Ici'JHi pHr^ciisVbi H ^j^HoDwij'U pjj-miuäl letnik izdaje: 16 glasilo občine velike lasce datum izida: 17. marec 2010 J 4 ISSN 14085852 številka: kazalo: Županov uvodnik 3 Koncert Pozdrav pomladi, Otvoritev male športne dvorane 4 Občinski prostorski načrt, Očistimo Slovenijo, Odvoz kos. mat. 5 Vpis v vrtec, Radodarna zima 6 Utrinki iz skupine Račk in Ježkov, Izzivi pedagoškega koncepta 7 Petrovna - uživanje na snegu, Košarka na OS 8 Praznik kulture, Najdihojca 2010, Vabila Gradež 9 Kolednice v Turjaku, Predstavitev knjige Kitke, Vabilo Trub. čet. 10 »Moč Vesti« Josipine Turnograjske 11 Sejem Turizem in prosti čas 2010 12 Velikolaška tržnica 2010, Moj kraj - moj ponos 13 V Robu odprt Interpretacijski center 14 Obvestila in vabila ustvarjalcem 1 5 Prijavnica za sodelovanju na Dnevu sonca 16 Skavti, Prometnik Ferdo, Vabilo na kviz »Mladi in kmetijstvo« 17 Vseživljenjsko izobraževanje v Velikih Laščah 18 Literarna skupina Vseživljenjskega izobraževanja 19 Novo vodstvo DPZ, Ekskurzija po Koroški 20 Razstava kruha, Kuharski tečaji 21 Jubilej Marije Grebene, Rok Žlindra 22 Občni zbor društva za ohranjanje dediščine 23 Šolsko prvenstvo v nam. tenisu, Obč. prvenstvo v veleslalomu 25 10. Cenetov memorial 26 Nogometne novice 28 10. občinsko prvenstvo v taroku, In-line hokej 31 Joga, Zaposlovanje v društvih in ustanovah 32 Intervju Edo Latič 33 Podjetniške informacije 35 Pustne maske v Mina Cafe-ju 36 Stranke 37 Romanje v Rim, Iz poslanske pisarne 39 Kinoprogram marec - april 40 Zahvale 42 Oglasi 43 Dežurni telefon za vodovod je: 051 619 577 trobla. Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 ISSN 1408-5852 Tisk: KVM Grafika d.o.o. Letnik 16, številka 2, Naslov uredništva: 17. marec 2010 Trobla, Levstikov trg 1, Izhaja sedemkrat letno, 131 5 Velike Lašče. gospodinjstva v občini prejmejo Tel.: 01/781 03 70 glasilo brezplačno. E-pošta: trobia@veiike-lasce.si Naklada: 1.510 izvodov Prispevke za Troblo Izdajatelj: Občina Velike Lašče lahko oddate tudi Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, v nabiralnik, ki se nahaja Anton Benjamin Strah, v hodniku pritličja Peter Podlogar, občinske stavbe. Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci Pečnik, Urša Modic, Jože Starič, Franci Modic Odgovorna urednica: Lidija Čop, v.d. Naslednja Trobla izide v sredo, 26. maja 2010. Uredniški odbor: Nuša Dedo Lale, Prispevke oddajte Majda Kovačič Cimperman, naj pozneje Ana Porenta, Veronika Vasič, do 12. maja 2010. Boris Zore Lektoriranje: Ema Sevšek Fotografija na naslovnici: Prelom: Moj Repro, d.o.o., »Črno na belem«, zima v Krvavi Peči Krvava Peč (foto Srečo Knafelc) a Ples šoj« Fotografija: Srečo Knafelc MI NI BAG ER. 6 TON " lUfra. TURJAK 59, TURJAK GSM: 041 772 711 • izkopi • planiranje • pikiranje • manjša gradbena dela družba ¿a gradbeništvo in inženiring, d. o. o. • ADAPTACIJE . NOVOGRADNJE Gradež 44 a, • TLAKOVANJE GSM: olu^-Zt • FASADE fax: 01/7889-824 . KNAUF E-mail: • KANALIZACIJE skarpa.daQ@gmall.com „/¿Jt MitemHli ftlrrtli □ krilit». stI it tU Ü ITjUfitUt*. Drage občanke in občani Občinski proračun za leto 2010 je sprejet. Na občini sedaj največ truda usmerjamo k investicijam, ki jih želimo izpeljati letos. Vesel sem, da je bil proračun sprejet razmeroma hitro, kar nam omogoča, da lahko začnemo z izpeljavo vseh postopkov za uspešno izvedbo potrjenih investicij. Za nekatere od njih moramo izdelati projektno dokumentacijo ter začeti s postopki razpisa in izbire izvajalcev. Se posebej moramo biti pozorni in natančni pri izdelavi dokumentacije in izvedbi drugih aktivnosti za investicije, s katerimi kandidiramo za sofinanciranje na raznih državnih razpisih. Že manjša napaka je lahko vzrok, da ne dobimo želenih sredstev. Katere investicije želimo izpeljati letos, ste si lahko prebrali v prejšnji številki Troble, ko je bil objavljen letošnji proračun, v tokratni Trobli pa si na uradnih straneh lahko ogledate zaključni račun občine za leto 2009. Lani smo izpeljali približno 85 % planiranih investicij, s čimer smo lahko kar zadovoljni. Tiste investicije, ki jih nismo uspeli zaključiti lani, bomo poskušali prednostno dokončati letos. Želim omeniti, da najbrž prav vseh investicij, predvidenih v letošnjem proračunu, ne bo možno dokončati. Že sedaj namreč ugotavljamo, da bodo stroški nekaterih aktivnosti, ki jih moramo financirati iz občinskega proračuna, večji, kot smo prvotno planirali. Naj najprej izpostavim financiranje zimske službe. Kot ste lahko zaznali, se je letošnja zima pokazala v vsej svoji veličini. Tako veliko snežnih padavin, kot smo jih bili deležni letos, ne pomnim, odkar opravljam funkcijo župana. Po nekaterih ocenah oziroma glede na število pluženj, ki so jih izvedli naši izvajalci zimske službe, je samo v mesecu januarju zapadlo več kot en meter snega. Ne glede na tako velike količine snega so bile vse lokalne ceste splužene oziroma očiščene tako, da ni prihajalo do nikakršnih zastojev. Za to se imamo zahvaliti vsem izvajalcem zimske službe, ki so svoje delo Od mal (»AMiAlcam i&lcie-na čcAtitanv sV <>m nvatcAanv! * .C upali Čfntan ___________-____ Oličanlcanv lil aličanam oXcM lil i). v • i t c.U k o 11 o c ti g. p-i «ur nt k t> i (' i i» marsikdaj opravljali v zelo nemogočih razmerah, podnevi in ponoči. Na nekaterih odsekih so bile ceste sicer bolj ozko splužene, ker velikih količin snega ni bilo možno nikamor odriniti. To je bilo najbolj očitno v Gradežu nad 100, kjer so nekatere škarpe postavljene prav na mejo cestišča in tako onemogočajo, da bi se sneg lahko odrinil izven cestišča. Očitno so nekateri krajani z neupoštevanjem naših pozivov, da naj premaknejo svoje škarpe, zelo otežili oziroma kar onemogočili izvajalcem zimske službe, da bi delo lahko opravili tako, kot je potrebno. Upam, da se bo to do naslednje zimske sezone uredilo, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bomo omenjeni odsek črtali s seznama pluženja. Precej težav pri pluženju je bilo tudi v Rutah, kjer so izvajalcem zimske službe dodatne probleme delali še visoki zameti, ki jih je veter povzročal skoraj vsakodnevno. Zaradi ogromne količine snega je bila malo večja neprehodnost v samih Laščah, kar pa se je po nekaj dneh tudi uredilo. Naj vas seznanim, da je bilo do sedaj, ko pišem te vrstice, opravljenih več kot 3.800 km pluženj in 5.800 km posipanj. Za posipanje je bilo do sedaj porabljeno tudi 700 ton soli in 1.100 m3 peska. Navedeni podatki zajemajo stanje zimske službe vključno z mesecem februarjem, upam pa, da se bo z marcem zima vendarle poslovila od nas. Vsekakor bodo posledice zimske sezone vidne tudi na uničenih cestiščih. Zato lahko z gotovostjo trdim, da bo letošnja zimska sezona rekordna po višini finančnih sredstev, ki smo jih in jih bomo še namenili v ta namen. V letošnjem letu bomo veliko več sredstev porabili tudi za sofinanciranje vzdrževanja vodovodnih sistemov, kot smo prvotno predvideli. S prevzemom turjaškega vodovoda je naš koncesionar prevzel v vzdrževanje več kot 40 km vodovodnega omrežja, ki napaja samo nekaj nad 350 gospodinjstev, kar je približno toliko, kot jih ima povprečni stanovanjski blok v Ljubljani. S pobrano vodarino se na turjaškem vodovodnem sistemu ne pokrije niti 30 % vzdrževalnih stroškov vodovoda. Kljub temu da se cena vode za uporabnike ni povečala že nekaj let, tudi v teh težkih časih ne nameravamo povečevati višine vodarine. Prav tako bomo morali delno sofinancirati tudi vzdrževanje vel ikolaškegai nrutarskega vodovodnega sistema. Tudi to vodovodno omrežje, ki je dolgo približno 60 km in napaja okoli 1000 gospodinjstev, je potrebno večjih obnovitvenih del, kar je povezano z visokimi stroški. In ker trenutna cena vodarine ne zadostuje za pokritje vseh vzdrževalnih stroškov, bomo manjkajoča sredstva za vzdrževanje vodovodnih sistemov zagotovili v občinskem proračunu. Tako stališče je na zadnji seji sprejel tudi občinski svet naše občine. Ne glede na te težave, s katerimi se soočamo že na začetku leta, smo kar precej stvari že izpeljali. Narejeno imamo že idejno zasnovo za nov vrtec na Turjaku, ki smo jo poslali v pregled na Ministrstvo za šolstvo in šport. Pod športno dvorano pa smo dokončali ureditev manjše dvorane in strelišča. Ta nova prostora bosta namenjena za dodatne športne aktivnosti naših občank in občanov. Anton Zakrajšek, župan Društvo podeželskih žena velike Lašče IN ŽUPANOV SKLAD VABITA NA veliki koncert narodno-zabavne glasbe poziiuv mm ki bo v nedelio, 11. aprila, ob 18. uri v športni dvorani v velikih laščah. nastopili bodo: ansambel roka žlindre, hišni ansambel avsenik, skupina lybra in tina gačnik - tiana. za humor bo poskrbel KOŠIRJEV KLEMEN, program pa bo povezoval MARKO MODREJ. lepo vabljeni! Otvoritev male športne dvorane bo v četrtek, 8. aprila 2010, ob 18. uri. Ob tej priložnosti bodo naši športniki pripravili tudi predstavitev programov, ki jih bodo izvajali v teh prostorih. Lepo vabljeni! zaključena še ena investicija za področju športa V teh dneh so se zaključila dela pri urejanju prostorov pod športno dvorano. Mala dvorana Strelišče Ženska garderoba Z ureditvijo teh prostorov smo pridobili malo športno dvorano v velikosti 90 m2, ki bo namenjena različnim športnim aktivnostim (kickbox, ples, aerobika ...) in strelišče v velikosti 25 m2 - dve strelski mesti za zračno puško. Urejeni so tudi spremljajoči prostori - moške in ženske garderobe s tuši in vvc-j i. V. V., foto: Igor Sever Občinski prostorski načrt občine velike lašče Pri izdelavi občinskega prostorskega načrta prihaja zaradi sprememb zakonodaje do vedno novih problemov in obveznosti. Tako je po predhodni izdelavi geodetskega načrta predvidenega poplavnega območja v občini Velike Lašče v dolžini okoli 12 km vzdolž obstoječih vodnih strug in površini približno 300 ha trenutno v izdelavi študija poplavne ogroženosti. Do potrditve študije poplavne ogroženosti pobud, ki posegajo v območja poplavne ogroženosti, ni možno vključiti v občinski prostorski načrt. Načrtujemo, da bo izdelovalec OPN Urbania d. o. o. najkasneje do sredine marca 2010 izdelal dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta (OPN) Velike Lašče. Izdelovalec okoljskega poročila OIKOS d. o. o. bo prejel gradivo dopolnjenega osnutka OPN in tako izdelal okoljsko poročilo do začetka aprila 2010. Po izdelavi okoljskega poročila se tako dopolnjen osnutek OPN in okoljsko poročilo pošljeta na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), kjer oba dokumenta pregledajo in podajo mnenje o ustreznosti okoljskega poročila. Zakonski rok za izdajo mnenja znaša 30 dni. Po pridobitvi mnenja o ustreznosti okoljskega poročila se izvede javna razgrnitev tako dopolnjenega osnutka in tudi okoljskega poročila ter kategorizacije kmetijskih zemljišč. Predviden začetek javne razgrnitve je v sredini maja 2010. Javna razgrnitev traja 30 dni. Pristojni občinski organ zavzame stališče do pripomb, dobljenih v času javne razgrnitve. V primeru, da po končani razgrnitvi ni bistvenih sprememb, se oba dokumenta pošlje na MOP, ki ugotovi ustreznost pripravljenega gradiva, potem pa se nosilce urejanja prostora zaprosi za pridobitev končnih mnenj, MOP pa tudi za izdajo odločbe o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na okolje. Po pridobitvi vseh mnenj in odločbe o sprejemljivosti na okolje se ministra za okolje zaprosi za pridobitev sklepa o usklajenosti OPN. Po prejemu sklepa ministra o usklajenosti OPN Občinski svet sprejme Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Velike Lašče. Glede na vse potrebne nadaljnje korake v postopku priprave novih prostorskih aktov občine lahko pričakujemo sprejem OPN na občinskem svetu konec oktobra 2010. Če pa bodo nosilci urejanja prostora izdali tudi negativna mnenja, pa bo pred sprejemom odloka na občinskem svetu potrebno pridobiti odločitev Vlade o usklajenosti OPN, kar lahko postopek podaljša najmanj za dva meseca. Izdelovalec OPN Urbania d. o. o. in občinska uprava uh OČISTIMO SLOVENIJO T V ENEM DNEVU! Očistimo Slovenijo -| j aprj|a 2010 se bo v Sloveniji zgodil vrhunec največje prostovoljske okoljske akcije v zgodovini Slovenije. Prostovoljci bodo do pomladi po vsej državi iskali divja odlagališča in jih locirali na zemljevidu, 1 7. aprila pa bodo s čistilno akcijo ta divja odlagališča tudi očistili komunalnih odpadkov. Poleg tega bodo očistili okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. Ker se v Občini Velike Lašče zavedamo problematike ravnanja z odpadki in divjih odlagališč, smo se kot aktivni partnerji pridružili projektu tudi mi. Tako bomo 17. aprila s skupnimi močmi delali za uresničitev cilja - odstranitve 20.000 ton komunalnih in kosovnih odpadkov, ki kazijo podobo naše občine. Da bi akcija v Občini Velike Lašče uspela, bo potrebno sodelovanje čim večjega števila prostovoljcev, ki bodo popisovali divja odlagališča in organizirali čistilno akcijo. Tako vabimo vas, občane, še posebej pa društva, lovske družine in krajevne ter vaške odbore, da se pridružite projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu! tako, da: • občini sporočite zbirno mesto, s katerega boste na dan akcije usmerjali prostovoljce do divjih odlagališč. Zbirno mesto prijavite lokalni koordinatorki Mariji Ivane Campa na tel. 01/7810-366 oziroma na e-mail: marija.campa@velike-lasce.si, • lokalni koordinatorki sporočite lokacije divjih odlagališč, • lokalni koordinatorki sporočite še okvirno število udeležencev, tako da se bo zagotovilo zadostno število rokavic in vrečk za pobrane smeti. Organizatorji: društvo Ekologi brez meja s partnerji. Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je neprofitne in nepolitične narave, združuje več kot 1000 zainteresiranih organizacij, partnerjev in aktivnih posameznikov, pravno formalno pa deluje pod okriljem društva Društvo Ekologi brez meja, ki je bilo ustanovljeno marca 2009 z namenom organizacije okoljskih projektov. Na spletni strani www.ocistimo.si so na voljo vse informacije o projektu. Vsa vprašanja lahko naslovite tudi na info® očistimo.si. Stopimo skupaj in Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Zupan Anton Zakrajšek Pobudnika akcije Aleš Pevc in Petra Matos ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA IN ZBIRANJA NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV Obveščamo vas, da je za območje občine Velike Lašče po programu zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov za leto 2010 predviden urnik odvoza po sledečem razporedu: URNIK ODVOZA KOSOVNEGA MATERIALA (po območjih nekdanjih KS) VELIKE LAŠČE 22.3.2010 ROB 23.3.2010 TURJAK 24.3.2010 URNIK ZBIRANIA NEVARNIH GOSPODINISKIH ODPADKOV Pri Domu krajanov v Turjaku 19. 4. 2010 od 9 do 17.00 ure 20. 4. 2010 od 8 do 15.30 ure Pri Gasilskem domu Velike Lašče 21.4. 2010 od 9 do 17.00 ure 22. 4. 2010 od 8 do 15,30 ure Občinska uprava OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče šolska ulica 11, 1315 velike lašče OBVESTILO! Starše in zakonite zastopnike otrok obveščamo, da sprejemamo vloge za vpis v vrtec Sončni žarek za šolsko leto 2010/2011 do 31. 3. 2010. Obrazci za vpis otroka so na voljo v vrtcu in na spletni strani; www.soncni-zarek.si. Če bo prošenj več, kot je prostih mest v vrtcu, bo o sprejemu otrok odločala komisija za sprejem otrok. Za dodatne informacije se lahko oglasite osebno v vrtcu ali pokličete na tel. številki: 031 618-300, 7881-582 (Stanka Mustar). Na podlagi prispelih vlog za sprejem otrok v vrtec načrtujemo število oddelkov, razpored otrok po oddelkih in število zaposlenih, zato vas prosimo, da ste pri vpisu otrok resni in odgovorni in da vsako spremembo (datum vpisa, izpis otroka, preložitev vpisa) pravočasno sporočite v vrtec. V navedenih primerih se lahko spremeni število oddelkov in razporeditev otrok po skupinah v zadnjem trenutku, kar prinese nemalo zmede in različnih pripomb glede organizacije dela v vrtcu. VABILO! V četrtek, 15. aprila 2010, vas vabimo v vrtec Sončni žarek in enoto na Turjaku na DAN ODPRTIH VRAT. Pri igri, ustvarjanju in učenju se nam lahko pridružite od 9.00 do 11.00 ure dopoldan. Pričakujemo vas! Otroci in delavke vrtca Sončni žarek RADODARNA ZIMA Letošnja zima nas je obogatila z obilnim snegom in mrazom, kar je predvsem razveseljevalo otroke in smučarje. Ker so otroci navdušeni za igro na snegu, smo se kljub mrazu tudi v vrtcu - v skupini Medvedov odpravili ven. Toplo smo se oblekli in obuli ter stekli novim dogodivščinam naproti. Najprej smo se poigrali z lopatkami, nato pa hajd v sneg. Sledilo je gaze nje, kotaljenje, drsanje po snegu, izdelali smo snežaka, gradili iglu ... Ko nas je že priganjal čas, smo se le s težavo odpravili v garderobo, kjer nas je čakalo kar veliko dela, saj je sneg moker in je našel pot v marsikateri škorenj. Po razgibanem dopoldnevu smo po kosilu sladko zaspali. Martina Krašovec utrinki iz skupine račk in ježkov V skupinah vrtca Sončni žarek se trudimo, da bi se otroci dobro in varno počutili ter da aktivno in zdravo preživljajo dneve v vrtcu. S tem razlogom smo se vključili v projekt Zdravje v vrtcu in otrokom namenili še več dejavnosti s tega področja. ♦ F I ^^ V preteklem obdobju smo spoznavali človeško telo, zgradbo, funkcije, čutila. Seznanjali smo se o zdravem načinu življenja in o tem, kaj lahko sami storimo za svoje zdravje. Uporabili smo različno literaturo in vire, socialne in družabne igre (preko katerih otroci spoznavajo različne čustvene situacije). Naredili smo obris telesa, odtis rok, nog, prstov. Uživali smo v preizkušanju hrane in spoznavanju okusov. Poseben poudarek smo namenili zdravi prehrani, ko smo izdelovali sadna nabodala, sadni napitek, izdelovali prehransko piramido, se igrali različne didaktične igre, risali, opazovali, se pogovarjali. Preživeli smo zanimivo uro ob obisku zobne asistentke, ki nas je seznanila o pravilnem umivanju zob. Poseben poudarek smo dali in še vedno dajemo gibalnim dejavnostim. Pri tem se trudimo, da vsakdan izvedemo nekaj različnih gibalnih oblik. Redno hodimo na sprehode. Enkrat tedensko obiščemo šolsko telovadnico. Veliko časa smo preživeli na snegu - za vrtcem in na sosednjem hribu. Da zdrav otrok zraste v zdravega odraslega človeka, je cilj sleherne družbe in vseh ukrepov vzgojno-varstvenih služb. Zdrav življenjski slog je potrebno vzgajati in oblikovati z učenjem in z zgledom. Vzgojiteljice vrtca Sončni žarek se dobro zavedamo odgovornosti, da smo prav me tiste, ki poleg staršev pri otroku oblikujemo zdrave navade ter mu tako na nek način kreiramo usodo in zdravje. K Ji* ■X. izzivi pedagoškega koncepta reggio Emilia Tri strokovne delavke iz vrtca Sončni Žarek, Velike Lašče smo pričele z izobraževanjem koncepta Reggio Emilia na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V tem šolskem letu bomo dve skupini poizkusili vključiti v svoje delo in življenje vrtca projekt z naslovom »Zakaj potrebujemo svetlobo?«, ki bo temeljil na izhodiščih koncepta Reggio Emilia v povezavi z našim Kurikulumom za vrtce. Znanja iz RE, ki jih bomo uporabile pri našem projektu, so naslednja: različnost otrok, spodbujanje in omogočanje različnih oblik izražanja, prednost učenja pred poučevanjem, timsko delo vzgojiteljic, projektno delo, dokumentacija in participacija. S tem projektom bomo pričeli meseca marca in ga predvidoma zaključili v začetku junija s podrobnejšo predstavitvijo na Pedagoški fakulteti. V aekskurzije v Italijo. Obiskale bomo Center Loris Malaguzzi - Reggio Children. Izobraževanje s tem projektom in ekskurzijo še ne bo zaključeno, nadaljevalo se bo do leta 201 3. Znanje, ki si ga bomo pridobile v času izobraževanja, bomo s pridom uporabljale pri našem nadaljnjem delu. Anja Mikuž Otoničar, Zala Hočevar, Metka Mehi in petrovna -smučanje, sankanje, igre na snegu in prijetno druženje Letošnja zima je bila zelo smučarsko obarvana. Zima je namreč poskrbela za veliko snega. Smučišča po Sloveniji in tujini so bila polno zasedena. Je pa res, da ta priljubljeni šport postaja zelo drag in marsikateremu otroku ravno zaradi tega nedosegljiv. A naši otroci so imeli srečo, saj so si smučanje lahko privoščili kar v vel i kolaški občini, zelo poceni, tudi zastonj. Na Karlovici, bolj natančno na Petrovni, so domačini postavili vlečnico, uredili smučišče, povabili otroke in veselje na snegu se je začelo. Marsikateri smučar ali bordarje naredil svoje prve zavoje prav tu. Če so se naveličali smučanja, so se sankali, kepali, se družili. Pa smučišče ni delovalo na Petrovni prvič. Kako se je sploh začelo, pripoveduje Romana, žena glavnega akterja tega smučišča: »Po nekaj s snegom bogatih zimah smo se pred osmimi leti odločili, da bi imeli svojo vlečnico in smo si jo za začetek sposodili od Ahčinovega Franceljna iz Retij. Pripeljali smo kup železa in dizelski agregat. Po dveh dneh rezanja in varjenja pri Bobnarju na Karlovici smo jo odvlekli na Petrovno. Prva leta smo si teptalec sposojali na Veliki Slevici, ko pa se je ta pokvaril, smo iskali drugo možnost in Tone Sile se je odločil in sam kupil rabljeni teptalec snega na Blokah. Z Družbo veseljakov Karlovica smo postavili brunarico, ki služi poleti kot garaža za teptalec in sani, v sezoni smučanja pa kot shramba smučarske opreme, kuhinja in brezplačni bife. Le tega zalagamo iz prostovoljnih prispevkov, prav tako iz teh sredstev pokrivamo stroške popravil, goriva in nakup novih vrvi. Jernej Marolt - Jocker je po vsakem sneženju lepo poteptal progo, Mirko Simčič - Mirč in Tone Sile pa sta skrbela za vlečnico in red na smučišču.« Da so fantje res pridni in delujejo enotno, smo videli tudi starši, ki smo vsem, ki so delali na Petrovni, izredno hvaležni. Ne samo da so skrbeli za nemoteno delovanje vlečnice, marsikdaj so morali poskrbeti tudi za otroke. Učili so jih, kako pravilno na vlečnico, zapeti marsikateri smučarski čevelj, počuvati otroke, ko ni bilo staršev tam, kuhali so najboljši čaj, nikoli ni manjkalo kaj sladkega. Če se je pogreznil avto v sneg, so ga brez obotavljanja rešili in usmerili v pravo smer. Letošnjo zimo pa smo doživeli zelo lepo gesto našega župana. V času zimskih počitnic je prispeval k cenejšemu smučanju. Prispeval je k smučišču na Karlovici in ponudil je brezplačen prevoz za otroke na smučišče Cerkno. Tudi v šoli nismo stali križem rok. Za vse učence smo pripravili obvestila o smučanju, organizirali spremljevalce - vaditelje, a žal je bilo ravno tisti dan vreme slabo, ko bi morali v Cerkno. Zato tega izleta nismo izvedli. Hvala prostovoljcem Petrovne za vse prijetne trenutke na smučišču. Hvala ravnateljici in županu, da podpirata zdrav način preživljanja prostega časa. Zapisali: Romana Sile Simona Bavdek, foto: Jana Zakrajšek, Rudi Rupar za prihodnost košarke se na oš primoža trubarja ni bati Ekipa mlajših učencev (6. in 7. razred), ki v popoldanskem času pridno vadi v šoli košarke Slavko Duščak, je na medobčinskem tekmovanju na Škofljici osvojila 2. mesto. Domačini so bili v finalu boljši in srečnejši, saj so slavili po podaljšku z rezultatom 36 : 33. Ekipo OS Primoža Trubarja so sestavljali Ambrož Hren, Gal Škulj, Kristjan S. Pečnik, Aljaž Ahčin, Nejc Mramor, Alen Salčinovic, Žiga Stangar, Luka Debeljak, Nik Lipovac, Gašper Virant, Nejc Duščak in Anže Kovačič. Praznik kulture Ob slovenskem kulturnem prazniku smo bili v Levstikovem domu v Velikih Laščah priča prireditvi, ki ji upravičeno lahko rečemo kulturna prireditev, saj je bilo bogastvo sporočil in doživetij resnično »dobro in lepo« (»bonum et pulchrum«). Rdeča nit prireditve je bila 100-le-tnica smrti pesnika, dramatika in duhovnika Antona Medveda. Rodil se je leta 1869 v Kamniku, umrl pa je 12. 3. 1910 na Turjaku. Njegov prijatelj, pisatelj Franc Šaleški Finžgar, je o njem zapisal: »Medved je bil pesnik. Bil pa je kot človek in duhovnik zares čista duša. To potrjujem z vsem prepričanjem, ki mi nikoli ni najmanjše skrivnosti srca prikrival.« Ivan Grafenauer o njem pravi: »Življenje ga je kovalo na trdem nakovalu; temeljni akord njegovih pesmi je zato trpka bolest, le da je ta pesimizem trpljenja omiljen po etičnem idealizmu njegovega krščanskega svetovnega nazi-ranja.« Med njegove najlepše pesmi spadajo elegije, posvečeni spominu pokojne matere. Pisal je tudi epske pesmi z motivi krajevne ali slovanske zgodovine, iz Svetega pisma ali iz legend. Kulturno prireditev so tokrat pod taktirko KUD-a Primož Trubar Velike Lašče oblikovali: s pesmijo Mladinski pevski zbor OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, z odlomki iz Medvedovih del, recitatorja Katarina Polzelnik Sever in Matjaž Gruden, z izvrstno glasbo pa profesorji Glasbene šole Ribnica. Slovenski kulturni praznik smo tako obeležili z veliko mero kulturne zavzetosti in zrelosti. Lepa beseda, lepo zapeta pesem ali izvrstno zaigrana melodija v nas dviguje duha kulture in umetnosti, kjer ideja postaja stvarnost, doživetje pa se preliva v resničnost. V današnjem »norem« času se je treba še bolj zavestno truditi, da kulturo in umetnost ne razumemo zgolj kot potrošno blago, ki ga eni ustvarjajo in drugi kupujejo glede na trenutno razpoloženje in ponudbo oz. reklamo. V njima se zrcali razmerje med osebami, ki sporočajo in izmenjujejo bogastvo, ki ga opredeljujemo kot »dobro in lepo«. Upam, da bo dobrih in lepih v pravem pomenu besede še veliko prireditev tudi v naših krajih, še posebej zato, ker se radi pohvalimo, da izhajamo iz zibelke kulture. LČ 11. FESTIVAL OTROŠKEGA GLEDALIŠČA Prihaja NAJDI HOJCA 2010 Velike Lašče, 26. marca 2010, od 9.00 do 14.00 Najdihojca je festival otroškega gledališča, ki ga letos enajstič prirejata KUD Primož Trubar in Zavod Parnas. Opiramo se na tradicijo gledališke dejavnosti v Laščah, kjer so z Levstikovim Juntezom (1855) nastali zametki prvega slovenskega ljudskega gledališča. Festival Najdihojca je namenjen otroškim oz. mladinskim gledališkim skupinam, ki delujejo v okvirih vrtcev, osnovnih šol ali kulturnih društev, ter njihovim mentorjem. Vsaka skupina prejme priznanje za udeležbo in sladka darilca. Pokrovitelj Najdihojce je od vsega začetka Občina Velike Lašče. Najdihojca je neprofitne narave, kjer vsi sodelujoči delujemo kot prostovoljci. Z razpisom in prijavami se spoprime Metka Starič, pri razporedu priskoči na pomoč Irena Hren, Matej Hren je nepogrešljivi lučkar, ki upravlja s svetlobo in glasbo. Animatorka Mojca Šile med odmori poskrbi za sprostitev in gledalcem igrivo približa gledališke vsebine, nastopajoči pa se medtem pripravljajo na naslednjo predstavo. Nina Žužek poskrbi, da se vsi nastopajoči sladkajo s Kukljevimi krofi, in koordinira ostale prostovoljce, Ni ko Samsa pa, da je vse zabeleženo na kameri. Predstave spremljata do dva gledališka poznavalca - študenta dramaturgije, s katerim se po odigranih predstavah mentorji skupin lahko pogovorijo. Predstave si pridejo vedno ogledat otroci vrtca in šole OS Primoža Trubarja Velike Lašče, gostujoče skupine in posamezni ljubitelji gledališča. Ne pozabite priti v gledališče tudi vi, saj je Najdihojca v Laščah samo enkrat na leto. Podrobnejši razpored predstav bo objavljen na spletni strani zavoda Parnas (zavod-parnas.org), na plakatih in na »kabelski«. Metka Staric, zavod Parnas UČENCI PŠ ROB IN KUD ROB vas vabimo na PRIREDITEV V POČASTITEV MATERINSKEGA DNEVA IN DNEVA ŽENA, ki bo v petek, 26. 3. 2010, v Kulturnem domu Rob. Lepo vabljeni! društvo za oh ran jan ie dediščine organizira PRAZNOVANJE POMLADI NA GRADEŽU v soboto, 24. 4. 2010, ob 14. uri Sprehod po travniških sadovnjakih, travnikih, njivah in gozdu, petje narodnih pesmi, obisk udeležencev likovne delavnice Društva likovnikov Ljubljana, tradicionalna podeželska opravila, pomladna po-vorka skozi vas Gradež, blagoslovitev obnovljenih gradeških kapelic, pastirski ognji in igre, domača hrana, pripravljena na ognju, pomladna velikolaška tržnica ... OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE »KMEČKO STAVBARSTVO« na turjaškem gradu v nedeljo, 9. 5. 2010, ob 17. uri Razstavljena bodo dela članic in članov Društva likovnikov Ljubljana z delavnice na Gradežu. POMLADNI KONCERT NA TURJAŠKEM GRADU v nedeljo, 9. 5. 2010, ob 18. uri Celovečerni tamburaški koncert v Viteški dvorani. Vabljeni! kolednice v turjaku Vokalna skupina Viva Vox iz Grosuplja, ki jo sestavlja 8 pevk, je pod umetniškim vodstvom Polone Kopač Trontelj v nedeljo, 24. januarja 2009, po maši (8.30) v Turjaku predstavila nekaj božično-novoletnih kolednic. Andrej Trontelj je njihovemu čudovitemu petju dodal še par prijetnih kitarskih skladb. Že vse od prvega svetega večera si ljudje voščimo sreče in zdravja, se medsebojno obdarujemo. V ta čas pa sodijo tudi božični, novoletni in trikraljevski koledniki. Se poseben pomen so nekoč imeli koledniki v kmečkem okolju, ki so hiši prinašali blagoslov za letino, zdravje in srečo ljudem in živini. »Zdi se, da je prav, če v našem potrošniško naravnanem času poskušamo s preprosto ljudsko kolednico, zapeto na znano melodijo, drug drugemu zaželeti srečo ob novem letu, drago darilo pa nadomestiti s kakšno malenkostjo. Tako bomo morda spoznali, kako je lepo in zares osrečujoče, če znamo biti veseli in hvaležni tudi za drobne pozornosti, ki nič ne stanejo, prinašajo pa v mrak vsakdanjih skrbi in težav sončno svetlobo poguma in toplino srca ...«je zapisala etnomuzikologinja dr. Zmaga Kumer. Jelka Skrlj JAVNI i A VOD TRUBARJEVI KRAJI TRUBARJEV ČETRTEK V četrtek, 10. junija 2010, ob 20. uri, vas vabimo na Trubarjevo domačijo na Rašico na 7. TRUBARJEV ČETRTEK. Gostili bomo dr. Manco Košir, sociologinjo, novinarko, publicistko. ki bo predstavila svojo knjigo izbranih kolumn OBJEMI SRCA ter delovanje bralnih krožkov Beremo z Manco Košir. Večer bo povezovala Alenka Vasič. Vabljeni! Avtorice Kitk: Ana Porenta, Sonja Votolen, Jana Pečečnik Kitke so sveža in nenavadna knjiga, ki jotkejo pesmi dveh pesnic, Ane Porente in Sonje Votolen, ter slike z odzveni poezije oblikovalke Jane Pečečnik. Tako prepletene pesmi in slike predstavljajo bogato literarno likovno knjigo za sladokusce. Zanimivo je, da se po njenih straneh (glede na prebivališča avtoric) prepletajo tudi tri pokrajine: naša Dolenjska, Štajerska in Primorska. Veselimo se pesniško-likovno-glasbenega večera v vaši družbi. Ilustracija iz knjige Kitke % V sodelovanju z JZ Trubarjevi kraji Po predstavitvah na štajerskem koncu in v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani nas bodo Kitke najverjetneje spletle v svojo druščino na Trubarjevi domačiji na Rašici v petek, 28. maja 2010. Spremljajte najave v naslednji Trobli. Za tiste, ki bi radi knjigo prebirali še prej, pokličite na 051 807 752. »MOČ VESTI« josipine turnograjske na trubarjevi domačiji 6. Trubarjev četrtek z dr Miro delavec nom, predstaviti prvo slovensko pisateljico, skladateljico in pesnico v slovenski in posredno tudi evropski literarni zgodovini ter analizirati njena dela, ki so na tem mestu prvič zbrana. Delček tega smo bili deležni tudi na Trubarjevi domačiji. Dr. Mira Delavec Foto: Niko Samsa Gostja je spregovorila še o eni svoji strasti - Afriki, ki jo je že med prvim obiskom popolnoma očarala. Tja se rada vrača, po svojih močeh pomaga s šolskimi potrebščinami, zdravili, hrano in igračami revnim otrokom v puščavskih predelih Nigra, juga Alžirije, juga Libije, Malija. Poletja preživlja med Tuaregi, se srečuje z njihovimi žalostnimi usodami in se sprašuje, kako lahko svet dovoli takšno trpljenje. Tako se je zaključil še en zanimiv, poučen in sproščen večer, za katerega je brez dvoma zaslužna tudi Alenka Vasic, ki je vodila pogovor s tokratno gostjo, pa tudi z gostjami preteklih večerov. Na tem mestu se ji naj še posebej zahvalim, prav tako pa tudi Nuši Dedo Lale, ki je vodila dva Trubarjeva četrtka v pretekli sezoni. Večera se je udeležil tudi pisatelj Kajetan Kovič, kar nam gotovo daje potrditev, da so taki kulturni večeri ljudem dobrodošli. Kdo je pravzaprav Josipina Turnograjska oziroma »prva dama na slovenskem literarnem nebu«, kot jo imenuje naša gostja? Rodila se je 9. julija 1833 na gradu Turn pri Preddvoru očetu Janezu Nepomuku Urbančiču in materi Jožefini Terpinc, sorodnici slovitega slovenskega industrialca Fidelisa Terpinca. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Josipina je bila najstarejša. Josipini je oče umrl leta 1841, ko je bila deklica stara komaj osem let. Njena mati je po njegovi smrti prevzela ves nadzor nad gospodarstvom in vzgojo. Ker v Preddvoru še ni bilo šole, je Josipino hodil na dom učit kaplan Janez Kastelic, ki je bil kasneje premeščen. Nadomestil ga je Lovro Pintar. Učil jo je zemljepis, zgodovino, matematiko in verouk. Poleg znanja ji je v srce položil tudi ljubezen do maternega jezika. Njen drugi učitelj je bil Anton Globočnik, ki jo je učil igranja na klavir in ji hkrati tudi privzgojil veliko ljubezen do glasbe. Lovro Pintar ni bil pomemben le kotjosipinin učitelj, ampak jo je seznanil tudi z njenim kasnejšim možem Lovrom Tomanom. Po poroki leta sta se skupaj z Josipinino mamo in bratoma preselila v Gradec. Čeprav sejosipinani veliko udeleževala javnegaživljenja, jebilazelo priljubljena v slovenskih krogih v Gradcu. Proti koncu maja 1854 naj bi rodila mrtvega otroka. Hkrati naj bi se še prehladila in zbolela za ošpicami. Umrla je 1. junija 1854. Stara ni bila niti enaindvajset let. Josipina Urbančič je pisala pod psevdonimom Turnograjska. Ustvarjati je začela pri sedemnajstih letih. Bila je zelo plodovita pisateljica, saj je v kratki dobi svojega življenja napisala kar osemintrideset del (to so povesti, črtice, novele, basni, eksempli, slike iz narave), za katera je značilno, da spadajo v kratko pripovedno prozo. Sprva je pisala po vzoru domače tradicije eksempla, zatem pa je snov za pisanje jemala iz slovanske in obče zgodovine. Njena dela so polna opisov in prispodob iz narave, ki jo je zelo občudovala. So tudi tudi jezikovno zelo bogata, saj so polna različnih primerov, metafor, prispodob iz narave itd. Največ je napisala zgodovinskih »povestic«, kjer je pogosto segala po motivih iz slovanske zgodovine (na primer Svobodoljubna Slovanka, Slavjanski mučenik, Poljski rodoljub itd.) ali pa iz obče zgodovine (Sodba Bretislavova, Lep izgled ljubezni do sovražnika, Vojvoda Ferdinand Brannšveigovski in francoski v vojski ujeti oficirji), v katerih je opisovala francosko zgodovino, boje s Turki itd. V njenih zgodovinskih »povesticah« so imeli vodilno vlogo različni vladarji. Zelo pomembno vlogo so imele tudi ženske, ki so odhajale s svojimi možmi v vojsko in se borile za svobodo svojega naroda. Josipinini ženski liki so enakovredni moškim, moralno ali celo fizično pa so pogosto močnejši od njih. Bila je tudi skladateljica, vendar se njenih skladb ni ohranilo veliko. Bila je dobra pianistka, komponirala je klavirske skladbe in napeve s klavirjem za slovenske tekste. V času, ko je živela, je bila Josipina tako v slovenskih kot slovanskih krogih zelo cenjena. Prvi »povestici« je objavila v Slovenski Bčeli v začetku letal 851 in takrat so jo začel i spoznavati tudi na Slovaškem ter v ostal i h deželah Avstroogrske. Od vseh del, ki ji h je napisala, je bi lo v času njenega življenja objavljeni h samo devet, in sicer v Bčeli in Zori. O Josipini so kasneje pisali številni literarni zgodovinarji in publicisti, vendar takega ugleda in pozornosti, kot ju je bila deležna v dobi, v kateri je živela in ustvarjala, ni bila deležna več. (povzeto po avtoričini predstavitvi vsebine knjige Moč. vesti) 6. TRUBARJEVI ČETRTEK, 4. februar 2010 Tokratna gostja 6. Trubarjevega četrtka, ki je bil 4. februarja 2010, je bila dr. Mira Delavec, literarna zgodovinarka in zgodovinarka. Dr. Mira Delavec že skoraj desetletje posveča večino svojega raziskovalnega dela Josipini Urbančič Turnograjski, njenemu literarnemu ustvarjanju in ostalim ženskim vprašanjem v 19. stoletju na Slovenskem. Na slovenistiki je diplomirala z nalogo Josipina Urbančič Turnograjska, iz zgodovine z delom Vprašanje ženske volilne pravice v programih slovenskih strank v prvi Jugoslaviji (od 1918 do 1941), njena doktorska disertacija pa ima naslov Vloga Josipi ne Turnograjske ^^f^ET^B pri oblikovanju slovenske litera- H^^^^J ture v 19. stoletju. Prav tako je avto- ^H^Bj^fl rica dveh knjig o Josipini Urbančič Turnograjski : Nedolžnost in sila ter Moč vesti. Slednja je Knjigi Nedolžnost in sila ter Moč vesti nastala z name- Foto: Niko Samsa Sejem Turizem in prosti čas 2010 Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je med 21. in 24. januarjem 2010 potekal sejem »Turizem in prosti čas«. V okviru projekta Na lepše - Stranske poti so zanimivejše od glavnih so se že petič skupaj predstavila območja Kostel -Svet Kolpe, Kočevska, Ribniška dolina in Velikolaška dežela kot skupna turistična destinacijaz imenom »OD NATURE DO KULTURE« in letos na novo Dobrepoljsko-Struška dolina. Vse sodelujoče občine družijo enovita etnološka zapuščina, skupna zgodovina in podobne naravne danosti, odprtost poti proti Jadranskemu morju, na Notranjsko, v dolino reke Krke in Belo krajino, nenazadnje pa tudi dosedanja nezadostnost razvoja turističnih potencialov. Zato so že leta 2005 pričele s skupnimi predstavitvami, kot skupna turistična destinacija z imenom »OD NATURE DO KULTURE« pa so se prvič predstavile leta 2008. Rdeča nit je bila neokrnjena narava, ki združuje in povezuje vse občine, ter 500. obletnica rojstva Primoža Trubarja. Prav tako so se uspešno predstavljale lansko leto, letos pa se jim je pridružila še Občina Dobrepolje. Projekt Od nature do kulture je bil v letošnjem letu znotraj Lokalne akcijske skupine Po poteh dediščine Od Idrijce do Kolpe vključen v letni izvedbeni načrt za sofinanciranje iz evropskih sredstev Leader. V njem sodelujejo Miklova hiša -TIC Ribnica kot nosilni partner ter partnerji Občina Kočevje, Občina Kostel, Občina Ribnica, Občina Sodražica, Občina Dobrepolje in Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče. Občina Velike Lašče k prijavi sicer ni pristopila, ampak sodeluje le pri posameznih dejavnostih, kot npr. predstavitev na sejmu Turizem in prosti čas, pri oblikovanju zloženke za celotno turistično področje ipd. Letošnji slogan sejma je »Blizu doma blizu srca«. Predstavitev se je uradno pričela v četrtek, 21. januarja, ob 12. uri s SREČANJEM ŽUPANOV IN NOVINARJEV IN POSLOVNIH PARTNERJEV. Udeležilo se ga je kar nekaj predstavnikov sodelujočih, med njimi Anton Zakrajšek, župan Občine Velike Lašče, Valentin Južnič, župan Občine Kostel, Janez Pavlin, župan Dobrepolja, in Janez Novak, župan Loške doline. V naslednjih dneh so sledile predstavitve s poudarkom na posamezni občini: v petek dopoldne se je prestavljala Kočevska dolina, popoldne Ribniška dolina, v soboto dopoldne Velikolaška dežela, popoldne Kostel - svet Kolpe in v nedeljo dopoldne Dobrepoljsko-Struška dolina. Osnovna izhodišča za predstavitev Velikolaške dežele: TRUBARJEVA DOMAČIJA (četrtek in sobota): - Predstavitev izobraževalnih programov Temkov mlin in žaga - povezava kulturne in tehnične dediščine; - Trubarjeva domačija kot točka na kolesarski in pohodniški poti Kurešček- Rob - Rašica - Ponikve -Gradež - Škocjan - Grosuplje; Mišja dolina; - poletne sobotne delavnice na domačiji. Ponudniki: - Javni zavod Trubarjevi kraji (predstavitev programov Temkov mlin in žaga); - Art-les, Igor Sever s. p. (s predstavitvijo svojih izdelkov, ki predstavljajo našo kulturno in tehnično dediščino (kmečki voz, kula, šajtrga, mlinsko kolo, kozolec), praktične delavnice izdelave lesenih miniatur; - Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče (knjigoveške delavnice; kolesarske in pohodniške poti); - Turistično-iinformativna pisarna Božo Zalar. GRAD TURJAK (petek in nedelja): - program Poletje na gradu Turjak, - enodnevni izlet po utrdbah 16. stoletja. Ponudniki: - Javni zavod Trubarjevi kraji (Grajski dan, Poletje na gradu Turjak); - Rokodelska družina Grčar (lokostrelske in plesne delavnice); - Stane Osolnik, grajski pisar; - Društvo za ohranjanje dediščine Gradež stojnica sadje in obrti); - Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče (točka sv. Ahac); - Lončarka Katarina Duščak. Za celotno območje smo predhodno pripravili tudi skupni izlet »Potovanje od neokrnjene nature do bogate kulture«, ki obsega ogled znamenitosti vseh petih občin. Pripravila: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji Foto: Helena Vičič velikolaška tržnica 2010 Z Velikolaško tržnico bomo nadaljevali tudi v letu 2010. Glede na odločitev sveta Javnega zavoda Trubarjevi kraji, ki je bila sprejeta na pobudo ustanoviteljice zavoda Občine Velike Lašče, s projektom ne bomo več sodelovali v sofinanciranju iz sredstev Leader, ampak bo projekt v nadaljevanju financiran le s proračunskimi sredstvi Občine Velike Lašče in iz sredstev zasebnikov. Glede na to se bomo v letošnjem letu osredotočili predvsem na mesečne tržnice na velikolaškem trgu, ki pa bodo zasnovane bolj tematsko (npr. suhorobar-ska tržnica, pomladna, krompirjeva ...). Vključene bodo že tradicionalne prireditve Trški dan, Medena tržnica, Bučno-marmeladni dan in Praznik suhega sadja. Potrudili se bomo, da bodo tržnice vključevale bogat spremljevalni program. To bomo pa uspeli le s skupnimi močmi, zato ste vsi ponudniki in vsi zainteresirani vabljeni k sodelovanju. Vaše prijave, mnenja in predloge sprejemamo na telefonski številki 01/7881 006 ali na elektronskem naslovu info@trubarjevi-kraji.si. Pripravila: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji Program mesečnih tržnic ¿0(0 Moj kraj - moj ponos To je bila tema 24. festivala Turizmu pomaga lastna glava. Udeležili smo se ga člani Turističnega podmladka OS Primoža Trubarja Velike Lašče. Na temo smo morali napisati turistično nalogo in se v torek, 3. marca, udeležiti turistične tržnice. Bili smo uspešni, saj smo dosegli zlato priznanje in s tem dobili vstopnico za državno tekmovanje, kjer se bomo 20.4.2010 še enkrat predstavili. Dolgo smo razmišljali, kaj naj izpostavimo, kaj je naš ponos. Kaj naj bo bistvo, osrednja rdeča nit, temelj naše turistične ponudbe? Kaj naj vključimo in kaj izpustimo. Bolj ko smo razmišljali, bolj smo ugotavljali, da samo ene stvari ne moremo izpostaviti, zato je najbolje, da vse naše »ponose« predstavimo na drugačen način. Zamislili smo si 3-5 dnevne tabore za učence osnovnih šol, v okviru katerih bi si pod vodstvom ogledovali naravne in kulturne znamenitosti naših krajev, se preizkusili v različnih delavnicah, ki jih izvajajo naša društva, in se predvsem družili. Ker pa za to druženje oz. večdnevno bivanje v naših krajih še ni možnosti, smo si na Gradežu ob Mrzlici zamislili kamp, kjer bi lahko prenočili v kaščah. Za naslov naloge V DEŽELI MALEGA KLINČKA in turistično tržnico smo si izposodili lik malega Klinčka, ki si ga je v istoimenski slikanici zamislila avtorica Darinka Kobal, ilustrirala pa jo je Tamara Korošec Lavrič. Slednja nam je ustvarila nekaj primerov malega Klinčka pri različnih dejavnostih, za kar smo ji zelo hvaležni. Ob enem bi se radi zahvalili vsem društvom in posameznikom, ki so nam s svojimi idejami in delom pomagali na naši ustvarjalni poti do uspeha. Vas pa povabimo na: - velikolaško tržnico (1 7. 4.), - dan druženja treh generacij (1 5. 5.) ali na - dan sonca (22. 5.), kjer se vam bomo z veseljem predstavili. 2010 ing pfnt 1 evj ninwwTT do<™ «oftoM Jfl /uflj. od t. de 12. Andreja Svetičič v Robu smo odprli interpretacijski center V- a'WÉ " . ¡AJÍ L / Prvo knjigoveško delavnico smo podarili učencem podružnične OŠ Primoža Trubarja -enota Rob, ki so izdelali vsak svojo miniaturno knjigo in obljubili, da bodo tudi sami pripravili kakšno razstavo. Za vse, ki radi raziskujete, odkrivate in ustvarjate ob 10. obletnici delovanja zavoda parnas smo se preselili v prenovljene prostore v robu Kaj je interpretacijski center iS II L Pri obnovi smo v veliki meri sodelovali Par-nasovi prostovoljci, bolj zapletene posege pa prepustili pravim mojstrom. V prostorih nekdanje trgovine v Robu smo v treh tednih uredili odtoke, prebelili in prebarvali stene, na novo napeljali elektriko in vodo ter prenovili tla, prepleskali okna in vrata, popravili ključavnice, namestili police in pohištvo ... Uspelo nam je in 7. februarja -le nekaj dni po svetovnem dnevu mokriščr je Interpretacijski center Rob odprl svoja vrata. Interpretacijski center je lokacija, kjer lahko na konkreten način spoznamo, kaj so vrednote okolice, kaj je zanimivega v naravi, ljudeh, kulturi, stavbah. To je tudi info točka, kjer lahko vsi ljudje, ki jih zanima kaj o tem kraju, dobijo informacije in so usmerjeni na vse lokacije, kjer bi se dalo kaj videti, pojesti ali kaj doživeti. Naš namen je, da skupaj z domačini Roba strnemo sile in pripravimo zanimive programe, ki bodo v naše kraje privabili nove domače in tuje obiskovalce. Zakaj v Robu? V Robu in okolici je veliko dediščine, pomembne tako na lokalnem, slovenskem pa tudi na mednarodnem nivoju. Rimske obrambne zapore iz 3. in 4. stol. bomo obiskovalcem pokazali skozi igro in delavnice. Na mokriščih v Mišji dolini, ki je del ekološko pomembnega območja med Knejem, Rašico in Robom, najdemo številne vrste z rdečega seznama najbolj ogroženih rastlin in živali, med njimi je najbolj znana lo-eselijeva grezovka (Liparis loeselii). Tu poteka MiŠjedolska prelomnica, hribi v okolici, s pestro kamninsko sestavo, in gozdovi so že od nekdaj pozivali ljudi, da preudarno gospodarijo tako z le- som kot z ostalimi danostmi. Od tu je izhodišče za številne pohode v Krvavo Peč in naprej proti Iški, v Rute in proti Blokam ali le do najdaljšega dolenjskega slapa Kobilji curek. In nenazadnje -v Robu živijo in delajo sila prijazni ljudje. Razlogov, zakaj kulturno in naravno dediščino odkrivati in interpretirati ravno v Robu, je torej več kot dovolj. Botanični sprehodi in predavanja Ker smo bili v zavodu Parnas tudi letos uspešni na razpisu Ministrstva za okolje in prostor in Urada Vlade za komuniciranje, se spet obeta kup zanimivih aktivnosti. Ob torkih od aprila do junija (11.00 -14.1 5) se bomo v manjših skupinah večkrat odpravili v Mišjo dolino, v Kobilji curek in še kam. Potrebne so predhodne prijave. V spremstvu največjega poznavalca orhidejevk Branka Dolinarja iz Ljubljane bomo v aprilu poiskali kranjski jeglič, v maju in juniju pa opazovali kukavičevke. Mesojede rastline bomo podrobneje spoznavali z biologinjo Marjeto Cvetko. Svoje znanje boste lahko poglabljali na predavanjih o vrstah z rdečega seznama Mišje doline, za ljubitelje narave in fotografije pa smo pripravili sobotne botanično-fotografske sprehode z Mileno Vintar. Na zanimivo predavanje o gobarskih sprehodih, dipl. biologinje Majde Jakše Ujčič, vas vabimo 20. 4. 2010, povabili pa vas bomo tudi na gobarski študijski krožek. Arheološki in geološki sprehodi V bližini Roba sta ohranjena kar dva dela rimskega zapornega zidu (Claustra Alpium luliarum), na Gradiškem vrhu in v Selu pri Robu. Na arheološke sprehode se bomo odpravili v spremstvu arheologi nje Ane Plestenjak. Za tiste, ki vas še posebej navdušujejo kamni in geološke vsebine, bodo zanimivi sprehodi z geologom Tomažem Verbičem. Naučili se bomo prepoznavati različne kamnine in pokukali bomo v zakulisje kulturne dediščine še po naravoslovni plati. Družinski izleti in delavnice za otroke in odrasle Sobote od aprila do junija bodo družinsko obarvane, z delavnicami za otroke in internetnimi namigi za družinske izlete. Čakata nas dve rimski soboti (15. 5. in 26. 6.). Prav tako vas vabimo na številne delavnice ob sobotah ali med tednom, knjigoveške in kuharske delavnice že potekajo. Ob 10. obletnici zavoda Parnas Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, je zasebni zavod, ki je lanskega oktobra od Ministrstva za kulturo pridobil status delovanja v javnem interesu na področju kulturne dediščine, kar ga na nek način izenačuje z javnimi zavodi. S knjigoveškimi delavnicami že deset let dopolnjujemo ponudbo na Trubarjevi domačiji, kjer ostajamo še naprej, gostujemo po muzejih, knjižnicah in šolah. Spodbujamo mlade strokovnjake, da raziskujejo in predstavljajo Na prvi kuharski delavnici smo pekli slano pecivo in košarice za sadje skupaj z Lili lleršič in Lili Mahne, ki sta se prvi opogumili in svoje znanje predstavili 16 zainteresiranim, na drugi nas je Katja Oblak iz Stop popeljala v svet hladnih predjedi. kulturno dediščino lokalnega okolja, z razstavo Vsem Slovencem smo glas iz Trubarjevih krajev ponesli po Sloveniji in tujini. Sodelujemo s strokovnjaki, smo aktivni člani Slovenske mreže za interpretacijo dediščine, programe snujemo s partnerskima podjetjema Arhej iz Sevnice in Parnas IKT. V vsebinah kulturne in naravne dediščine, ki ju preko rabe ohranjamo, vidimo možnosti za razvoj podeželja. Prepričani smo, da je naše podeželje pripravljeno na razvoj ekoturizma, torej turizma s posluhom do narave in kulturne dediščine, s spoštovanjem okolja, v katerega prihajamo z namenom, da na novo odkrijemo in spoznamo tudi sebe. Za deseto obletnico zavoda Parnas smo prenovili del prostorov Zadružnega doma v Robu, ki smo jih najeli pri Kmetijski zadrugi Velike Lašče, in odprli interpretacijski center Rob. Tako bomo svoje dejavnosti lahko razširili, jih še kvalitetneje snovali in izvajali. Se vedno pa ostajamo dejavni tudi na Trubarjevi domačiji in ostalih lokacijah. Vse aktivnosti interpretacijskega centra Rob lahko redno spremljate na naši spletni strani zavod-parnas.org ali nas obiščete ob torkih od 9h do 15h ali ob sobotah od 9h do 12h, obvestila pa lahko spremljate tudi na radiu Zeleni val. Kontaktna oseba; Metka Starič 041 833 456 ali info@zavod-parnas.org. Hvala vsem za lepe želje in popotnice novemu interpretacijskemu centru Rob, še zlasti Robarjem, ki že sodelujete v naših aktivnostih, prinašate sveže ideje in dobro voljo, pa seveda vsem ostalim, ki ste nam priskočili na pomoč. Pridite, sodelujte, predlagajte ali pa se oglasite kar tako. Metka Starič, Zavod Parnas lMed.Over.Net Zavod za izboljšanje kvalitete življenja V sodelovanju z JZ Trubarjevi kraji Pridružite se nam na vseslovenskem DNEVU ZA SPREMEMBE, ki ga organizira Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, v sredo, 24. marca 2010, ob 18. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici. Tema našega srečanja bo festival ustvarjalnosti DAN SONCA. Obujali bomo spomine na pretekle festivale ter naredili načrt in osnutke prizorišč ter plakatov za letošnji festival. Vabljeni vsi, ki vas zanima projekt, druženje, sodelovanje ali aktivno delovanje pri nastajanju največjega festivala od Ljubljane do Kolpe. £ \ •©Med.Over.Net ^ * P i , Zavod ta izboljšanje kvalitete življenja ^^^ ; j iH 5 1 — - ^iflRjr V sodelovanju z JZ Trubarjevi kraji USTVARJALCI, ZNALCI, SNOVALCI na gibalnem, likovnem, glasbenem, gledališkem, cirkuškem, poljudnoznanstvenem, izdelovalskem, naravoslovnem, športnem in drugih področjih! se želite predstaviti na dnevu sonca? PRIDRUŽITE SE NAM NA TRADICIONALNEM, ŽE !L FESTIVALU USTVARJALNOSTI, ki bo potekal v prijetnem ambientu ob Trubarjevi domačiji na Rašici v soboto, 22. maja 2010. Obiščite nas na spletni strani www.dan-sonca.si, kjer najdete več informacij z vabili in prijavnicami, pišite nam na zm@zm.si ali nas pokličite na 051 80 77 52. Prijavnico za sodelovanje pa najdete tudi v Trobli. Veselimo se skupnega snovanja letošnjega Dneva sonca. ŽE ZDAJ PA VELJA VABILO TUDI VSEM OBISKOVALCEM, BREZ KATERIH DAN SONCA NE BI BIL TO, KAR JE! Med.Over.Net Zavod, za izboljšanje kvalitete življenja V sodelovanju z JZ Trubarjevi kraji PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE NA DNEVU SONCA 2010 -5. festivalu ustvarjalnosti Največji prostovoljski festival od Ljubljane do Kolpe. Izpolnjeno prijavnico za udeleasbo z delavnico, dogodivščino, točko na Sončnem siju ali kot prostovoljec do 31. 3. 2010 pošljite na naslov: Zavod za razvijanje ustvarjalnosti, Kukmaka 1,1315 Velike Laooee IME ORGANIZACIJE:_ IME IZVAJALCA (skupine):_ NA DNEVU SONCA 2010 BOMO 22. maja 2010 IZPELJALI (podčrtajte in dopolnite): DELAVNICO (ime delavnice), ki bo trajala od_do. (Zaželeno je, da delavnice trajajo vsaj 2 uri/največ od 10. do 18. ure.) DOGODIVŠČINO_ začetek dogodivščine. (ime dogodivščine) - čas, ki nam najbolj ustreza za Čas trajanja:_ NASTOP na Soncenem siju (sklep festivala s pričetkom ob 18. uri): ples, zabava, stand up, petje ... _(kaj, zvrst, kdo, koliko časa traja nastop, prostorske in druge reči, ki jih potrebujete) ŽELIM/O SODELOVATI KOT PROSTOVOLJCI (fotografija, video, organizacija, priprava prizorišča, veslanje kanujev, pomoč pri delavnicah in dogodivščinah, drugo:_) KRATEK OPIS VAŠEGA IZVAJANJA (za napovednik, programski list in spletno stran www.dan-sonca.si): ZA TO POTREBUJEMO: materiali:_ pripomočki:_ Vstop za obiskovalce je prost, ker želimo, daje ustvarjanje na festivalu dostopno prav vsem. V primeru vremenskih nevšečnosti je predviden tudi nadomestni datum festivala, to je 29. 5. 2009. Za prostovoljce in ustvarjalce bomo organizirali dve delovni srečanji: prvo bo 24. 3. 2010 - Dan za spremembe ob 18. uri ter drugo teden dni pred prireditvijo, oboje na Trubarjevi domačiji na Rašici. Tam bomo natančno naredili načrt poteka festivala in dorekli vse podrobnosti. ZIMOVANJE POPOTNIKOV IN POPOTNIC 1 2. februarja smo se popotni ki iz stega Škocjan - Turjak 1 odpravili na prvo (in zadnje) zimovanje v tem letu. Odpravili smo se v Slap ob Idrijci, Ponikve, to je bojda nekje med Idrijo in Tolminom. Tokrat nismo bili sami; poleg tega, da je bil z nami ves čas On, smo si omislili tudi družbo popotnikov in popotnic iz Litije 1 in Do-brepolje 1 . Tako se nas je okoli 20 nadobudnih skavtov tistega lepega vikenda podilo po belih preprogah planote. Program, dasiravno ni bil najbolj nabasan z aktivnostmi, je bil zabaven, družaben in sproščen. Nismo hiteli, saj se nam nikamor ni mudilo. Tema tokratnega zimovanja je bila dokaj primitivna, dobesedno: govorili smo o Bobrih, delu Janeza Jalna. Delo (izšlo je med drugo svetovno vojno) govori o kol i ščarj i h in njihovih nasledstvenih sporih in odporih. Tako smo se tudi mi razdelili po družinah; Jeleni, Sulci, Krapi, Somi. V znamenju teh družin smo preživeli večidel zimovanja. Kaj smo počeli? Na pobočjih prekrasne planote smo uživali zimske radosti (»smrtonosni spusti na vrečah«), v lovskem domu smo bivali, jedli, pili, se šli družabne igre in vse ostalo na temo Bobrov, pred lovskim domom pa smo imeli razne telovadbe, igre, v nedeljo proti polnoči pa je dobrepoljski kaplan daroval tudi sveto mašo. Zimovanje smo končali v ponedeljek, 1 5. februarja. Odšli smo z novimi poznanstvi, novimi prijateljstvi, novimi znanji, novo motivacijo za branje (Bobri), predvsem pa z novimi dogodivščinami in s spomini na še en nepozabni vikend. Blaž Podobnik DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE VELIKE LAŠČE vas vabi v petek, 26. marca 2010, na regijski kviz »Mladi in kmetijstvo«, ki bo potekal v dvorani v Turjaku. Program prireditve: 1 7.30 - Otvoritev ustnega dela kviza (odprto za javnost) 19.30 - Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj 20.00 - Zabava z ansamblom Gama Vljudno vabljeni! Zbiranje starega papirja! Skavti bomo zopet zbirali papir, in sicer 24. aprila. Papir bomo zbirali v občini Velike Lašče. Zabojnik bo stal v Turjaku. Tisti, ki imate doma večjo količino papirja oziroma ne boste imeli prevoza, lahko pokličete na številki spodaj. 040/425 970 - Jan Šavli 040/423 674 - Melita Štrukelj Skavti Prometnik ferdo poskrbimo za večjo varnost v prometu ZM 4 Opis projekta Radio Zeleni val kot komercialna radijska postaja močno poudarja vključevanje in podporo različnih tematik, bistvenega pomena za lokalno skupnost in širšo javnost. Tako tudi samostojno izvajamo že tretje leto zapored zanimive ozaveščevalne projekte, ki smo jih na temo Ekologije (»Eko Ferdo«) in Zdrave prehrane (»Mami, lačen!«) izvajali prav pri najmlajši ciljni publiki, to so otroci, ki so bili navdušeni nad obiskom zmajčka Ferda v vrtcu z interaktivno igro, v katero so se lahko tudi sami vključili. Tudi v letošnjem letu pripravljamo projekt, ki je trenutno zelo na mestu, namreč tematika je Promet & Prometna varnost ter Vključevanje otroka v promet. Namen projekta je že najmlajše izobraževati o pomembnosti varnosti v prometu in njihovem vključevanju v promet. Obiskali bomo blizu 1.500 otrok po vrtcih kar sedmih občin v Osrednje slovenski regiji - Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig, Velike Lašče, Videm - Dobrepolje, Trebnje. Interaktivna igra z ustreznimi rekviziti bo tako v štirih mesecih postala stalnica v vrtčevskem dopoldanskem programu. Zgodba in način predstavitve bo prilagojen otrokom, starosti od 3 do 6 let. Igro bosta spretno vodila Zmajček Ferdo in izkušena animatorka Ksenija Rebe-ka Matkovič. Prav vsak otrok v posameznem vrtcu bo dobil za domov 'domačo nalogo1 - to bo brošura, ki jo bomo izdali v sklopu projekta. Vključevala bo tudi strani za starše in zagotovo za otroke, ki bodo z uspešno rešenimi nalogami sodelovali v velikem nagradnem žrebanju ob zaključku projekta v mesecu juniju. Osveščati o prometni varnosti je zagotovo pomembna komponenta, kajti na našo pobudo in organizacijo so vrtci navdušeno pristali za sodelovanje v natečaju na obravnavano temo. Projekt bo zaokrožen in zaključen v sredini junija 2010 z zaključnim dogodkom v eni izmed sodelujočih občin. VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE V VELIKIH LAŠČAH »UČENJE VSE ŽIVLJENJE« USTANOVITEV UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE V VELIKIH LAŠČAH Javni zavod Trubarjevi kraji je z letošnjim šolskim letom na podlagi številnih pobud občanov, predvsem dosedanjih udeležencev krožkov za III. življenjsko obdobje pri Ljudski univerzi Kočevje, pričel z izvajanjem študijskih krožkov za odrasle. Izobraževalne programe študijskih krožkov smo vpisali v razvid programov pregled izobraževalnih programov po Sloveniji, ki ga vodijo na Andragoškem centru Slovenije. Že 5. oktobra 2009 smo na ustanovnem sestanku ustanovili samostojno Univerzo za tretje življenjsko obdobje Velike Lašče - Učenje vse življenje, ki je dobila 23. februarja svoj upravni odbor. Odbor sestavljajo naslednji člani: Marjeta Sporar in Marko Kožar (predstavnika članov), Marjana Dolšina (predstavnica mentorjev), Metka Stane in Ana Porenta (predstavnici zunanjih lokalnih izobraževalnih institucij) in Barbara Pečnik (vodja in koordinatorka). Upravni odbor skrbi, da delo študijskih krožkov poteka bolj usklajeno. Nanj lahko naslovite vse vaše pobude, želje in mnenja o izobraževalnih dejavnostih za odrasle. Velikolaško Univerzo za tretje življenjsko obdobje bomo vključili tudi v neformalno mrežo Univerz za tretje življenjsko obdobje Slovenije. Postopek je že v teku. ŠTUDIJSKI KROŽKI ZA ODRASLE SPOMLADANSKI SEMESTER 2009/2010 Na srečanju, ki je bilo 23. februarja v Levstikovem domu, smo tudi uradno zaključili prvo, zimsko polletje delovanja študijskih krožkov za odrasle ter pričeli z vpisom v novo, spomladansko polletje. Studijski krožki so pričeli z delom že marca. Vključite se lahko v naslednje krožke: Naš kraj včeraj, danes, jutri Mentorica: Barbara Pečnik Umetnostna zgodovina Mentorica: Marjana Dolšina Literarna skupina Mentorici: Ana Porenta in Darinka Grmek Štrukelj Čebelarski krožek Mentor: Brane Borštnik Ponedeljek, 16.30-18.00 Pričetek: 8. marec 2010 Lokacija: klubska soba Levstikovega doma Četrtek, 16.30-18.00 Pričetek: 4. marec 2010 Lokacija: klubska soba Levstikovega doma Sreda, 19.00-20.30 Pričetek: 3. marec Spominska soba Levstikovega doma Četrtek, 18.30-20.00 Pričetek: 25. februar 2010 Lokacija: klubska soba Levstikovega doma NOVOSTI!!! 1. Fotografska delavnica - Amaterska fotografija Mentor: Ni ko Samsa Prvo srečanje bo v sredo, 1 7. marca, ob 1 7. uri v klubski sobi Levstikovega doma. 2. Računalniška delavnica - uporaba interneta Mentor: Gregor Grešak Predviden pričetek v drugi polovici marca. Vpisnina zadrugi semester je 12,00 EUR. Poravnana vpisnina vam omogoča vstop na srečanja vseh študijskih krožkov. VPISI V ŠTUDIJSKE KROŽKE BODO POTEKALI ŠE VES MAREC, ZATO VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE!!! Prijave zbiramo na telefonski številki 01/7881 006. Prav tako na tej številki dobite vse dodatne informacije. Vsi člani imate tudi popust na nekaterih izobraževanjih, ki potekajo pri zavodu Parnas v Interpretacijskem centru Rob (kot npr. knjigoveške delavnice, ki so potekale od 2. do 11.3. 2010). Vabljeni! Dušica Kunaver Biseri slovenskega ljudskega izročila Vabimo vas na predavanje o slovenskih šegah letnega in življenjskega kroga, o bajnih bitjih, tabujih, svarilih, o nez-motljivi ljudski tehtnici, ki tehta dobro in zlo ter o drugih zakladih ljudske dediščine, ki bo v petju domačih pesmi zazvenelo v sredo, 17. marca 2010, ob 19.uri v MKL Knjižnici Velike Lašče. Prisrčno vabljeni! Literarna skupina vseživljenjskega učenja v Velikih laščah Iz prejšnje številke Troble vam dolgujemo drugi del prispevka. Nadaljujemo z opisom o tem, kaj o Velikolaški pokrajini piše Fr. Ž. Kupi v Ljubljani vozni listek za železnično progo Ljubljana-Kočevje do postaje Velike Lašče (srez Kočevje). Ko prevoziš 46 vijugastih kilometrov, zavedaj se, da stojiš na slovenskih klasičnih tleh. Pred teboj se razprostira valovita, skrbno obdelana dolinica, katero obkrožajo zeleni holmi, ovenčani z belimi cerkvicami. Ne boš se čudil, da je del ta kraj Slovencem Trubarja in Stritarja, Levstika in Kreka, mnogo duhovnikov in učiteljev,profesorjev in zdravnikov ter drugih javnih delavcev, še celo ministra. Na sredi poti trgu ozri se proti severo-zahodu, v daljavi dobrih dveh kilometrov boš zagledal med zelenim drevjem vas Rašico, s cerkvico sv. Jerneja. Pod vasjo teče rečica enakega imena. Ob njej ropočejo mlinska kolesa »Temkovega mlina«, ki je naslednik lesenega, po Turkih 1.1 528 vpepeljenega Trubarjevega rojstnega doma. Tu so dne 8. junija 1 508 mlinarju in cerkvenemu klučarju Mihaelu rojenice v zibelko položile sina Primoža, ki je 1. 1 550 izdal prvo slovensko tiskano knjigo. Obrni se na tej točki še proti jugo-zahodu. Za tistimi, s temnimi smrekami obraščenimi brdi stoji lepa cerkev M.B. in vas Velika Slevica, katero omenja Trubar v svoji »Postili« I. 1558 in jo je tudi Stritar proslavil v pesmi »Turki na Slevici«, Zahodno od te cerkve v nižini pod smrekovim gozdom se beli vasica »Podsmreka«, kjer je pod h.št. 2 dne 6. marca 1 836 potočil prvo solzo idealni Josip Stritar. Ko vstopiš v trg zagledaš veličastno župno cerkev, sezidano v leth 1856-58, s katero si je župnik Janez Brodnik postavil trajen spominek. Kot skrbna vari-ha in vzgojitelja župljanov stojita ob cerkvi župnišče in »stara šola«, v kateri je nepozabni učitelj-domačin Ivan Juvanec bistril glavico šolarčkoma Stritarju in Levstiku. Ko si si ogledal krasno cerkev in posebno še prelepe freske na stropu svetišča, katere je naslikal I. 1863 nesmrtni Janez VVolf,stopi še na njeno južno stran. Tu Te pozdravlja z bližnjega hribčka cerkvica sv. Roka, kjer so bili v prvi polovici prejšnjega stoletja večkratni letni shodi in tam je birmanski boter Stritarju kupil prvi nožiček (pipec). Levstik pa je, četudi še mlad pod lipami te cerkvice kakor zrel možakar govoril z možmi-božjepotniki in vdihoval jezik in izgovorjavo pristnih Slovencev. Vzhodno pod holmom sv.Roka leži Levstikov rojstni kraj, vas Dolenje Retje. Tu se je »Pri Jožkovih« h.št. 1 kmečkemu posestniku Mateju in njegovi ženi Mariji dne 28. septembra 1831 rodil največji slovenski kritik, pisatelj in pesnik France Levstik. Tu stoji tudi še stari »ilijev kozolec«, na katerem je Levstik oblikoval do sedaj še nedoseženo trojiškega Krpana in pripenjal sedlo njegovi rebrnati kobilici, ki je nosila po Krasu samo financar-jem vidne bergamoške bruse in kresilno gobo, v resnici pa kopersko sol Bločanom. Od cerkvice sv. Roka vidiš tudi župno cerkev sv. Grego- rija in vasico, v kateri se je rodil dne 23.decembra 1 863 dr. J.E.Krek. Lašče se v zgodovini prvič imenujejo I. 1145, z imenom »vila Lasis«. Njen lastnik,višnjegorski plemič Dietrik je to naselbino in njeno okolico,ki je obsegala sedanjo velikolaško in svetogorsko župnijo podaril oglejskemu očaku Peregrinu 1 . V zameno za to pa je Dietrik dobil nekaj posestev v župniji Št.Vid pri Stični. Patrijarh je vilo Lasis nato izročil stiski m redovnikom in ti so uredili svoje gospodarstvo v vili ter ji nastavili predstojnika, bolnišničarja in pisarja Ko je bila zemlja tukaj še gosto zaraščena z gozdom, so redovniki kultivirali zemljo. Ker se je naselbina lepo razvijala so se vanjo zagledali v 1 3. stoletju vooberski grofje (Heunburg), ki so bili na Blokah mejaši stiske vile Lasis. Začeli so se boji za meje in slednjič so se pomirili 1.1 230.Tega leta se imenuje stiška pristava na Veliki Slevici-»praedium Zillovcer«. L.1256 so dobili Turjanje pravico trebiti gozde v stiski vili Lasis na severu ob rečici Rašica. Reformacijska doba med Slovenci je precej spraznila tudi stiski samostan, zato je tudi vila Lasis prišla pod župnijo Dobrepolje, zemljo pa so si prisvojili največ Turjačanje in gospodje graščine Ortnek. L.1658 je kupil ortneški graščak Janez Jurij baron Lichtenberg od stiških redovnikov južni del njihovega posestva v tem kraju, med temi tudi vas Lašče , katere so imeli potem do 1.1749 Lichtenbergi iz Ortneka.Tega leta pa so prišle Lašča v oblast Turjačanom in so bile v rokah gosposke do 1.1848. L.1662 je dobrepoljski župnik Mihael pl.Beltram v Laščah ustanovil samostojno kapelanijo (vikarijat), ki je bila 1.1862 povzdignjena v župnijo. Danes (1931) šteje župnija 3049 duš, Velike Lašče so bile 1.1913 povzdi-gnjene v trg, ki ima 530 prebivalcev in 102 hiše. Od 1.1 848 je tu okrajno sodišče. V župniji so 3 ljudske šole: osemrazrednica v V. Laščah, dvorazrednica v Dvorski vasi in dvorazrednica na Karlovici. Da je poleg raznih kulturnih v V. Laščah mnogo društev, ki skrbe ne samo za izobrazbo, ampak tudi v pomoč trpinu-kmetovalcu, nam pričata dva denarna zavoda in kmetijsko društvo. Ljudstvo preživlja polje in živinoreja, v novejšem času si skuša pomagati tudi z industrijo. Tako je bila v Iužarski občini pred dvema letoma ustanovljena pletarska šola, ki kaže zelo lep napredek. Tudi »domača industrija« z izdelavo »suhe robe« se je začela na novo gibati. Zapise o nas sem zasledil tudi pri preko dvajsetih avtorjih, vendar so opisi kot rečeno bolj sprotni in govorijo v glavnem o naših slavnih prednikih. Nekaj zapisov je iz novejše zgodovine,ki opisujejo partizansko gibanje in aktivnosti na našem področju, nekaj malega je napisala tudi »druga stran«,zasledil sem tudi nekaj zbadljivk na naš račun, ki izvirajo iz nam sosednjih krajev, toda tega je le toliko, kot je v Sloveniji običajno med sosedi. Iz vsega lahko zaključim samo to,da smo lahko ponosni na pretekli in sedanji čas, zlasti pa nas naši dosedanji vzorniki zadolžujejo, da bodo zanamci ponosni na tisto, kar bomo prispevali k nadgradnji do sedaj storjenega. Viri: predavanja na 3U konzultacije s slušatelji ostali v tekstu Izbral in zapisal: Marko Kožar novo vodstvo v dpž velike lašče V soboto, 27. 2. 2010, smo imele redni letni Občni zbor na Veliki Slevici. Po vseh poročilih in razpravah je bilo pod točko razno podana odstopna izjava dosedanje predsednice Milke Debeljak. Izvedene so bile izredne volitve in dobili smo za mandat treh let novo predsednico Bojano Dolšino. Ob tej priložnosti se Milki zahvaljujemo za uspešno devetletno vodenje. Bila nam je vodja, poslušalec in svetovalec v eni osebi. Ob njeni obljubi, da nam bo še vedno pomagala po svojih močeh, je bilo lažje izbrati novo predsednico. Novi predsednici Bojani pa želimo uspešno vodenje ter veliko volje in novih idej, ki jih bo uvajala v naše društvo. članice DPŽ Velike Lašče Ekskurzija po Koroški Društvo podeželske mladine Velike Lašče 'je v soboto, 27. 2. 2010, organiziralo ekskurzijo po Koroški. V kleti ob jabolčniku Tudi muzike ni manjkalo Zadnja postojanka je bila pivovarna z degustacijo piva. Tu smo izvedeli vse o pridelavi piva in si ogledali delovne prostore. Po prijetnem kosilu na eni izmed kmetij smo si ogledali še sadjarsko kmetijo Dvornik, kjer so nam postregli s sokom, moštom ter žganimi pijačami. V muzeju smo si ogledali lesene pripomočke za pridelavo izdelkov. Zvečer smo se v Lašče vrnili utrujeni, a polni znanja ter novih dogodivščin. Katarina Gačnik Okoli sedme ure zjutraj smo se iz Velikih Lašč odpravili proti Dravogradu, natančneje na Podklanc, na Kmetijo Klančnik. Tu smo v 1 50 let stari kleti poskušali divjačinske salame in domači mošt - jabolčnik in izvedeli kar nekaj zanimivosti o življenju na kmetiji nekoč in danes. Sledil _ je ogled kmetije: hlev in robota za molžo krav, ki opravi vso potrebno delo brez prisotnosti ljudi, ter prostori za izdelovanje in hranjenje suho-mesnatih izdelkov iz lastne predelave. Nato smo se napotili proti gori Peci, izpred katere smo se z vlakcem odpeljali v rudnik Mežica. Tu so nam predstavili način rudarjenja in rudarsko opremo, ki so jo rudarji uporabljali v različnih zgodovinskih ob- V rudniku Mežica dobjih. Na poti so razstavljeni številni eksponati, prostori pa urejeni tako, kot bi jih pravkar zapustili rudarji. razstava kruha - kruh skozi vse leto Kruh je pri vsaki hiši vedno pomenil blaginjo. Če pri hiši ni bilo kruha, tudi veselja ni bilo. Med letom so gospodi nje pekle razna peciva in različne vrste kruha, vse odvisno od letnega časa in potreb. Dotaknile smo se običajev, opravil in praznikov, ki zaznamujejo naš vsakdan. Dobra gospodinja je poskrbela, da je v hiši dišalo po tistem kruhu, ki je bil v navadi za tisti čas. Spoštovanje do kruha je izkazal tudi g. župnik in se kljub slabemu vremenu odzval naši prošnji za blagoslovitev kruha. Gospa Vanja je kot znana dobra gospodinja prispevala svoj delež s parkinom, veliko pletenico in tičkami. S plesom je dogajanje popestrila folklorna skupina. Najprej smo načrtovali, da bo razstava potekala samo med vikendom. Na prošnjo Majde Kolar, ravnateljice šole, pa smo jo podaljšale še na ponedeljek. Tako je bil omogočen ogled tudi nekaterim šolarjem. Razstavo si je ogledal tudi gospod Reši, ki je s seboj pripeljal fotografa, saj bo slike uporabil pri svoji knjigi. Kljub začetnim težavam (testo ni in ni hotelo vzhajati zaradi spremembe vremena ...) nam je razstava uspela in na koncu smo lahko opazovale zado- voljne poglede naših članic in obiskovalcev. Naš namen, da prikažemo res vse vrste kruha in peciv, ki jih pečemo in so jih včasih pekle gospodinje, je bil dosežen. Zahvaljujemo se vsem, ki ste si vzeli čas in si ogledali našo razstavo, predvsem pa se moramo zahvaliti gospodu županu in občinskim delavcem za posluh in vso pomoč. Ob tej priložnosti pa se še posebej za- hvaljujemo vsem našim članicam, ki so sodelovale pri tej razstavi. Brez njih bi bil samo še en zasnežen dan več. Zapisala Bojana Dolšina Kuharski tečaji V Društvu podeželskih žena Velike Lašče smo vsako leto organizirale kuharske tečaje, ki so bili zelo dobro obiskani. Pridobile smo si kar nekaj znanja, ki smo ga želele deliti z drugimi. V jesensko-zimskem času smo pripravile dva tečaja. Peko ŠTANGELJNOV in PREST sta pripravili Vera in Marjana Virant. Testo smo zamesile iz treh različnih receptov in pekle v kmečki peči in pečici na elektriko. Razlika pri peki je bila občutna, rezultati pa zelo okusni. Peko PLETENIC sta prevzeli Milka De-beljak in Jelka indihar. Testo za izdelavo pletenice je bolj bogato in tudi kar nekaj ročne spretnosti je potrebno pri spletanju. Okusno in lepo, lahko ocenite po sliki. Zaradi velikega zanimanja smo se odločile, da tečaje peke ponovimo. Vse, ki vas peka zanima, se lahko obrnete na naše društvo. Z veseljem vam bomo ustregle. Za DPZ Bojana Dolšina Spoštovanje, razumevanje Gospa Marija Grebene iz Rašice je letos 29. januarja praznovala svoj 92. rojstni dan. Iskrene čestitke. Pravo veselje se je srečati s slavljenko, ki kljub visoki starosti izžareva življenjsko energijo in je še vedno bistrega duha. Na njeni dolgi življenjski poti jo spremlja mož, ki je lansko leto dopolnil 90 let. S soprogo si dolge zimske dneve krajšata s pogovori o domačih temah in gledanju televizije. Medsebojno spoštovanje, razumevanje in poslušanje drug drugega je nujno vodilo za dolgo skupno življenje in častitljivo starost. Vesela sta, da živita v okolju prijaznih ljudi, ki so jima pripravljeni pomagati in lajšati življenje. Zapisala Mija Grebene Jelaska Fotografija: Franc Ivane S*1 DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA VELIKE LAŠČE -FOLKLORNA SKUPINA Mi»-S •f, i . • «¡¡d, VABILO tjtii Vabimo vas na folklorni večer, ki bo v petekf 14. 5. 2010; ob 19. uri v Levstikovem domu. Gostujoče skupine: Folklorna skupina Vidovo Šentvid pri Stični, Folklorna skupina Poskočni hribci iz Golega in naša mlada skupina. Predsednica DPŽ Bojana Dolšina Rok Žlindra (z jelko strle, nekdanjo pevko žpz rozamunda), ko je zadnjič nastopil na srečanju "turjaški harmonikar" Rok Žlindra ja nazadnje nastopil na Turjaškem odru leta 2003. Kasneje ga namenoma nismo več vabili, saj se je s svojimi nastopi strokovno, junaško in samozavestno dovolj izkazal in ga zato nismo več obremenjevali. Prepustili smo mu torej popolno svobodo. Glede na dejstvo, da je Rokova mamica naša občanka iz Lašč, je bil Rok deležen prednosti pri izbiri kandidatov za srečanje Turjaški harmonikar. Takšna je tradicija in tako bo tudi v bodoče - brez razpisa. V soboto, 1 9., in v nedeljo, 20. februarja, sta ansambel Roka Žlindra in skupina Kalamari nastopila na slovenskem izboru popevke za Evrovizijo. S skladbo "Naro-dnozabavni rok" sta z veliko prednostjo zmagala, na kar smo tudi v KUD-u Marij Kogoj Turjak ponosni in zato tema dvema skupinama iz srca čestitamo. Že iz slike se vidi, da je Rok Žlindra vedno nosil narodno nošo in tako s ponosom izkazoval narodno zavest. S Turjaškega odra je bilo večkrat slišati trditev, da je vsak nastopajoči že avtomatično zapisan uspehu, saj tu domuje samo pozitivna energija. Rok je dokaz za to. Rok, vseskozi si bil spoštljiv, preprost, domoljuben in imel si dovolj znanja, zato si se prirasel v naša srca. Iskreno ti želimo, da s tako samozavestjo in junaško držo zdržiš pritisk s strani medijev in odgovornost, ki smo ti jo privrženci izkazali. Prepričani smo, da je uspeh tvoje »REVOLUCIONARNE« SKLADBE zagotovljen tudi v OSLU. ŽELIMO TI USPEHA IN POGUMA PRI ZASTOPANJU NAŠE DRŽAVE V EVROPI!!! (foto: Anton Podržaj) KUD MARIJ KOGOJ predsednik: Franci Pečnik Občni zbor društva za ohranjanje dediščine Občni zbor društva je bil sklican dne 27. ferbuarja 201 0 v Domu krajanov na Turjaku. Udeležilo se ga je 39 članov. Zbora se je udeležil tudi naš župan Anton Zakrajšek. Poročilo o delu društva v letu 2009 je podal predsednik društva Boris Zore. Med drugim je povedal, da je društvo uspešno delovalo na obeh osnovnih področjih: na ohranjanju dediščine in na razvoju turizma na podeželju z ohranjeno dediščino na Gradežu in tudi na širšem območju od Turjaka do Kolpe. O aktivnostih in delovanju društva so večkrat poročali v tiskanih medijih, na TV, radiu in na internetu. Nekaj poudarkov iz delovanja: Urejanje terase na sušilnici sadja Zelja društva po ureditvi večnamenske in spominske sobe glasbenikov, ki vključuje pokritje terase na sušilnici sadja, se uresničuje. Občina je v načrtu razvojnih programov 2010-201 3 v ta namen predvidela 20.000 evrov. Pridobivanje ustrezne dokumentacije za gradnjo je v teku, vsekakor pa želimo in upamo, da bi z gradnjo pričeli že v tem letu. Ureditev doline Mrzlica v turistične namene Sprememba prostorskega plana še ni sprejeta. Občina pa je že pridobila potrebna predhodna soglasja pristojnih ministrstev. Pričakujemo, da bo sprememba prostorskega plana za Mrzlico sprejeta še letos. Sicer pa nadaljujemo z deli za urejanje dostopa in z obnovitvijo vodnih korit. Učenci Turističnega krožka OS Primoža Trubarja so z našim društvom in drugimi društvi v okviru Turistične zveze Slovenije pripravili projekt »V deželi malega klinčka«. Projekt zajema večdnevno bivanje -kampiranje v dolini Mrzlice z vključenimi programi raznih nosilcev v naši občini. Projekt »Velikolaška tržnica« V projektu »Velikolaška tržnica« smo sodelovali kot pogodbeni partner. Projekt je bil sofinanciran iz evropskih sredstev Leader, iz pridobljenih sredstev pa smo financirali izobraževanje in usposabljanje dopolnilnih dejavnosti. Tečaj HACCAP je obsegal pridelavo in predelavo sadja ter peko kruha in peciva. Sodelovali smo tudi na vseh tržnih dneh, ki so bili povezani z raznimi prireditvami: Praznik pomladi, Dan sonca, Občinski praznik, Medeni dan, Viteške igre, Praznik suhega sadja in Bučno marmeladni dan. Obnavljanje travniških sadovnjakov in dopolnilno izobraževanje Aktivni smo bili tudi v programu obnavljanja starih sort travniških sadovnjakov, ki jih uspešno vodi Kmetijsko gospodarska zveza Slovenije. V tem programu so se v organizaciji našega društva izvajala dopolnilna teoretična izobraževanja in praktični prikazi obrezovanja, pomlajevanja in cepljenja sadnih dreves. Jeseni je sedem pridelovalcev zasadilo 63 sadik starih sort travniških jablan in hrušk (bobovec, carjevič, kosmač, krivopecel in viljamovka ter konferans). Nekaj naših članov se je udeležilo tudi strokovnega posveta ter ogleda sadovnjakov in pridelave sadja na Kozjanskem in Cerkniškem. Župan je nagovoril Občni zbor Tradicionalna pridelava starih poljščin Nadaljevali smo tradicijo pridelave in spravila prosa, s katero smo pričeli že v Trubarjevem letu. Ob žetvi in spravilu prosa pa smo organizirali naravoslovni dan, ki sta se ga z velikim zanimanjem udeležila dva razreda učencev Osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč. Naravoslovni dnevi Na kmetiji Zabukovec, v sušilnici sadja in ob opazovalnem čebeljem panju, smo za osnovne šole in srednjo šolo za gostinstvo in turizem organizirali enajst naravoslovnih dni na temo tradicionalne pridelave in predelave sadja. Prav tako so nas v okviru programa »Vrtec na obisku« kar sedemkrat obiskali otroci štirih vrtcev. Sušenje sadja V sušilnici sadja se je pod vodstvom Jane Feguš posušilo trideset polnitev po 12 sušilnih les raznega sadja. Sadje za pripravo sušenja so pripravile marljive članice društva. Ohranjanje dediščine Pri ohranjanju in vzdrževanju ene najstarejših gradeških hiš je bil zelo prizadeven in uspešen Franc Korošec. Družina Zabukovec je dodatno dopolnila že kar obsežno in zanimivo zbirko starega orodja in opreme, Andrej Jakob pa je strokovno opravil vzdrževalna dela na peči obnovljene sušilnice sadja. Pomlad na gradežu Med petjem in sprehodom so udeleženci spoznavali posebnosti okolice Gradeža, vaškega jedra in sušilnice sadja. Nazorno jim je bilo predstavljeno tudi obrezovanje in pomlajevanje starega sadnega drevja, ročno sajenje krompirja in luščenje prosa. Pomladna povorka je zaključila svojo pot pri pastirskem ognju, kjer se je pripravila hrana iz zbranih darov. Na povabilo društva so se praznovanja pomladi na Gradežu udeležili tudi vabljeni slikarji, ki so dela z likovne delavnice razstavili na turjaškem gradu. Praznovanje se je končalo s pomladnim dobrodelnim koncertom Big Band Vrhnika v Viteški dvorani. Praznik Suhega sadja Prireditve se je udeležilo preko 2000 obiskovalcev iz raznih krajev Slovenije. 80 obiskovalcev se je podalo na voden pohod po Trubarjevi rojstni fari in se po koncu pohoda pridružilo praznovanju. Božični čas na Gradežu Ponovno smo organizirali tudi že lani zelo odmeven Božični čas na Gradežu. Kljub slabemu vremenu si je 38 jaslic, ki so bile postavljene po vsej vasi, ogledalo nad 600 obiskovalcev. Posebna zahvala za realizacijo razstave velja Marku Savliju. Tepežkanje Nekdaj tradicionalno tepežkanje na dan nedolžnih otročičev smo izvedli v sodelovanju s skavti iz Skocjana. Suhe Češplje Skupina je pod vodstvom Majde Jakob javno nastopila v dvanajstih krajih po Sloveniji in leto uspešno zaključila s sodelovanjem na božično-novoletnem koncertu v Velikih Laščah. Skrb za člane Za naše člane smo organizirali tudi strokovni izlet v Slovensko Primorje. Na obalnem področju smo spoznavali ohranjeno dediščino, natančneje pa sta nam bila predstavljena tudi pridelava in spravilo soli. Pripis: Gradež je z navedenimi prireditvami v letu 2009 v naše kraje privabil okoli 4500 obiskovalcev. LETNI PROGRAM DRUŠTVA ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE 2010 Projekt »GRADEŽ« (2007-2013) Pokritje terase - spominska in večnamenska soba Dopolnitev stalne razstave, dokumentacije Projektiranje doline Mrzlice, ureditev izvira, korita, poti ... Pobuda za ureditev ceste, kanalizacije, čistilne naprave Označba poti po Trubarjevi rojstni fari Idejna zasnova ureditve okolice vaške lipa Pobuda za ureditev dostopa do Gradišča Ohranjanje obnovljene sušilnice (obnova kurišča, popravila les, beljenje ...) Obnavljanje sadovnjakov s starimi sadnimi sortami Spodbujanje ekološke pridelave in predelave Naravoslovni dnevi: proso, sušenje in predelava sadja Bio pridelava in shranjevanje za OS Velike Lašče Izdelovanje klincev, rož iz papirja, pletenje košar ... Organizirani obiski, pohodi ... Izobraževanje in licence za dodatno delo Tečaj tujih jezikov Posodabljanje spletne predstavitve Postavitev turističnih opisnih tabel Sistemska medijska promocija Oblikovanje javno zasebnega partnerstva Gradež Aktivno delo v LAS in RRP LUR - pravica glasovanja Društveni izlet k nepoznani dediščini Sušenje sadja (v sezoni) Programi, stari običaji in prireditve Trubarjeva malica na Gradežu Sprehod po Trubarjevi rojstni fari Obisk vasi Gradež s pokušino tradicionalne hrane Pomlad na Gradežu Pomladni koncert na turjaškem gradu Pohod po Trubarjevi rojstni fari Praznik suhega sadja na Gradežu Božični čas na Gradežu Tepežkanje Of iranje Maškare ob praznovanjih SUHE ČEŠPLJE - nastopi po Sloveniji Gospod župan je pohvalil delo društva za ohranjanje dediščine, ki lepo uspeva s prireditvami Pomlad na Gradežu, Praznik Suhega sadja, Božični čas na Gradežu in drugimi programi. Po županovem mnenju bi bilo boljše, če bi bilo v občini Velike Lašče prireditev manj, da pa bi bile te obsežnejše. S tem bi privabili v občino večje število obiskovalcev. Tudi na Turjaškem bi lahko povezana društva pripravila odmevnejše skupne prireditve. Poleg urejanja terase gradeške sušilnice sadja je župan podprl tudi ureditev starega vaškega jedra z vaško lipo. Občina bi financirala ureditev že v letošnjem letu s tem, da bi člani opravili fizična dela. Za označitev pohodnih poti je občina sprejela načelo, da so označbe enotne za vso občino. Občina bi financirala izdelavo tabel, postavitev pa naj bi bila v organizaciji društev. Dotaknil se je tudi drugih zadev v našem in občinskem prostoru. Zabeležil: Jože Jeršin Priznanje Marku Savliju za postavitevjaslic ŠOLSKO PRVENSTVO Dečki 7.-9. razreda OŠ 1. Tine Starič 2. Aljaž Ahčin 3. Gal Skulj področno prvenstvo osnovnih šol v namiznem tenisu - Preserje 3. 2. 2010 Učenci naše šole so se udeležili tudi področnega šolskega prvenstva v namiznem tenisu. Nastopali so učenke in učenci iz osnovnih šol Škofljice, Dobrepolja, Stične, Brezovice, Preserja in Velikih Lašč. Naši otroci so se odlično odrezali in priborili nekaj medalj. Najboljšim pa seje uspelo uvrstiti še na državno regijsko tekmovanje. Maljše učenke: Mlajši učenci: 2. Manca Lunder 1. David Škof 3. Dejan Grčar Ekipno 3. mesto ( Manca Lunder, Nika Možek, Tine Stane in Miha Žužek). Zapisal: Igor Sever V NAMIZNEM TENISU 2009/2010 Osnovna šola Primoža Trubarja in TVD Partizan sta 15. decembra izvedla šolsko prvenstvo v namiznem tenisu za šolsko leto 2009/2010. Najboljši v kategorijah so se uvrstili v ekipo, ki je zastopala šolo na področnem tekmovanju. Deklice - enotna kategorija OŠ Dečki do 6. razreda OŠ 1. Saša Koren 1 ■ DeJan ?rčar 2. Manca Lunder 2. David Skof 3. Nika Možek 3.RokSilc Občinsko prvenstvo v veleslalomu, sodražica 7. 2. 2010 Organizator občinske tekme v veleslalomu TVD Partizan je kljub hudemu mrazu in vetru uspešno izvedel tekmovanje, katerega glavni pokrovitelj je Občina Velike Lašče. Zbralo se je rekordno število nastopajočih tekmovalcev in gledalcev, ki so lahko uživali v tekmovanju. Med prisotnimi smo opazili gospoda župana Antona Zakrajška (na žalost brez smuči) in nekaj občinskih svetnikov. Zima z obilo snega in marljivi delavci na smučišču so odlično pripravili progo, ki je vsem omogočala enake pogoje. Krajša zamuda starta je bila posledica množičnih prijav. Komentator in uradni napovedovalec tekme Jože Stane je »vžgal« svoj mikrofon in začelo se je zares. V dveh vožnjah je v soju žarometov preko 80 nastopajočih v 8 kategorijah navduševalo z atraktivnimi in drznimi vožnjami med vratci. Nekateri so med vožnjo dodali akrobatske vložke in atraktivne padce, vendar komisija tudi tokrat žal ni ocenjevala umetniškega vtisa in se je upošteval le seštevek časa obeh odpeljanih voženj. Organizator bo moral v bodoče razmišljati tudi o dodatnem točkovanju za umetniški vtis. Po mnenju nekaterih »komentatorjev« niso zmagali trenutno največji domači favoriti. Tako kot vedno so se iskali vzroki za neuspeh v pomanjkanju treninga na snegu, slabo servisiranih in nabrušenih smučeh ter čudno postavljeni kombinaciji vrat na strmem delu proge. Ampak ure so pokazale in določile zmagovalce. Ostalim pa v tolažbo, občinsko prvenstvo bo tudi prihodnje leto in časa je dovolj. Ekipa organizatorja (Peter, Tone, Niko, Jože in Igor) pa je že pripravljena. Deskarji: Mlajše deklice: 1. Mark Pintarič 1. Sabina Belaj 2. Jan Mohorič 2. Natalija Debeljak 3. Jan Žužek 3. Ajda Golob Dekleta: Mlajši dečki: 1. jjaša Žagar 1. Dren Gruden 2. Stanka Hren 2. Jakob Hočevar 3. Teja Mustar 3. Nik Pintarič Fantje: Starejše deklice: 1. Tadej Marolt 1. Anamarija Skulj 2. Anton Žužek 2. Tanja Gruden 3. Jože Škulj 3. Monika Skulj 3. Gregor Pucelj Starejši dečki: 1. Urban gruden 2. Luka Debeljak 3. Nejc Bokal Fantički: 1. Blažjuvanec 2. Primož Žagar 3. Andro Kastigar Absolutno 7. mesto je pripadlo Alešu Pirmanu, ki je moral zelo taktično in časovno usklajeno odpeljati oba teka veleslaloma, da mu je uspelo doseči laskavi naslov. Zapisal: Igor Sever 10. Cenetovmemorial odprti mednarodni turnir v namiznem tenisu za veterane in rekreativne igralce - velike lašče, 30. januar 2010 Pa smo le dočakali, jubilejni 10. Cenetov memorial namreč. V odlični organizaciji društva TVD Partizan je bila zadnja januarska sobota namenjena namiznoteniškemu spekta-klu, katerega se ne bi sramovali tudi največji organizatorji športnih prireditev. Navkljub obilici snega so se tekmovanja udeležili igralci iz celotne Slovenije in Hrvaške. Kar 76 nastopajočih igralk in igralcev različnih starosti (najmlajši igralec je imel 12 let, najstarejši igralec pa 76 let) nam pove vse o priljubljenosti tekmovanja. S pomočjo sponzorjev in donatorjev smo poskrbeli, da so bili vsi igralci in gledalci skozi celodnevno druženje tudi kulinarično postreženi in odžejani. Samo tekmovanje je potekalo na 12 mizah v šestih posamičnih kategorijah in treh kategorijah dvojic. Nekateri bivši aktivni igralci in trenerji so s svojimi igrami poskrbeli za lepe in napete dvoboje, v katerih smo lahko uživali in tako spoznavali vse čare, ki jih prinaša igra namiznega tenisa. Rezultati po kategorijah: ženske - enotna kategorija 1. Vesna Perhoč (Zagreb) 2. Dragica Lapajna (Kranj) 3. Vera Menla (Zagreb) 3. Jasna Šebjanič Pupič (Kranj) Tolažilna skupina: 1. Snežana Bahor (Velike Lašče) moški do 30 let 1. Simon Gradišar (Novo mesto) 2. Dejan Fridrih (Gomilsko) 3. Jernej Lenko (Petrovče) 3. Matevž Žgan k (Velenje) Tolažilna skupina: 1. Gregor Baškovč (Novo mesto) moški 30-40 let 1. Primož Gajšek (Artiče) 2. Damir Skerl (Sevnica) 3. Damjan Miklavčič (Ljubljana) 3. Tone Kralj (Dobrepolje) Tolažilna skupina: 1. Marjan Senčar (Ljutomer) moški 40-50 let 1. Bojan Maselj (Domžale) 2. Aleš Smrekar (Velike Lašče) 3. Lojze Zore (Trojane) 3. Tomaž Vok (Petrovče) Tolažilna skupina: 1. Brane Kralj (Kamnik) moški 50-60 let 1. Duro Paher (Zagreb) 2. Boris Skoberne (Celje) 3. Jože Miklavčič (Ljubljana) 3. Janko Pondelak (Sevnica) Tolažilna skupina: 1. Iztok Nadoh (Postojna) Moški nad 60 let 1. Miro Semrov (Zalog) 2. Dragutin Stankovič (Ljubljana) 3. Jože Hafner (Ljubljana) 3. Ivan Kenič (Postojna) Tolažilna skupina: 1. Janez Čekada (Vrhnika) Moške dvojice nad 50 let 1. Miro Semrov - Duro Paher 2. Dragutin Stankovič - Boris Skoberne 3. Jože Hafner - Boris Perha 3. Iztok Nadoh - Ivan Kenič Ženske dvojice - enotna 1. Jasna Sabjanič - Dragica Lapajna 2. Vera Menla - Vesna Perhoč 3. Lavra Šinkovec - Snežana Bahor Donatorji in sponzorji prireditve: Uskok d. d., Trgoup d. o. o., Frizerski salon Centa Ana s. p., Art-les Igor Sever s. p., Puštab d. o. o., Picerija pri Roku, Gostilna Kropeč, Pekarna Blatnik, Centralno ogrevanje Sile Anton s. p., Gostilna pri Kuklju, Škof d. o. o., Izdelava sodčkov Indi-har Stane s. p., Picerija Rozamunda, Tapetništvo Indihar Bojan s. p., Vodovodne inštalacije Belaj Marko s. p., Ključavničarstvo Lukančič Janez s. p., Avtohiša Zalar, Elektroinštalacije Marjan Strnad s. p., STIA NGI d. o. o., Diskont Zalar, Slavček d. o. o., Strojna obdelava lesa Centa Zvone s. p., Trgovina Poni, Mix d. o. o., Mapri d. o. o., Acest d. o. o. in glavni pokrovitelj tekmovanja Občina Velike Lašče. Foto: Jože Stari č Zapisal: Igor Sever Moške dvojice do 50 let 1. Gregor Baškovč - Simon Gradišar 2. Primož Gajšek - Damir Skerl 3. Bojan Maselj - Erih G nter 3. Aleš Smrekar - Tomaž Vok TVD Partizan Velike Lašče VABI NA OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Datum: torek, 20. april, ob 18.00 uri. Kraj: športna dvorana. Kategorije: deklice in dečki OŠ, ženske enotna moški enotna Informacije: 041 51 5 453 - Igor Sever. ^^ KMN Velike Lašče OB ZAKLJUČKU TEKMOVANJA ^S^ V 2. SFL- ZAHOD Rezultati ekipe v 2. SFI - zahod 1. krog Casino Safir Divača : KMN Velike Lašče 4 : 1 (2 : 1) 2. krog KMN Velike Lašče : KIX Ajdovščina 2 : 9 (0 : 4) 3. krog Weber : KMN Velike Lašče 6 : 2 (3 : 1) 5. krog KMN Velike Lašče : KMN Ratitovec 1 : 5 (0 : 1) 6. krog KMN Velike Lašče : Casino Safir Divača 4 : 7 (1 : 2) 7. krog KIX Ajdovščina : KMN Velike Lašče 7 : 2 (4 : 1) 8. krog KMN Velike Lašče : Weber 6 : 5 (2 : 1) 10. krog KMN Ratitovec : KMN Velike Lašče 4 : 2 (4 : 0) 11. krog Weber : KMN Velike Lašče 7 : 2 (4 : 1) 12. krog KMN Velike Lašče : Casino Safir Divača 3 : 11 (0 :5) 14. krog KIX Ajdovščina : KMN Velike Lašče 5 : 2 (1 : 2) 15. krog KMN Velike Lašče : KMN Ratitovec 6 : 6 (2 : 2) Končna Lestvica: Mesto Klub 1. Casino Safir KMN Ratitovec Weber Kix Ajdovščina KMN Velike Lašče 2. 3. 4. 5. Tekem 12 12 12 12 12 N 2 1 1 1 1 P 2 4 5 6 Goli 57 50 43 45 10 33 38 34 38 42 76 Točke 26 22 19 16 4 Strelci ekipe: 7 zadetkov: Rok Vidic 5 zadetkov: Elvis Kličič 4 zadetki: Aleš Pirman in Peter Andolšek 3 zadetki; Nikola Jandrič 2 zadetka: Goran Njenič, Miha Feguš in Roman Klarič 1 zadetek: Sladan Klarič, Blaž Fefuš, Janez Lukančič in Matjaž Petelin Tekmovanje U-18 Končna lestvica ekipe KMN Velike Lašče v tekmovanju U-1 8 Mesto 1. 2. 3. 4. 5. Klub Litija Weber KMN Ratitovec Extrem Sodražica KMN Velike Lašče Tekem Z 8 8 8 4 8 3 i 2 i 0 N 0 1 2 2 1 P 0 3 3 4 7 Goli Točke 37 11 24 22 29 13 20 19 11 19 19 8 12 32 1 Ob tej priložnosti zahvala pokrovitelju; OBČINI Velike Lašče in sponzorjem ekipe. To so: Športna oprema GIVOVA, Mapri d. o. o., Intralite d. o. o., Avtošola VITO-L, Avtovleka in vulkan izerstvo Goran Njenji s. p., Akustika Pirman, Knut d. o. o., Tapetništvo Bojan Indihar s .p., Agles d. o. o., UniCredit Bank Slovenija d. d., KVM Grafika d. o. o., Pizzerija Roza-munda, Gostilna pri Kuklju in Dnevni bar MINA CAFE, Magri d. o. o. - Okna in vrata in Pizzeria Adam. INTERVJU objavlien na www.kapodol.com Velike Lašče so krstno sezono v zahodni drugoligaški skupini končale na zadnjem mestu, s štirimi osvojenimi točkami. Eden glavnih pobudnikov in realizatorjev samega sodelovanja Laščanov v omenjenem tekmovanju je bil tudi 29-letni Aleš Pirman. Igralec, kapetan in pokrovitelj mladega, a perspektivnega dolenjskega kluba, je za splatni portal www.kapo-dol strnil svoje občutke po uvodni sezoni med drugoligaško druščino. Začelo se je s porazi, tudi visokimi. "Porazi niti niso bili visoki, tak začetek smo tudi pričakovali. Na zmage v uvodu nikakor nismo računali. Seveda so obstajale določene želje in cilji, a smo se dokaj hitro postavili na realna tla. Nasprotniki so bili seveda igralsko in taktično močnejši, vsi po vrsti pa z veliko željo po uvrstitvi v prvo ligo. Uvodno tekmo v Divači smo prestali bolje od pričakovanega, za najtežjega nasprotnika pa se je izkazala Ajdovščina, ki nam je zadala tudi najvišji poraz v sezoni." PociklusuštirihporazovsteseokrepilisKličičeminJandričem. "Nekaterim igralcem, ki niso redno hodili na treninge, smo se zahvalili za sodelovanje, pripeljali pa smo omenjeno dvojico. Poteza se je izkazala za dobro, saj se je nivo igre občutno dvignil, kar je za seboj potegnilo tudi resnejše delo in udeležbo na treningih. Ob novem vratarju Bažcu se je v praksi to poznalo že takoj na naslednji tekmi z Ratitovcem, ki smo jo sicer izgubili z 1 : 5, a smo pri tem dolgo držali aktiven izid." Po novem letu je moštvo zapustil trener Dušan Novak. Zakaj? „V premoru ligaškega tekmovanja smo v prijateljski tekmi z mladinsko ekipo KMN Viktorbit visoko izgubili. Trener Novak je moštvo zapustil med tekmo, po njej pa podal svoj odstop, ki smo ga v klubu še isti dan sprejeli. Svojo nalogo v klubu je sicer opravljal korektno, tudi z ustrezno prisotnostjo na treningih. Na preostalih štirih tekmah sem moštvo dvakrat vodil sam, dvakrat pa klubski sodelavec Mitja Pintarič, ki je pred tem že vodil zasedbo U-18." Kakšna spoznanja ste kot novinci potegnili iz krstne sezone? „Predvsem smo ogromno pridobili na izkušnjah, ki so se izkazale za najbolj pomemben člen igranja na tem nivoju. Vsi naši igralci doslej niso bili vajeni tako številnih in močnih tekem, ki se igrajo „čistih" štirideset minut. Posledično so večkrat sledili padci koncentracije, ki so botrovali končnim neuspehom. Kljub temu so nas napake postopoma delale boljše, kar se je najbolje odrazilo na zadnjih dveh srečanjih proti Ajdovščini in Ratitovcu." Kako bi ocenili samo sojenje? „Samega sojenja ne bi preveč komentiral, na kratko lahko rečem le, da s tem dejavnikom igre v celoti nisem bil preveč zadovoljen. Bože tako, da si moramo v slovenskem futsal prostoru najprej ustvariti neko ime in nato pričakovati kaj več." Gledalcev na tekmah ni manjkalo. „S samim obiskom domačih tekem sem zadovoljen, saj nas je vedno spremljalo okrog sto gledalcev. Obisk je nekoliko upadel le na zadnjih nekaj tekmah. Bi pa tu rad omenil nekorektnost določenih neklubskih posameznikov, ki so naše sodelovanje v drugi ligi vseskozi spremljali z opazkami na račun igre in kakovosti moštva. Znova poudarjam, da smo v tekmovanje stopili predvsem z veliko željo po sodelovanju in nabiranju prepotrebnih izkušenj za boljše igre v prihodnosti. Sposobnosti našega igralskega kadra smo se vseskozi zavedali, tekme pa brez kakršnega koli občutka sramu odigrali po svojih najboljših močeh." Kako ste se spopadli s stroški drugoligaškega sodelovanja? „Kot največji pobudnik ideje po drugoligaškem sodelovanju sem ustrezno tudi finančno prispeval v klubsko blagajno s pomočjo svojega podjetja, ostala sredstva pa so prispevali drugi sponzorji in občina Velike Lašče, za kar se županu g. Antonu Zakrajšku še posebaj zahvaljujem." Kakšna je prihodnost Velikih Lašč? „V prihodnji sezoni naj bi bili stroški nekoliko nižji, že seda[ pa si upam trditi, da bomo v njej znova sodelovali. Zelja vsekakor ostaja. Po vsej verjetnosti bomo poizkušali pridobiti še kakšno kadrovsko okrepitev, morda pa ekipo tudi kdo zapusti. Trenutno težko kar koli rečem, saj se o tem po koncu sezone še nismo pogovarjali." Aleš Pirman bo v prihodnji sezoni nadaljeval z igranjem v dresu Velikih Lašč. Slednje premore tudi mladinsko zasedbo U-18, ki si, podobno kot članska, svojo futsal pot šele utira, a z vestnim in trdim delom napredek v igri ne bi smel izostati. Laščani so to v minuli sezoni nekajkrat namreč že dokazali. Avtor intervjuja in foto: Adnan Mujičič/ www.kapodol.com uspešni nastopi dečkov im2 šd nk VELIKE LAŠČE V ZIMSKI LIGI mnz LJUBLJANA Od teh petih porazov sta bila le dva z malo višjo razliko, ostali porazi pa so bili le z golom razlike, tako da bi lahko na koncu z malo več sreče posegli še po višji uvrstitvi. Že konec marca se nadaljuje pomladna sezona, kjer šest nogometašev iz NK Velike Lašče brani barve NK Kočevje. Po prvem delu tekmovanja zasedajo 2. mesto v 2. ligi MNZ Ljubljana in so na najboljši poti, da se vrnejo nazaj v najvišji rang tekmovanja! Končna lestvica: KLUB ŠT Z N P GR TČ 1. Brinje A 14 13 0 1 58 22 39 2. Olimpija Ljubljana 2 14 12 0 2 79 26 36 3. Olimpija Ljubljana 1 14 12 0 2 68 16 36 4. Rudar Trbovlje A 14 9 1 4 51 40 28 5. Ihan-Domžale A 14 9 0 5 53 26 27 6. Kočevje - V. Lašče 14 7 2 5 47 28 23 7. Domžale A 14 7 2 5 43 36 23 8. Bravo Publikum A 14 7 0 7 40 40 21 9. Alpina Žiri 1 14 5 2 7 44 51 17 10. Idrija 14 5 1 8 33 51 16 11. Mirna 14 4 2 8 27 46 14 12. Interblock A 14 3 2 9 38 55 11 13. Kamnik A 14 3 0 11 16 51 9 14. Kalcer Vodoterm 14 1 2 11 27 64 5 15. Primorje 14 0 2 12 15 87 2 Zapisal in fotografiral: Primož Škulj Tudi letos so nogometaši ŠD NK Velike Lašče, letnik 1997, nastopali v zimski ligi MNZ Ljubljana. V zimski ligi je letos nastopilo 45 ekip mlajših dečkov. Naša ekipa je bila na osnovi uspehov iz preteklih sezon razporejena v najmočnejšo skupino, tako da so fantje v sedmih zimskih vikendih odigrali 14 težkih in zanimivih tekem, ki so jim v prvi vrsti služile kot priprava na pomladno nogometno sezono, seveda pa je bil pomemben tudi rezultat. Naši nasprotniki so bile med drugimi ekipe: Olimpija, Interblock, Bravo, Brinje, Domžale, Idrija, Primorje, torej moštva z bogato nogometno tradicijo in močnimi nogometnimi šolami. Za pokazano si fantje zaslužijo vse pohvale, saj so na koncu v tej močni konkurenci zasedli 6. mesto. Dosegli so sedem zmag, dvakrat so igrali neodločeno in petkrat izgubili. Celo zimo smo dobro delali Pred tekmovanji na prostem povzetek zimskega dogajanja V ŠD NK Velike Lašče, kjer skrbimo za nogomet najmlajših v občini, smo se pozimi dobro pripravili na spomladanska tekmovanja na prostem. V kategoriji desetletnikov branimo naslov jesenskega prvaka. Pri mlajših dečkih (dvanajstletniki) smo bili drugi in pri osemletnikih tretji, v ligah MNZ Ljubljana. Kako bo spomladi? Popularnost nogometa v Sloveniji se bo stopnjevala vse do poletja, ko se bo reprezentanca Slovenije udeležila svetovnega prvenstva v južni Afriki. To je opazno tudi pri treningih naših najmlajših, ki so polno zasedeni. Nekaj odmevov udeležili: zimskih tekmovanj, katerih smo se 31 1. Rad igram nogomet 1. 2010 smo v Športni dvorani v Velikih Laščah gostili nadaljevanje tekmovanja v kategoriji osemletni kov in desetletnikov. Tudi tokrat se je domača ekipa pri osemletnikih uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Pri desetletnikih je bila najboljša ekipa iz Komende. Pohvala za organizacijo in zahvala vsem udeležencem. Rezultati pri osemletnikih: skupina 2 OS Primoža Trubarja VL1 : Domžale A OS Primoža Trubarja VL 3 : Dragomer 1 OS Primoža Trubarja VL 1 : OS Primoža Trubarja VL 3 Domžale A : Dragomer 1 Dragomer 1 : OS Primoža Trubarja VL 1 OS Primoža Trubarja VL 3 : Domžale A 8 2 0 14 20 3 0 15 2 4 1 12 Lestvica: OS Primoža Trubarja VL 1 Dragomer 1 Domžale A OS Primoža Trubarja VL 3 skupina 3 OS Primoža Trubarja VL 2 : Svoboda Kisovec Črnuče 2 : Dragomer 2 OS Primoža Trubarja VL 1 : Črnuče 2 Svoboda Kisovec : Dragomer 2 Dragomer 2 : OS Primoža Trubarja VL 2 Črnuče 2 : Svoboda Kisovec Lestvica: Črnuče 2 Dragomer 2 OŠ Primoža Trubarja VL 2 Svoboda Kisovec 9 6 3 0 4 : 1 Rezultati pri desetletnikih: skupina 2 OS Primoža Trubarja VL 1 : Komenda Kamnik: Radomlje OS Primoža Trubarja VL 1 : Kamnik Komenda: Radomlje Radomlje : OS Primoža Trubarja VL 1 Kamnik: Komenda OS Primoža Trubarja VL 1 B : Komenda I Kamnik B : Radomlje B OS Primoža Trubarja VL 1 B : Kamnik B Komenda B : Radomlje B Radomlje B : OS Primoža Trubarja VL 1 I Kamnik B : Komenda B Lestvica ekip A: Komenda OŠ Primoža Trubarja VL 1 Kamnik Radomlje Lestvica ekip B: Radomlje Kamnik Komenda OŠ Primoža Trrubarja VL 1 9 6 1 1 VI p (\ y ji. Vsi udeleženci turnirja desetletnikov 2. Mladi Upi Dolenjske 8. 2. smo se odzvali povabilu NK Kočevje in se udeležili tradicionalnega nogometnega turnirja pod imenom »MLADI UPI DOLENJSKE«. Sodelovali smo v treh kategorijah (osem-letniki, desetletni ki in dvanajstletniki). V vseh treh kategorijah smo osvojili prvo mesto. UP ^ | ■ 1 ■—! ...... ..................Hiiiimiinfi!' $ pB Vsi udeleženci turnirja osemletnikov Kristjan, kapetan dvanajstletni-kov, prejema pokal za prvo mesto v Kočevju. Vsem selekcijam želim veliko uspeha v šoli in na nogometnih igriščih. Zapisal: Mitja Pintarič, foto: Primož Skulj 10. občinsko tekmovanje v taroku V soboto, 28. februarja 2010, je društvo Krpan izvedlo 10. občinsko tekmovanje v taroku. Tarok karte so padale v gostilni Kropeč na Mali Slevici. Za najboljšega občinskega tarokaša se je potegovalo 19 igralcev, med njimi tudi dve mlajši tekmovalki. Tekmovanje je se zavleklo v pozno noč in po treh odigranih partijah smo dobili najboljše tri. Prvo mesto je po nekaj letih truda le uspelo osvojiti Jožetu Bavdku iz Kukmake, na drugo mesto se je zapisal Peter Lopičič iz Krkovega, tretje mesto pa je uspelo osvojiti Tomažu indiharju iz Velikih Lašč. Zal pa je tako, da nekdo mora biti tudi zadnji. Če so prvi trije dobili za nagrado pokale, pa je sladko Milko (da ne bo pomote - čokolado)domov odnesel Severin Opeka iz Malih Lašč. Nagrade je bil ravno tako vesel kot prvi trije. Ker je igranje utrudljivo garanje za možgane, je za dobro klobaso poskrbel Boštjan Hočevar, ki je vse tekmovalce pogostil. Vsem dobitnikom nagrad iskreno čestitamo. Vsem pa se zahvaljujemo za udeležbo in lepo povabljeni tudi v prihodnje. Besedilo: Urša Vesel Slika: Danilo Zakrajšek saga trojancev se nadaljuje v državnem prvenstvu 2. lige 2009/10 V prejšnjem članku smo se le predstavili, v sledečem pa bomo opisali dogajanje v 2. ligi. in-line zveza Slovenije je nazadnje le pripravila razpis za 2. ligo in tako smo se vanjo prijavili tudi hokejisti iz SD HK Trojanci. Na zvezi so še sklenili, da bo način tekmovanja 3-krožni in končnica. Tako so se začeli vikendi hokeja. Tekme so na nivoju in kakovostne, ekipe pa neverjetno izenačene. Po začetnih nesrečnih porazih smo se le pobrali in se dve koli pred koncem že uvrstili v končnico! Neverjetno, toda presenetili smo vse in se v našem premiernem letu v Državnem prvenstvu zelo izkazali. Dokaz zato imamo v najboljšem strelcu lige, ki ima z 21 zadetki kar sedem golov prednosti pred zasledovalci, in v vratarju Matjažu Jakobu z Gradeža, ki je najboljši med vratarji. Dve koli pred koncem rednega dela imamo šest zmag, dva neodločena izida in pet porazov. Kaj se bo zgodilo v končnici, boste pa še izvedeli. Jan Savli SD HK Trojanci IN-LINE HOKEJSKA ŠOLA NA TURJAKU ŠD hokejski klub Trojanci bo v pomladnih, poletnih in tudi v delu jeseni, organiziralo hokejsko šolo. Udeleženci se bodo predvsem seznanjali s tem športom, se učili osnov in predvsem tudi že trenirali. Organizirani bodo v starostne skupine, in sicer: - do 8 let, - od 8 do 12 let, - od 12 do 15 let, - od 15 let dalje. Predvsem v zadnjih dveh skupinah se bo iskalo talente in zagrete, ki bodo igrali v 2. ligi naslednje leto. Začeli bomo 10. aprila s treningi na Turjaku, kasneje pa bodo mladi talenti nadaljevali s člansko ekipo na pravem igrišču na Lukovici. Vse informacije dobite pri kapetanu ekipe gregor. jakob@gmail.com tudi glede opreme, prav tako se tukaj prijavite vsi zainteresirani. Če bo prijav premalo, se šola ne bo izvajala. Jan Savli, ŠD HK Trojanci predavanje darinke suljevič z naslovom Zaznavanje in pridobivanje subtilne življenjske energije Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica vas vabi v osnovno šolo Primoža Trubarja v Velike Lašče: - Sprostite, razgibajte in nasmejte se v soboto, 27. marca, ob 17.00 na Smejalni jogi pod vodstvom Darinke Suljevič. Vabljeni so tudi otroci in mladostniki. Prijavite se po telefonu: 041 316 989 ali 041 397 789. Prispevek za člane društva je 2 EUR, za ostale 5 EUR, otroci brezplačno. - V petek, 16. aprila, ob 19.00 na nadaljevalno predavanje Darinke Suljevič ZAZNAVANJE IN PRIDOBIVANJE SUBTILNE ŽIVLJENJSKE ENERGIJE. Vstop prost! V mesecu februarju je bilo v osnovni šoli v Velikih Laščah predavanje Darinke Suljevič z naslovom Zaznavanje in pridobivanje subtilne življenjske energije. Organiziralo ga je Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica za člane društva in vse ostale, ki želijo slišati zanimive in vsekakor koristne informacije za kvalitetno in zdravo življenje. Darinka Suljevič je profesorica slovenščine na Srednji šoli Kočevje. Ukvarja se z jogo in je glavna mentorica joge v društvu Joga v vsakdanjem življenju Ribnica. Ukvarja se tudi z zdravilstvom in bioenergijo in je ena redkih, ki ima certifikate Inštituta za parapsihologijo iz Milana. Rdeča nit predavanja je bila življenjska energija. Besedo energija večkrat uporabimo, ko označujemo sebe ali druge. Če srečamo znanca, ki je res dobre volje in kar žari, rečemo, da kar prekipeva od energije. Večkrat pravimo, da smo v neko delo vložili veliko energije, včasih pa sami pri sebi opazimo, da smo brez nje. Za dobro zdravje in počutje je pomembno ravnovesje med prejeto in oddano energijo. Energijo prejemamo iz univerzalnega energijskega polja, ki je povsod okoli nas. Nekateri ljudje to energijo vidijo, jo zaznavajo z duhovnimi čutili, ki so različica naših fizičnih čutil. Večina tega ne zmore, ker se v to ne poglablja ali misli, da ne zmore. Vendar, če je ne vidimo, to še ne pomeni, da ne obstaja, saj že obstajajo aparati za merjenje. S kratkimi vajami smo energijo zaznavali vsi udeleženci predavanja in občutili, da se razlikuje pri posameznikih. V našem jeziku ni besede za to energijo, zato si jo radi sposodimo od Kitajcev, ki jo imenujejo CHI (či), ali Indijcev, ki jo imenujejo prana. Slednji so razvili sistem vaj in tehnik (joga), ki ohranjajo in krepijo našo energijo, imunski sistem, odvajajo stres in ustvarjajo ravnovesje v telesu. To pa je nujno za dobro zdravje. Prana je torej temelj živega sveta, ki napolnjuje vesolje, je moč, vitalnost in energija. Povezuje materijo, zavest in duha ter omogoča življenje na materialni ravni. Prana je nevtralna, čista kot reka pri izviru, ko pa jo vsrkamo vase, jo obarvamo po svoje. Zato je od nas oziroma od naših občutkov, misli, lastnosti, dihanja, prehrane, spanja, stresa, družbe in okolja odvisno, kakšna prana odteka iz telesa. In ta prana, ki jo oddajamo, vpliva na nas in okolico. Če smo zaskrbljeni, potrti, malodušni, je pretok prane šibkejši, zato smo manj odporni in se hitreje staramo kot sicer. Če pa smo srečni, zadovoljni, imamo veliko življenjske moči in ta prehaja tudi na druge. Ljudje čutijo našo energijo, ki jo oddajamo (aura), zato si prizadevajmo, da bo ta dobra. Dobro je, da vsak pri sebi odkrije dejavnost, ki dviguje in obnavlja življenjsko energijo. Morda to najdemo v telesni aktivnosti, umetnosti, v meditaciji, si poiščemo svoj kotiček v naravi ... Kakor koli že, naj bodo naše misli lepe in vedre in ne pozabimo na pravilno dihanje. Milena Vintar Zaposlovanje v društvih in ustanovah Delo v društvih oz. nevladnih organizacijah temelji na prostovoljstvu. Delo, ki ga člani društev opravljajo, je prostovoljno in praviloma brezplačno. Prav gotovo je pomoč pri izvajanju programov društev dobrodošla, še zlasti če obstajajo možnosti javnih sredstev za pokrivanje stroškov dela. V ta namen smo se s skupnimi močmi tudi drugih stičišč uspešno prijavili na nacionalni program javnih dela za leto 2010. Iz Osrednjeslovenske regije se je vključilo 7 nevladnih organizacij in pridobilo 8 novih delovnih mest. Gre za program zaposlovanja za obdobje enega leta, pri katerem Zavod za zaposlovanje krije 80 % stroškov plače. S pridobitvijo novih delovnih mest so društva pridobila ljudi, ki so jim v pomoč pri izpolnjevanju društvenih programov dela. Tudi pri prijavi na lokalni program javnih del za leto 2010 smo pomagali 5 nevladnim organizacijam, katerim zavod krije 100 % strošek zaposlitve. Tista društva, ki že vrsto let koristijo javna dela, vedo, katere naloge oz probleme povzroči zaposlenec - od zagotovitve delovnega prostora, računalnika, telefona, internetne povezave, izplačila plače in zelo pomembnega usmerjanja oz mentorstva. Stičišče NVO Srca Slovenije je pomagalo pri vzpostavitvi primernih pogojev za delo kot tudi pri vzpostavitvi elektronskega bančnega, računovodskega in davčnega poslovanja. Trdblin intervju EDO LATIČ svetovni prvak v kickboxingu light contact - oktober 2009, villach Svojo mladost ste preživeli v naših krajih in zdaj živite spet v naši občini. Tukaj sem bil s starši do 2. razreda, nato smo se preselili v Dobrepolje. V Velikih Laščah sem hodil v vrtec, ki je bil v prostorih zdajšnje Glasbene šole. Starši so se odločili za selitev v Dobrepolje, tam sem nadaljeval osnovo šolo. Ves čas pa sem imel najboljše prijatelje tukaj in kot otrok velikokrat prišel v Velike Lašče, da smo se družili, igrali. Imel sem kar precejšnjo krizo, ko smo se preselili. Ta prijateljstva še vedno trajajo in mislim, da so tudi razlog, da sem se z družino preselil na Skrlovico. Kaj je bilo v vašem življenju odločilno, da ste se podali na to športno pot? Bil sem dober rokometaš, začel sem igrati v Ponikvah, v 8. razredu so me opazili Ribničani in so mi izkazali zaupanje, šel sem trenirat k njim. Bil sem levičar. Rokometašev levičarjev je primanjkovalo, dve leti sem treniral dvakrat na dan. Ko se je kariera začela razvijati, sem imel nesrečo in si porezal roko v zapestju, kita je bila zelo poškodovana. Nisem mogel držati žoge. Trajalo je dve leti in pol, da sem roko rehabilitiral, zato sem izpadel iz A reprezentance. Toda bil sem športnik. Želel sem si nekaj početi, pogrešal sem šport. Očim je treniral judo, lju Jitsu. Tako sem začel z borilnimi športi. Najprej sem treniral judo, nato karate, vendar pri nobenem nisem začutil, da je to to. Zamenjal sem nekaj borilnih športov, tudi boks in tekvvando. Ko sem treniral, sem se vsakemu od omenjenih športov popolnoma posvetil. Vendar se nisem nikjer popolnoma našel. Zdaj vidim, da se vse, kar sem doslej treniral, združuje v kickboxu. Kickbox ni le borilna veščina, je način tekmovanja, ki so se ga izmislili Američani. Povejte nam kaj več o tem športu, večina ga ne pozna prav dobro. Začetki kickboxa segajo v 70. leta. Najprej so se začeli ukvarjati s full contactom - hoteli so pokazati neko atraktivno borbo, v kateri so borci zaščiteni. Boks sam ali sam karate nista bila dovolj zanimiva, začeli so ju kombinirati. Če pogledate današnji kickbox, se je v tridesetih letih razvil v samostojno disciplino, zato tudi obstaja težnja, da postane olimpijski šport. Nekdo, ki se spozna na borilne veščine, bo v njem našel udarce iz tekvvandoja, boksa, kung-fuja ... veliko tehnik, ki so združene skupaj in s temi tehnikami se lahko boriš v kickboxu. Udarci pa so določeni. Imamo WAKO organizacijo (World Association of Kickboxing Organizations), ki združuje 2 milijona registriranih tekmovalcev po vsem svetu, z vseh celin. Znotraj WAKO zveze so postavljena pravila borbe. (Na primer, nedovoljeni so udarci z glavo, v genitalije, v hrbet, v vrat.) Kako se tekmuje v tem športu? Imamo več načinov tekmovanj: kickobox se je začel s full contactom, ta je bil pretrd za določene skupine, potem se je razvil semi contact - športna borba na eno točko - borilca se postavita drug nasproti drugega, borba traja, dokler en nasprotnik ne zadane drugega; ko ga zadane, dobi točko, spet se postavita na izhodiščno točko, borba se začne znova. Zmaga tekmovalec, ki v obeh rundah zbere več točk. Pri light contactu borba poteka kontinuirano, udarci morajo biti kontrolirani, knock out ni dovoljen, lahko pa pride do njega - npr. v neki (nenamerni kombinaciji) - to se je tudi meni zgodilo v tekmi s Hrvatom, v borbi je pač nenadejano tako naletel. Omenil sem že full contact - to je način, v katerem zdaj tekmujem - dogaja se v ringu, ravno sem se vrnil z Addidas cup iz Nemčije, kjer sem dosegel prvo mesto. Oba nasprotnika sem premagal s knock outom - nasprotnika lahko knokavtiraš, borba je enaka kot v light contactu, le da lahko uporabiš vso moč. V zadnjem času se razvija nova veja - lovv kick, kjer udariš lahko polkrožno tudi v nasprotnikovo nogo - le v stegna na notranjo ali zunanjo stran. K1 pa najbrž vsi poznajo - je kot full contact, le da se odvija brez zaščite. Zdaj se tudi sam ukvarjam z njim, saj nameravam v Italijo na komercialno tekmo. Ustanovili ste Kickboks Špirit klub (zanimivo ime) - ste ga odprli za vzgajanje novih športnikov ali za treniranje? Pri „špirit" vsak najprej pomisli na „duha", toda ta beseda ima veliko pomenov, če pogledaš v slovar, najdeš tudi: bojevit, ognjevit - lahko se naveže na več stvari: špirit fighter, špirit team. Ker ima ta beseda tako veliko pomenov, smo se z bratom in kolegi odločili zanjo, ko smo začeli ustanavljati in delovati v klubu. Ustanovili pa smo ga, da bi lahko tekmovali, trenirali. Ko se je raz-vedelo, da treniramo, se nam je pridružilo čedalje več ljudi. Prišlo je tako, da smo morali določiti termine za naše treninge in termine, da smo učili druge. To je bilo v Ljubljani, potem sem kupil hišo v naši občini in sem videl, da je tukaj šport zastopan najbolj množično predvsem na nogometnem področju in namiznem tenisu. Če pogledaš, koliko športnikom uspe v nogometu ali namiznem tenisu, so to zelo redki posamezniki. Jaz pa sem želel, da bi imeli fantje in dekleta priložnost, da tekmujemo vsaj na državnem nivoju. Dal sem jim možnost, uspelo jim je - v dveh letih, odkar delujemo v Velikih Laščah, imamo že mladinskega evropskega prvaka - Luko Meglena iz Kompolj, v Laščah imamo tudi osem državnih prvakov - kaj takega se še ni zgodilo, pa najbrž se tudi ne bo več. Državni prvaki so: Aleksander Žagar, Jovana Grubač, Luka Meglen, Andrej Obrstar, Benjamin Erčulj, Nataša Dobravec, Andrej Meglen, Edin Latič, seveda pa je bilo tudi nekaj drugih in tretjih mest, praktično vsi tekmovalci iz kluba so bili med prvimi tremi v skupni razvrstitvi. V Velikih Laščah imate v klubu tudi veliko mladih. Kakšen je pristop pri vašem delu in treningih? Nimam se samo za učitelja kickboxa, bolj za mentorja, pedagoga - s šestletniki imam popolnoma drugačen, igralni pristop, spet drugačen način potrebujejo petnajst-, dvajsetletni ki. Mislim, da so najbolj uspešni dojeli, zakaj gre, trenirajo dvakrat na dan, tudi ob sobotah. Ta šport ni brutalen ali agresiven - poškodb skoraj ni -veliko hujše so recimo pri nogometu, košarki, odbojki kot pri tem športu. Naslednje leto bom razširil skupino - mlajšo bom razdelil, da bodo skupaj otroci v starosti 6-8 let, tudi cenovno bom staršem ta šport še bolj približal, ne zato, ker bi hotel množičnost, ampak da se ta šport na našem področju razvije - za nekatere kot glavni, za druge kot dodatni ali rekreativni šport. Pri kickboxu delajo vse mišice in vsa področja, nobeno ni zapostavljeno: koordinacija, moč, vzdržljivost, orientacija, motorika, skratka vse. Nekateri ljudje mislijo, da je kickbox pretapanje in da je to nevaren šport. Kaj menite o tem? Strogo obsojam vsakršno nasilje, že samo izzivanje k pretepu je napeljevanje k nasilju. Zdi se mi, da moramo biti še bolj previdni v majhnem okolju, v katerem živimo - tu si bolj izpostavljen. Če ljudje nečesa ne razumejo, se tega bojijo, zato si tarča. Nekdo, ki zna, recimo, dobro voziti avto, npr. Sumacher, a on morda vseskozi nori po cestah? Ali pa nekdo, ki igrat nogomet - tudi ta ne brca kar tako okrog sebe. Tako tudi mi kar ne pretepamo ljudi. Kickbox je za nas šport, ki ga obvladamo, s tem športom živimo čisto normalno. Hočem, da nas okolica sprejema kot športnike - ne kot neke pretepače - mi treniramo kickbox, nekdo drug pa recimo odbojko. Najbolj me pogreje, če me kdo enači s pretepačem - če bi bil res to, potem ne bi imel takega življenja, kot ga imam, in enako velja pri drugih športih. Na nekem forumu sem prebrala, da pravi borci niso tisti, ki se razkazujejo, ampak so skromni in nezaznavni, bistvo borbe pa je v njih samih. Se strinjate? Zame se začne kickbox oziroma vsaka borilna veščina, ko si nade-nem rokavice. Z leti se navadiš - ko prideš v telovadnico, treniraš. Mi treniramo udarce z roko, z nogo, sprejemamo udarce, kot nekdo npr. zadeva v gol. Mislim, da so po dveh letih ljudje že dojeli, da je to šport, da je našel prostor med drugimi športi in da bo tukaj še naprej obstajal. Zdaj smo dobili tudi novo telovadnico (prostori bivše Mavrice). Tudi župan dela na tem področju, videl je, da so tukaj rezultati, vidi, da gre zadeva v pravo smer. Se posebej sem ponosen na njegovo podporo in izkazano čast, ki sem je bil deležen ob prihodu s svetovnega prvenstva, kipec Martina Krpana pa ima posebno mesto in simboliko v moji zbirki medalj in odlikovanj. Vsi domačini bi bili lahko ponosni, da naši fantje in dekleta zastopajo naš kraj na državnem in širšem nivoju, in se veselili njihovih uspehov. Šport, kultura ... vse to povezuje ljudi, ki živijo v določenem kraju. V Zagorju, na primer, imajo kickbox klub, v katerem je dvesto otrok - tam je to zelo množična dejavnost, ki je povezala celoten kraj. Tudi vaši hčerki trenirata kickbox. Kako je do tega prišlo? Na začetku sta hodili le gledat, Larisa je imela 5 let, Iris je bila malo starejša. Začeli sta tako, kot hočem, da otroci začnejo: skozi igro. Potem sta sami stopnjevali to dejavnost - ko sem videl, da sta pripravljeni za naslednji korak, smo šli korak naprej. Danes obe tekmujeta na državni ravni, Iris pa že na mednarodni - v Nemčiji je bila zdaj tretja. Začeli sta sami - Larisa je sploh zanimiva, hkrati nežna, pa tudi borbena - trenira kickbox in balet. Iris je zelo nadarjena in navdušena nad semi contactom - ni ji všeč, da se borba neprestano odvija, ampak da dela z glavo, da premisli, kaj bo njen naslednji korak. Kdo pa vas trenira? Mene zadnje leto ne trenira nihče. S trenerjem Igorjem Packom sva bila skupaj skoraj štiri leta. Nisva se skregala, a v življenju pač pride čas, ko moraš naprej. Sem tak, da mi ljudje v tem športu težko sledijo. Vseskozi iščem inovacije, nove tehnike, nov način borbe, ne ostajam na istem mestu. Hodim na seminarje v tujino, družim se s tujimi tekmovalci, zanimivo mi je slediti spremembam, ker kickbox je živa stvar, ki se razvija. Tehnike se spreminjajo, čeprav je težko razumeti, kako se lahko brcanje in udarci spreminjajo, ampak se - postajajo hitrejši, razvijajo se drugačni načini tekmovanja. Imam nekaj partnerjev, ki se borijo z menoj, ki mi svetujejo, niso pa ravno trenerji. Vse do borbe lahko treniraš sam, sam lahko delaš vaje za moč, vzdržljivost, skrbiš za ustrezno prehrano, tehniko udarcev lahko sam utrjuješ in razvijaš - edino za trening same borbe potrebuješ partnerja. Vaš klub se pridružuje prireditvam na domačih tleh, ki z borbo niso ravno povezane. Govorim o vašem nastopu na Dnevu sonca, festivalu ustvarjalnosti. Seveda. Tudi mi smo zelo ustvarjalni, izumljamo nove načine borbe in raziskujemo področje mladega športa. Sicer pa se mi zdi pomembno, da se predstavimo širši javnosti in pokažemo, da kickbox ni nekaj strašnega, ampak daje šport kot vsak drug, da ima svoja pravila, etiko, da združuje veliko mladih, ki tako kvalitetno preživljajo svoj prosti čas. Osvojili ste naslov svetovnega prvaka. Kako ste prišli do te visoke stopničke, najbrž pot ni bila ravno lahka? Česa se še posebej spomnite? Najbolj sem si zapomnil Avstrije, 2007, v Kufsteinu, ko je bil svetovni pokal in sem osvojil zlati pas in dobil naziv najboljši kickboxer 2007 - mislil sem, da je to to. To, kar sem si želel doseči. Mislil sem že, da bom končal s tekmovanji in se posvetil le klubu. Po mesecu počitka pa mi je začelo nekaj manjkati - začel sem delati naprej. 2008 sem ponovil uspeh, zmagal sem v svetovnem pokalu na Madžarskem. Istega leta je bilo tudi evropsko prvenstvo, tam sem bil drugi, izgubil sem za dve piki z Rusom, prav s tistim, ki sem ga letos premagal. Pol leta pred svetovnim prvenstvom 2009 sem govoril s selektorjem Vladimirjem Sitarjem, se odločil in se začel intenzivno pripravljati na nastop. Svetovno prvenstvo je bilo v Avstriji v Villachu. Za slovenski kickbox je bil to zelo velik uspeh. Izredno lepo je zvenela Zdravljica v mojih ušesih in ušesih navijačev. Res s ponosom sem dvignil našo zastavo in pokal. Prejel sem tudi bronasti znak olimpijskega komiteja za evropsko prvenstvo, letos pa bom prejel srebrnega - najbrž zato, ker kickbox še ni olimpijski šport. Kaj načrtujete v prihodnosti? Kaj se vam zdi pomembno? Imam še par načrtov v profesionalnih borbah v K1. Kot član reprezentance pa bi rad ubranil naslov svetovnega prvaka, to bo leta 2011. Pomembna se mi zdi podpora domačih - mene podpirajo, stoodstotno. Če tega ne bi bilo, tudi uspehov ne bi bilo. Malo so tudi prikrajšani, saj ne moremo čez vikend kar spakirati in nekam iti, tu so treningi, tekmovanja. Večkrat gremo skupaj, to so postali naši skupni športni izleti. Upam, da sem bom po koncu tekmovalne kariere lahko bolj posvetil družini. S čim se ukvarjate, kadar niste v službi ali na treningu ali ne trenirate mladih? Ne ukvarjam se z ničimer več. Včasih sem se ukvarjal s tekom, zdaj pa je vse podrejeno treningom. Začel sem trenirati full contact - zdaj treniram dvakrat na dan, pred tekmo sem treniral trikrat dnevno. Zame osebno ni drugih reči. Če se odločiš, da boš na nekem področju dosegel maksimum, da boš najboljši, da se boš s tem ukvarjal vrhunsko, ne moreš nič drugega delati. Tudi če hočeš biti najboljši violinist, ne moreš zraven igrati še kitare, igraš violino ves čas - 8, 10 ur na dan. Tako pač je. Kaj si želite sporočiti našim bralcem? Želim si, da bi ljudje vzeli te naše mlade športnike za svoje, da nas spremljajo, nas spodbujajo. To nam ogromno pomeni. Sprejemanje v okolju je izjemnega pomena. Tem mladim, ki trenirajo, pa želim tudi, da bo kickbox postal olimpijski šport in da bo kdo od njih morda celo olimpijski prvak. Pogovarjala sem se: Ana Porenta Foto: Gregor Grešak podjetniške in druge informacije pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-na-slov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA za leto 2010. Roki za oddajo vlog: v letu 201 0: 4. 5, 7. 9; vsi do 1 2. ure. Več: http://www.mvzt.gov.si/si/j avni_razpisi/?tx_ t3j avn i razpis_pi 1 %5 Bshow_si ngle%5 D=921 2. Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero (P1TP). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa so garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Roki za predložitev vlog so: 5.4., 15. 5., 15. 6., 15. 9. in 15. 1 0. vse v letu 2010 oziroma do porabe sredstev. Več: http://www.podjetniskisklad.si/ 3. Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa so garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Roki za predložitev vlog so: 1. 4., 5. 5., 5. 6., 5. 7., 5. 9., 5.10. in 5.11., vse v letu 2010 oziroma do porabe sredstev. Več: http://www.podjetniskisklad.si/ 4. Javni razpis št. 1/2010 za podelitev znakov kakovosti v graditeljstvu 2010. Razpisnik: Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Predmet razpisa: Ocenjevanje izdelkov in storitev s področja graditeljstva. Rok: lavni razpis bo odprt do 5. novembra 2010. Več: http://www.gi-zrmk.si/GC/dejavnostRazpis.aspx 5. Javni razpis za sofinanciranje zaposlitev raziskovalcev ob prehodu v podjetja (št. II). Razpisnik: javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. Rok za oddajo vloge: 20. 4. 2010 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/ 6. javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 2009 in 2010. Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor. Rok za oddajo vlog: vsak prvi delovni četrtek v mesecu, v dvomesečnih razmikih. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 5. 2010. Podrobnosti razpisa: http://www.mop.gov.si/si/javne_obja-ve/javni_razpisi/ 7. Javni razpis »Znanje uresničuje sanje«. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: povečanje zaposljivosti z dvigom izobrazbenega nivoja, usposobljenosti in temeljnih veščin (ključnih kompetenc) za zaposlene, prednostno za ciljne skupine zaposlenih, ki jim grozi izguba zaposlitve. Roki za predložitev vlog za posamezno leto: za leto 2010 namenjena sredstva 11.6. 2010. Za leto 2011 namenjena sredstva 27. 8. 2010. Vsi roki so do 12. ure. Roki so razpisani za posamezno leto do porabe sredstev. Podrobnosti razpisa; http://www.ess.gov.si/slo/Dejav-nost/Javn i Razpisi/Javn i Razpi si .htm 8. Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2009/2010. Razpisnik: lavni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Rok: do vključno 30. aprila 2010 oziroma do porabe sredstev. Več: http://www.sklad-kadri.si/ 9. Javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov / absolvent - aktiviraj in zaposli se!« Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Rok: do 31. 3. 201 0 do 12. ure. Več: http://www.ess.gov.si/ SLO/Dejavnost/Javn i Razpisi/ 10. Javni razpis za izbor programov javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2010. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je izbor lokalnih in nacionalnih programov javnih del za leto 2010, ki so namenjeni aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socializaciji - socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovni h sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest ter se organizirajo zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov, ter sofinanciranje vključevanja brezposelnih oseb v izbrane programe javnih del. Rok za oddajo vlog: v letu 201 0 so vsakega 5. v mesecu do 12. ure. Zadnji rok za predložitev vlog je 5. 10. 2010 do 12. ure. Več: http://www.ess.gov.si/slo/ Dejavnost/Javni Razpisi/Javn i Razpisi, htm Občni zbor društva podjetnikov Na rednem občnem zboru društva podjetnikov smo izvedli volitve (predsednika društva, članov upravnega odbora in člane nadzornega odbora). Za predsednika društva je bil izvoljen Andrej Stritar za dobo 5 let, kot določa statut društva. Prebrali smo finančno poročilo in se seznanili o delu v preteklem letu. Zelja je bila, da bi v bodoče več sodelovali na nivoju občinskih programov in skupno sodelovali na trškem dnevu in mednarodnem obrtnem sejmu v Celju s katalogi in tudi manjšimi izdelki, če bo kdo želel. Podan je bil predlog za ponovno izvedbo občinskih katalogov, podobnih, kot smo jih izvedli pred petimi leti. Zelja podjetnikov je bila, da bi za domače podjetnike oglaševanje bilo brezplačno tudi pri razpisih o prostih delovnih mestih ali bi bilo vsaj subvencionirano. Seznanili smo se o načrtu in izvedbi industrijske cone Ločice pri Turjaku. Predlog je bil, da se nabavi obleka za praporaša v društvu in da se pridobi tudi nove člane v občini. S predlogi podjetnikov v občini in tudi med društvi smo tako uvedli potencialne želje za nadaljnje delo v društvu. Društvo podjetnikov Velike Lašče PUSTNE MASKE Tudi letos so obiskovalci PRESENETILI Z DOMISELNOSTJO. Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar, je verjetno nastala iz »meso-pust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Pustnih norčij in pustnega karnevala se kar nekaj časa lotevamo tudi v Mina cafe-ju. Izbor NAJ pustne maske prirejamo že peto leto zapored, kar daje pustni soboti poleg norčavosti tudi tekmovalnost. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah, in sicer NAJ posamična maska in NAJ skupinska maska. i.v Letos se je zbralo blizu petdeset mask, ki so tekmovale v hudomušnosti in lastni promociji. Letošnja NAJ maska med posamezniki je bil Michael Jackson pred gospo Muho, sledili so: žaba, stric, hudič, ribič, maturantka, geiša, mucka, indijanka, angel, vila, hipi, Amerikanec, pirat, Pocahontas, kavbojka in seveda kuhar in zapornik, ki sta poskrbela za pravo vzdušje. Prav vzdušje je tisto, ki v Mina cafeju ob podobnih priložnostih zmaguje. V kategoriji skupinskih mask so se predstavili: prebivalci Burme, pira-tje, trije mušketirje, dvorski dami, angelski par (favorit Skrlovca), sku- pina sobaric, smrkci in predstavniki klinike. Takšne konkurence pa že dolgo ne. Prav vsi so si zaslužili prvo nagrado, a žal je ta samo ena. Letos so si jo dobili SMRKCI. Vsem maskam se zahvaljujem za obisk in jih vabim, da nas obiščejo tudi prihodnje leto. Naj povabim obiskovalce še na tradicionalne irske dneve, St. Patrick's Party od 1 7. 3. do 27. 3., ko se boste lahko v Mina café srečali s tradicionalnimi irskimi pijačami, ki jih nimamo v ponudbi skozi celo leto. Pridružite se nam na Facebook-u. Zapisal: Mitja Pintarič Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJ EČEGA OBj EKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov -pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 t novagrtitntcija Brez pozitovnih premikov v izvedbenih postopkih 3a razvojne osi V petek, 19. februarja 2010, se je na Škofljici zgodil že drugi sestanek predstavnikov občin ob regionalni cesti G2-106 na temo problematike ceste Ljubljana-Kočevje-Petrina, v razvojnih programih znana tudi kot 3a razvojna os. V sklopu prve javne tribune konec lanskega novembra so se župani, podžupani in predstavniki občin soglasno strinjali, da so potrebni določeni ukrepi, saj trenutno stanje na omenjeni prometnici ni več vzdržno. Ker večjih premikov od takrat vseeno ni bilo, smo v Novi generaciji SLS ponovno sklicali sestanek, katerega so se tokrat udeležili Janez Cimperman, župan občine Ig; Blaž Milavec, župan občine Sodražica; Vinko Levstek, podžupan občine Ribnica; Darja Delač Felda, podžupanja iz Kočevja; Alenka Jeraj, poslanka DZ RS iz občine Ig, in kar nekaj zainteresirane javnosti. Pogrešali smo predstavnike občine Škofljica, ki imajo še največje težave s cestnimi zastoji skozi to naselje, poslanca DZ RS in župana občine Kočevje Janka Vebra, sicer tudi predsednika Odbora za promet DZ RS, in pa tudi predstavnika naše velikolaške občine. Omeniti velja, da razen manjših konstrukcijskih popravkov in obveznih vzdrževalnih del prometnica, ki ta del Slovenije povezuje s prestolnico, ni doživela resne rekonstrukcije vse od svoje izgradnje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Medtem ko je država vse od osamosvojitve pospešeno gradila avtocestni križ, katerega smo plačevali tudi prebivalci teh krajev, smo sedaj za nagrado dobili drage vinjete in dolge kolone avtomobilske pločevine. Vedno več informacij prihaja v javnost, da so vsi razvojni programi cestnega omrežja, ki vključuje 3., 4. in 3a razvojno os, trenutno zamrznjeni oz. preloženi v prihodnost, denarna sredstva za te programe pa v državnih proračunih za naslednjih nekaj letih niso predvidena. Tako so, kot kaže, vse obljube vladnih predstavnikov samo pesek v oči javnosti, tudi tiste, ki so jih pred nedavnim izrekli na obisku v Kočevju. Na sestanku smo imenovali tudi koordinatorja nadaljnjih aktivnosti. To je Janez Cimperman, župan občine Ig, ki bo do konca meseca poskušal dogovoriti sestanek občinskih funkcionarjev z vladnimi predstavniki, kjer bodo jasno povedali, da tako naprej več ne gre. Po celotni regiji se je kakovost življenja občutno poslabšala, še posebno v občinah Škofljica in Ig, ki se vsakdan dušita v pločevini in izpuhih, posredno pa tudi v občini Velike Lašče, ki s tem izgublja na gospodarskem razvoju, kar pa je nedopustno. Janez Cimperman, župan Iga, je pojasnil, da če do aprila letos ne bo kakršnega koli premika v zvezi s to prometno težavo, bo občinska cesta od Škofljice do Iga, katero dnevni migranti uporabljajo z namenom, da se izognejo zastojem, opozorilno zaprta. To bo prav gotovo povzročilo še večji prometni kaos, vendar župan Cimperman drugega izhoda več ne vidi, če želi zaščititi svoje občane. Če prva opozorilna zapora prometa na Igu ne bo spodbudila odgovornih k razmišljanju, bomo to v Novi generaciji SLS ponovili tudi na Škofljici. Mnogo voznikov nam namreč izreka podporo, saj so tudi sami dojeli, da se mora nekaj spremeniti, ter da se je za dosego cilja treba zateči tudi k skrajnim možnostim. V Novi generaciji SLS bomo tako pomagali pri vseh aktivnostih, tudi če bo za dosego cilja potrebna državljanska nepokorščina. Dovolj je bilo životarjenja lokalnega prebivalstva in vsakodnevnega sedenja v avtomobilih in čakanja v kolonah. Medtem ko celotna Slovenija dobiva urejene prometnice in s tem celoviti gospodarski razvoj, pa kraji od Škofljice do meje ostajajo mrtvi žep države. Na koncu bi se dotaknil še predloga družinskega zakonika, ki je trenutno v obravnavi v Državnem zboru RS. V Novi generaciji SLS Velike Lašče obžalujemo, da vlada RS ni prisluhnila pozivu SLS in umaknila spornega člena v predlogu iz nadaljnje obravnave. Predlog novega Družinskega zakonika je v osnovi zelo dobro zastavljen, žal pa so v njega vrinili člen, ki posega v temelje naše družbe ter ruši temeljni pomen zakonske zveze in družine. Kot piše v statutu SLS, je SLS politična stranka, ki spodbuja tradicionalne vrednote, ki temeljijo na spoštovanju človeka, družine in doma. SLS zato nasprotuje izenačevanju zakonske zveze in družine v »klasičnem smislu« z istospolni-mi partnerskimi skupnostmi, še zlasti ker bi predlog omogočil posvojitve otrok v istospolno partnersko skupnost. Tu gre za popolnoma neraziskano področje, za katerega koalicija nima nobenih konkretnih raziskav in številk. Po oceni SLS je videti, kot da se v tem členu postavlja pravice istospolnih partnerjev pred pravice otrok. Menimo, da Družinski zakonik ni namenjen temu, da bo urejal pravice manjšin, temveč je prvotno namenjen otroku. O posledicah, ki bi jih takšno razvrednotenje družbe pustilo na otrocih, pa še kdaj pozneje. Miha Tekavec, predsednik Nove generacije SLS Velike Lašče Vri