-—    147____
Podučile stvari.
Pripravljajmo se na volitve poslancev
v državni zbor!
Čedalje bolj se kaže, da bodo volitve za državni zbor uže prihodnji mesec. Treba tedaj se resno pripravljati nanje, kajti te volitve so velike važnosti za državo sploh in se  za vsako  deželo posebej ,  da se
država in dežele rešijo nadlog, v katere jih je pogrez-nila tista dosedanja večina poslancev, ki se imenujejo „liberalci" ali pa „ustavoverciu.
Naj „Novice" pričn6 svoj klic pripravljanji na volitve s tem, da svojim bralcem nekoliko vrstic pastirskega lista po ,,Karnt. Volksbl." francoskega škofa Guilberta od leta 1877. objavijo, ki govori o volitvah. Škof s prav lahko umevno besedo podučuje volilce tako le:
/.    O volilni pravici.
1.    Kaj je volilna pravica?
To jp» pravica, katero daj6 državne in deželne U3tave državljanom, može svojega zaupanja voliti v občinske, pa tudi druge zastope, pa tudi poslancev v deželni ali državni zbor.
2.    Naklada li volilna pravica volilcem kake dolžnosti?
Kaj pa da, ker je silne važnosti za domovino, katero ljubiti nam veleva Bog, ki nam jo je vstvaril za brambo naših najvisih in najdražjih interesov, ki so: vera, rodovina, premoženje, telesna varnost in druge naše najdražje svobodnosti.
3.     Je ii volile a dolžnost, svojo volilno pravico izvrševati?
Vest naklada dolžnost vsakemu volilcu, da gre volit. Ni mu dovoljeno po svoji nemarnosti biti krivemu , da najvažnejše zadeve domovine — namesto v roke sposobnim in poštenim možakom — pridejo v roke nesposobnim in nepoštenim ljudem.
4.    Kako mora vestni volilec spolnovati svojo dolžnost?
Jasno ko beli dan je, da mora voliti najbolje, to je, najpoštenejse in najsposobnejše može v soglasji z druzimi svojimi volilci.
5.    Kaj muje storiti o tem?
Prvič mora poprašati svojo vest in po tem, kar mu ta svetuje, ravnati z ozirom na večnega sodnika, ki bo enkrat zahteval od njega odgovor zarad njegovega glasovanja; — drugič, če sam ne vč, koga bi volil, mora posvetovati se s pametnimi ljudmi domoljubi in poslušati nasvete mož, o katerih je prepričan, da imajo srce za blagor domovine.
6.    Je li dovoljeno dati svoj glas kandidatu,  ki je znan nasprotnik vere in naroda?
To je naravnost prepovedano. Vesten volilec ne more zaupati ne najvažnejših verskih zadev nasprotniku vere, pa tudi deželnih ne človeku, ki bi jim utegnil biti nevaren.
7.     Je li ta dolžnost veljavna za vse volitve?
Gotovo, ker je vsaka volitev važna. Volitve za državni in deželni zbor lahko prineso srečo ali nesrečo vsej državi ali deželi, okrajne, občinske, mestne pa okrajem, občinam, mestom, ker gre vselej za začasni blagor, vero, narodne pravice, šolo itd.
8. Kaj so nasledki dobrih in kaj slabih volitev ?
Ako so v vseh vladnih službah od zgorej do spo-dej, v državnem in deželnem zboru, v okrajnem in občinskem zastopu le pametni, vestni in vrli možaki, je vse v dobrih rokah; če je p& to narobe, je vse v nevarnosti ali cel6 zgubljeno. To je neizogibljiv nasledek volitev, zato je vsem volilcem sveta dolžnost, da se jih vdeležujejo in  po nikakoršnem izgovoru ne zanemarijo.
Ih   O volilni dolžnosti.
O volilni pravici ima vsak volilec veliko o d-govornost,  o kateri ga je treba podučiti in spodbu-
-----     148    -----
eliti. To smo uže omenili, ko smo rekli: Komu ni jasno, da so največe zadeve domovine: vera, narodne pravice in družbinski interesi odvisni od volitev, da je toraj vse ležeče na tem, ali pridejo na krmilo vrli ali neapo-Bobni možje. Da! vaša biša, njiva, vinograd, družina vaša z otroci in vnuki vred — vse je odvisno od volitev. Kako bi toraj volitve ne bile najvažnejša vestna dolžnost!
,,Kaj naj toraj storimo s svojo volilno pravico?" bo morda kdo prašal. Še enkrat rečemo: „te pravice se mora vsak poslužiti, to je: voliti mora in prav voliti, ne napačno."
1.     Voliti moramo. Pravica ta nam je dana za blagor domovine, katero moramo po božji naredbi ljubiti in Blužiti jej z vso požrtvovalnostjo. No, če prav volimo, jej lahko najbolje služimo. Kolikokrat uže ni en sam glas pripomogel najboljšemu kandidatu do ve čine! Ako bi mu pa tega glasu prav treba ne bilo, da bi bil izvoljen, vendar močnejša večina d& njegovi izvolitvi več veljave in važnosti. Ravno tako vsak ve, da je večkrat tudi le eden glas pripomogel nevrednemu do zmage. Kolikokrat so nastali najhujši nasledki uže samo iz tega, da najboljši meščani in državljani niso marali voliti! Kdo je strašno moritev o veliki francoski revoluciji ukazoval? Manjšina, to je, nekoliko kr-voželjnih trinogov; a ti so prišli do večine le zavoljo tega, ker so, žalibog! dobri ljudje zdržali se volitev.
2.    Voliti pa moramo prav. Zato treba vo-lilcu, da postopa resnobno in po prepričanji. Ker je vse, kar nam je drago, vera, rodovina, narodnost, odvisno od te važne dolžnosti, volilec ne sme brigati se za osebne interese, sorodstvo (žlahto), strankarstvo in prijateljstvo. Voliti mora najboljšega, najpoštenejšega, kateremu je vera, narod, rodovina in domovina draga. Le taki možje so vredni naših glasov in takim jih ne moremo odreči, ako nočemo grešiti zoper svojo vest, narod in Boga.
To so resni nauki, ki nam jih daje vera in pamet; primerni so za vsak čas, za vsak kraj. Naj se širijo po vsaki deželi, da se jih ljudje spominjajo, kedar pride ura in čas, ravnati se po njih!
Naj rodoljubi naši kakoršcega koli stanu, ki imajo zaupanje pri ljudstvu in upliv do njega, uže danes postanejo nadzorniki v svoji okolici, da nam sovražniki ne vsejejo ljulike med pšenico!