125 podjetjih, kjer je zaposlenih okoli milijon delavcev, kaže, da so največ prihranili v IBM, Vauxhall Motors, 98 delodajalcev pa je svojim delavcem izplačalo za 1,15 milijona funtov (616,4 milijona dinarjev) nagrad. (M. F.) • ENERGIJA IZ ODPADKOV - Večletne raziskave v Veliki Britaniji kažejo, da bodo Britanci lahko pridobivali dragoceno energijo tudi s predelavo odpadkov. Izdelali so posebne kroglice, uporabne namesto premoga, ki imajo sicer polovico manjšo kalorično vrednost od premoga. Na Institutu za znanost in tehnologijo se ukvarjajo s predelavo odpadkov v kurilno olje. Organski odpadki, predvsem les in papir, vsebujejo celulozo, ki vsebuje ogljikove hidrate. Če odpadke segrevajo pri visoki temperaturi, dobijo olje. Iz 1 tone odpadkov pridobijo 450 litrov olja. (M. F.) • MANOMETER NA AVTOMOBILSKEM KOLESU-V ZDA so izdelali manometer Air Check, s katerim lahko stalno merimo zračni pritisk v avtomobilskih zračnicah. Naprava je izdelana iz čvrste plastike, odporne proti kemičnim snovem iz atmosfere, vgradimo pa jo na ventil avtomobilske gume. (M. F.) • EMULZIJA ZA ZAŠČITO LESA - Londonsko področje Aquachem je izdelalo insekticidni koncentrat, ki se pomeša z vodo, da dobimo emulzijo, s katero premažemo les, da bi uničili insekticide. Premaz, ki je manj strupen od običajnih premazov za les, je primeren za bolnice in šole. (M. F.) • NAPOVEDI GOSPODARSKE RASTI (letne stopnje gospodarske rasti, v odstotkih, napoved Wharton World Economic Outlook) 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 svet (skupaj) 4,1 2,9 3,0 3,3 2,8 2,2 2,6 3,3 države OECD (skupaj) 4,5 2,8 3,0 3,2 2,4 1,5 3,5 3.6 ZDA 6.9 2,5 2.9 6,0 2,2 0,1 5,0 3,2 Kanada 4,9 4,5 4,1 3,1 2,5 0,9 2,7 3,0 laponska 5.8 6,6 3,2 3,6 2,7 2,9 3,1 3,7 ZRN 2,6 2,3 3,7 3,0 2,5 2,0 2,4 2,5 Francija 1,3 1,0 3,0 2,8 2,5 2,3 3,1 3,2 Italija 2,6 2,2 2,3 2,3 2,6 2,5 2,1 2,5 Velika Britanija 1,8 3,4 2,6 2,2 2,1 1,7 2,9 2.6 države v razvoju (skupaj) 2,4 2,1 1,7 3,6 4,1 '3,7 4,1 4,1 Afrika -1,8 -0,8 0,9 2,4 3,1 3,4 3,0 3,; Latinska Amerika 2.9 3,6 1,2 3,3 3,6 2,7 3,5 3.f države OPEČ -3,1 -1,9 -1,1 2,4 4,9 4,8 5,8 6.: ostala Azija 5,2 4,2 3,4 4,4 4,0 4,3 3,8 4,1 države SEV 4,0 3,9 3,8 3,2 3,3 3.3 3,3 3,5 ENERGETSKI VIRI SZ V ODSTOTKIH LETA 1984 PREMOG 20% ZALOGE 9% 0RVA 1% HIDROENERGIJA 1% ZEMELJSKI PUN 29% TEŽAVE AMERIŠKIH PAPIRNIČARJEV - International Paper (IP), največji svetovni proizvajalec papirja, je imel v letošnjem prvem četrtletju za 55 odstotkov manjši dobiček, proizvajalec papirja in lesa Mead pa je imel za 23 odstotkov manj dobička, kot so pričakovali. Vzrok so nizke cene, proizvodni stroški so vse večji, surovine (lepila, barve) se dražijo hitreje kot končni izdelek. Delnice časopisnih podjetij na ameriških borzah že zgubljajo vrednost. (M. F.) Glavni proizvajalci jekla v letu 1985 1984*4.236 Pomoč pri pridobivanju rejniških družin V zadnjem času je vedno bolj prisoten problem pridobivanja novih, mlajših rejniških družin. Vse starejše rejniške družine so polno zasedene, tako da nove rejence težko sprejemajo. Otroci, ki prihajajo v rejniške družine, potrebujejo veliko nege in skrbi, saj izhajajo iz neurejenega okolja, s slabimi ali sploh brez ustreznih delovnih navad, ki jih mora privzgojiti rejnica. Pri večjem otroku pa mora zaradi zamujenega časa vložiti veliko več truda in časa, kar pa ji predstavlja ob večjem številu rejencev preveliko obremenitev. Glede na strukturo rejniških družin, ki so pretežno kmečke, se rejnice ob delu na kmetiji in gospodinjskih opravilih pri večjem številu rejencev težko posvečajo posamezniku. Tako uspehi dela z rejenci niso tolikšni, kot bi si vsi želeli, kar pa na rejnice vpliva destimulativno. Vedno bolj se soočamo s problemom, da rejnice za nove namestitve niso zainteresirane. Zaradi pomanjkanja rejniških družin smo večkrat v stiski in ob nujnosti namestitive otrok ne moremo vedno upoštevati optimalnih kriterijev za izbor rejniške družine. Ob zadostnem številu primernih rejniških družin pa bi otroke lahko razporejali bolj ustrezno. Tako bi bilo tudi delo z rejenci za rejnice in strokovno službo lažje, seveda pa vse v korist rejenčkov samih. Problemi namestitve se pojavljajo pri vseh starostnih skupinah, največji pa so ravno pri šolskih otrocih, saj zaradi šolskega dela potrebujejo največ pomoči, to pa zahteva od rejnice dodatno odgovornost. Rejniška družina naj bi bila družina z urejenimi medsebojnimi odnosi, sposobna ustrezne vzgoje otrok in da sama ni socialno ogrožena ali kako drugače problematična. Zaposlitev rejnikov ni ovira, saj se lahko otroku nudijo različne oblike pomoči oz. varstva (vključitev v VVO, podaljšano bivanje v OŠ ipd....). Za vsakega rejenčka dobi rejnica mesečno rejnino in posebej nagrado, te stroške krije Občinska skupnost socialnega skrbstva Celje. Rejnina obsega celotne stroške za otrokovo oskrbo in je različna glede na otrokovo starost, saj so tudi potrebe otrok različne glede na starost. Najnižja rejnina (za starost od 2-6 let) je določena v znesku, ki pokriva dogovorjeno raven socialne varnosti otroka. Od 1. 5. 1986 dalje znašajo mesečne rejnine: za otroka od O do 2 let - 26.020,- din, od 2 do 6 let (do vstopa v OŠ) 23.650,-din, od 6 do 14 let (šol. otroci) 28.380,- din, nad 14 let (po končani OŠ do zaposl.) 33.110,-din. Rejnica dobi za vsakega rejenca še mesečno nagrado kot plačilo za delo z rejencem. Sedaj prejemajo rejnice nagrado za vsakega rejenca v naslednji višini: - za zdravega otroka 5.916,-din, za lažje duševno prizadete-ta otroka in telesno invalidnega otroka 7.873,- din, za zmerno duševno prizadetega otroka 8.639,- din, za osebnostno motenega otroka 9.944,- din, za otroka z več motnjami 18.381 ,-din. Pripomniti moramo, da bodo od 1. 9. 1986 dalje te nagrade predvidoma višje, najnižja nagrada bo določena v višini 25 % poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu. Nagrade bodo torej precej višje kot so sedai- Rejnica ima poleg tega tudi pravico do povračila potnih stroškov v zvezi z urejanjem nege in vzgoje rejenca ter do vračila stroškov za nabavo ortopedskih pripomočkov za rejence. Navedeni stroški se po- /O ljubljanska banka Od 1. julija 1986 veljajo za vezane dinarske hranilne vloge nove letne obrestne mere: 42% za vloge, vezane nad 3 meseve 48% za vloge, vezane nad 6 mesecev 56 % za vloge, vezane nad 12 mesecev 59 % za vloge, vezane nad 24 mesecev 61 % za vloge, vezane nad 36 mesecev Obrestna mera za hranilne vloge na vpogled ostaja nespremenjena in znaša 7,5 odstotka. Hranilne vloge, vezane nad 3 ali nad 6 mesecev, se obrestujejb po zmanjšani obrestni meri, ki jo banke uporabljajo za predčasen obračun in izplačilo obresti. Pri letni obrestni meri 42 odstotkov znaša zmanjšana obrestna mera 36,65 odstotka, pri letni obrestni meri 48 odstotkov je zmanjšana obrestna mera 43,31 odstotka. Kadrovske vesti OD 1. 7. 1986 do 31. 7. 1986 Sprejeti na delo: GABRŠEK Suzana-TOZD DSSS; GOLOB Matjaž, SELČAN Srečko - oba TOZD Orodjarna; KOPINŠEK Vinko, FRIDRIH Andrej, KRAČUN Drago, KLANJŠEK Milan, MURKO Franc, MANDIR Štefan, PASARIČ Josip, FIDERŠEK Robert, ŽLAVS Erih - vsi TOZD Posoda; STERNAD Bernard, KUKOVIČ Martin - oba TOZD Vzdrževanje; PRESEČNIK Dušan - TOZD Radiatorji. Iz DO so odšli: HABJAN Jasna, ALT Sonja, EBERLINC Nevenka, VODEB Viktor, ZDOLŠEK Marjan, REP Miran, KVAS Damjan, FLAC Željko, MANDIČ Slobodan-vsi TOZD Posoda; PEŠKO Alenka -TOZDFrite; ESIH Marija-TOZD Radiatorji; GALUN Stojan, VODIŠEK Drago - oba TOZD Kotli; GAČNIK Andrej -DSSS; KVESIČ Milorad - TOZD Odpreski. UPOKOJILI SO SE: VAJDETIČ Viktorija (4. 11. 1932-7. 7. 1986) - DSSS. Umrl je: KOŠEC Slavko (21. 10. 1934-9. 7. 1986) - Vzdrževanje. POROČILE SO SE: ZABAV Matilda - OCVIRK - Radiatorji; KUKOVIČ Marti-na-PIRC - Posoda; CMOK Jelka-KOŠEC - Posoda. PREMEŠČENI IZ TOZD V TOZD: LUSKAR Janez iz ERC v DSSS; TERGLAV Alojz iz DSSS v ERO; MALENČIČ Dušan iz TOZD Posoda v DSSS; BANJEG-LAV Bogdan iz TOZD Posoda v Radiatorji; PETELIN Niko iz DSSS v SiT; JEROVŠEK Ljudmila iz TOZD Posoda v DSSS. vrnejo rejnici na osnovi predložene dokumentacije. Otroci, ki morajo od doma, zahtevajo od rejnice veliko časa, pozornosti in ljubezni, česar do tedaj niso bili deležni in jim to želimo omogočiti v največji meri, to pa je možno le ob dovolj velikem številu rejniških družin. Rejništvo je družbeno potrebna in pomembna oblika družbenega varstva otrok, zato moramo namenjati največjo pozornost. Kot družba smo dolžni otroku, prikrajšanemu za normalno družinsko življenje, poiskati najbolj primerno okolje v drugi družini, kjer bo lahko srečno živel in se pripravljal za samostojno življenje in delo. V naši občini imamo v rejništvu povprečno 150-160 otrok. Za podrobnejše informacije se lahko neposrdno obrnete na Center za socialno delo Celje, tel. št. 25-325 (socialni delavki Romani Tominšek). Najbolje ob ponedeljkih med 8 in 16 uro ter v sredo med 8. in 14. uro. Ob tem času se naj osebno zglasijo tudi morebitni kandidati za rejniške družine. CENTER ZA SOCIALNO DELO CELJE Sporočilo sodelavcem Ko sem se po 36 letih poslovila od vas, dragi sodelavci in prijatelji, se vam iskreno zahvaljujem za vaše lepo darilo, ki mi bo v trajen spomin do konca mojega življenja. Vam pa želim obilo zdravja in medsebojnega razumevanja. SREČNO! Silva Kotnik Ob odhodu v pokoj se iz srca zahvaljujem vsem tistim, ki so prispevali k lepemu in dragocenemu darilu, ki mi bo v trajen spomin. Posebno se zahvaljujem sodelavkam skladišča gotove posode in kontrole za pozornost, ki so mi jo izkazale ob odhodu v pokoj. Hvaležna sodelavka Ivanka Kukovič Naše črne točke Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu juniju 1986 Dne 20. 6.1986 so bili disciplinsko pred komisijo DO EMO obravnavani naslednji kršitelji delovnih obveznosti: DS skupnih služb Pustek Anton - odklonitev del in nalog - opomin; Tovornik Friderik - odklonitev del in nalog -opomin; Stojakovič Milorad-odklonitev del in nalog - opomin; Viden Stane-odklonitev del in nalog - opomin; Cesnik Franc - odklonitev del in nalog - opomin; Zec Milan - odklonitev del in nalog -opomin; Mirnik Milan - odklonitev del in nalog - opomin; Šlosar Franc - odklonitev del in nalog -opomin; Rančigaj Toni - odklonitev del in nalog - opomin; Zalokar Marjan - odklonitev del in nalog - opomin; Jevševar Vid - odklonitev del in nalog - opomin; Pertinač Stane - odklonitev del in nalog - opomin; Klopotan Slavko - odklonitev del in nalog - opomin. Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka TOZD Emokontejner za izkazano pozornost in darilo, ki mi bo v drag spomin. Vsem skupaj pa želim še mnogo delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. Antonija Mlinar Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka »dekor«, TOZD Posoda, za darila in izkazano pozornost. Vedno se bom spominjala na delovno okolje, v katerem sem preživela dolga leta. Martina Gračner TOZD ODPRESKI Latifi Avduš-fizični obračun-javni opomin; Suknovič Dragan - neop. izost. zdela, kraja - prenehanje del. raz. odi. za čas 12 mesecev; Amidžič Muho - neop. izost. z dela - javni opomin; Ra-movič Fatima - neup. predpisov iz VPD - opomin; Pergamaž Alojz - vinjen na delu - opomin. TOZD KOTLI Ocvirk Jože - neop. izost. z dela - opomin; Debeljak Edi - zap. del. mesta in DO - opomin; Jeler Lepoid - zap. del. mesta in TOZD - javni opomin. Pravna služba Zoper neutemeljeno ukinjanje TOZD Jeseničnik Gelca (21.5.1936) - TOZD Posoda, montaža. Zaposlena v EMO od 14. 9. 1957. Fidler Marija (27. 7.1936)-TOZD Posoda, skladišče gotove posode. Zaposlena v EMO od 19. 10. 1959. Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Poslovila sta se ZAHVALA Ob težki in prerani izgubi dragega moža in očeta KOŠEC Stanislava se iskreno zahvaljujemo DO EMO, DPO in sindikatu EMO, sodelavcem TOZD Vzdrževanje in energetika -gradbeni obrat za izrečeno ustno in pisno sožalje, za darovana venca, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku iz EMO za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Slavica, hčerka Milena in sin Damijan Odločno in pravočasno se moramo upreti vsem težnjam in pritiskom, s katerimi se prizadevanja za utrditev delovnih organizacij in drugih oblik samoupravnega organiziranja v imenu racionalnosti in učinkovitosti izrabljajo za neupravičeno - mimo določb ustave in zakona o združenem delu - ukinjanje temeljnih organizacij združenega dela ali za njihovo poslovno in ekonomsko osamosvojitev s prevzemanjem funkcij in vloge delovne organizacije. Popuščanje tem pritiskom vodi v oženje in omejevanje ustavne vloge delavcev v združenem delu in slabi oblast delavcev v političnem sistemu. Srečanje z Abrahamom V zadnjem času je kar nekaj naših sodelavcev slavilo visok osebni jubilej - 50-letnico življenja in dela. Bližnji sodelavci so slavljencem pripravili presenečenje h kateremu so sodila tudi domiselna spominska darila in kramljanje ob tako pomembnem prazniku, na koncu pa seveda tudi posnetek za spomin. Gros Fanika (30.7.1936) -poslana v EMO 3. 7. 1956. Zato morajo osnovne organizacije sindikata v OZD vztrajati, da se pred odločitvijo o spremembah v samoupravnem organiziranju, posebej, ko gre za ukinjanje ene ali več temeljnih organizacij, opravi razprava, v kateri naj delavci presodijo, v kolikšni meri takšne spremembe v organiziranju temeljnih organizacij zagotavljajo oziroma prispevajo k uresničevanju z ustavo in zakonom opredeljenih družbenoekonomskih odnosov in krepitvi njihovega samoupravnega položaja, krepitvi odnosov samoupravnega združevanja dela in sredstev, materialne osnove dela, racionalnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi, delitvi dela in s tem doseganju večjega dohodka. To morajo biti hkrati tudi osnovni kriteriji in vsebina strokovnih priprav predlogov sprememb in elaboratov, pri čemer imajo posebno odgovornost poslovodni in samoupravni organi. Te kriterije morajo dosledno upoštevati tudi strokovne in znanstvene organizacije, ki sodelujejo in pripravljajo strokovne podlage in elaborate za spremembe v samoupravni organiziranosti. Kopiter Ivan (29.4.1928)-TOZD Posoda, montaža. Zaposlen v EMO od 16. 7.1942 do 19. 7.1944 ter od 2.9.1946 do upokojitve 16. 6. 1986. Škoberne Alojz (4.2.1928) - TOZD Vzdrževanje in energetika. Zaposlen v EMO 5. 6. 1945. Upokojen 26. 6. 1986. ZAHVALA ZAHVALA Ob izgubi ljube mame Ob boleči izgubi dragega očeta Marije DOBOVIČNIK GUZELJ Antona se iskreno zahvaljujem kolektivu DO EMO za izkazano pozornost, pevcem za lepo zapete pesmi, skratka vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hčerka Zdenka Gradišnik z družino se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD SIT za darovani venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča hčerka Emilija Horvat z družino Humor »Kdo pa tam joka?« sprašuje medicinska sestra sodelavko, »morda so četvor-čki, ki so se rodili sinoči.« »Ne, temveč njihov oče.« x »Pazi, da ne zdrsneš v prepad,« svari žena moža. »Nikar naj te tako ne skrbi zame!« »Saj me ne zate. Ne pozabi, da imaš v nahrbtniku malico zame in za otroka.« 05eS*J' JX>UQt>fC/ K&ZULTATI TIPAJO 7>ieo/2t/o2>*J/ So 7¥2/ AJ4S // »Vem,« zardi Marica, »ampak tega ne delam zaradi denarja.« Marica se spove svojih grehov. Župnik jo posluša in nato resno pokara: »Ali veš, kaj bi ti s svojimi grehi zaslužila?« »Ja, kakšen pa si Vili?« »Žena me je dočakala z rožami...«» »Od tega pa res ne moreš biti ves v buškah!« Rešitev za zabavo EMO -SlAVI- ŽENSKO LAHNO OSVOJIŠ... DOLINE SO PWUIAIE 4N6le¿. PRVE6 tTEVEUS PREDIV. EVftDp. OTOŽNE DR2AVE župAuili SATEIOWA pesurrtv I&4&« POVEÜ- UIK Slove«. VODNI ulm a urn» «ta Mesto V«XIRQI (rAOtt/r) PtRilttM KMUICD IZ. NBLOS TVPUlili OTON REÍA WWBÍ6F DE«C- ¿UKA uirmu ¿WJÍfJSa VOJ)/L0 TUREK PIAH A CozD nA žival P/JMWM4 HCQOtoET. IREkfER, AMMi/IC EMJA MUSER ZfMÜS» OŽINA« MAHNI 4ti£l£Žid PISATB3 OEM) aovEii SOHAM wmt TCRAUA .ŽTJ ST,-. IttfiOMT. Vmovti stara 3AP0NSM PRESTOLU. VINORODNO 4RIČEV0E NA PAlMOM. UlžoZEM. IME ZA REfco MEOSE FILM FRAMČOfl SLAKA MATOM MttlflŽJI mesto »4UVERJJ /U2IIWE H0MER3EV EP U.RA: v VIPAVSKI DOLIU1 - -- ■ ■ —-J »No, zraven je bil tudi keramični lonček za rože... »Veš, draga, premišljeval sem, kaj naj ti kupim za rojstni dan...« »Oh, saj ni nič treba!« »No, saj sem tudi jaz tako mislil.« »S čim pa čistiš parket in preproge, da je vse tako lepo?« »Veš, marsikaj sem že poskusila, ampak doslej se je še najbolje obnesel moj mož...« »Ženski obiski niso dovoljeni!« reče lastnica hiše novemu podnajemnku. »Zakaj ne!« »Tudi jaz imam dve hčerki, ki sta godni za možitev...« »Poslušaj, smrkavec, takoj pridi dol z drevesa, drugače te bom zatožil očetu,« je hud lastnik sadovnjaka. »Hej, očka, pridi dol, ta stric ti hoče nekaj povedati ...«, zavpije deček proti vrhu drevesa. »Hej, koliko zaslužiš s tem vinom, ki ga prodajaš?« »Z vinom nič, z vodo, ki je v njem, pa precej...« »S Kitajko se bom poročil,« obvesti Franjo prijatelja. »Najbrž si neskončno zaljubljen vanjo.« »Niti ne. Toda ni vseeno, ali imaš taščo doma ali na Kitajskem.« »Kdaj ste se rodili?« vpraša sodnik obtoženca. Obtoženec molči. »Kdaj ste se rodili?« vpraša sodnik, tokrat s strožjim glasom. »Ne boste! Še tega mi pa ne boste naprtili!« x »Vidiš, dragi prijatelj, stanovanje sem si opremil čisto po svoji glavi.« »A zato je tako prazno.« 10 ZAPOVEDI ZA EMOVSKE PLANERJE Glavni princip - če gre vse v redu je nekaj narobe. - Ko stvari že ne morejo iti slabše, se to vendarle zgodi. - Kadarkoli se zdi, da gre vse v redu, ste nekaj spregledali. - Nič ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. - Kar se začne dobro, se konča slabo. Kar se začne slabp, se konča se slabše. - Če gre lahko več stvari narobe, bodo šle narobe v najslabšem vrstnem redu. - Zapleteni problemi imajo preproste, lahko razumljive, napačne odgovore. - Nikoli se ne prepiraj z norcem. Ljudje morda ne bodo videli razlike. - Tisti, ki znajo, storijo. Tisti, ki ne znajo, učijo. Tisti, ki ne morejo učiti, administrirajo. - Nič ni nemogoče za človeka, ki mu ni treba, da to stori sam. - Ne glede na to, kaj je šlo narobe, se vedno najde nekdo, ki je to prej vedel. KAJ DELAŠ r PIŠEM SAMOUPRAVI-JE DOGOVORfc ZA DOGOVORE , KI JIH DO SEDAJ KITSMO URESNIČILI !