tev. 8. V Mariboru 19. februarja 1885. Tečaj XIX.
■d
X jist ljudstvu "v poduk.
zhaja v s & k retrtek in velja s poStnlno vrsd ir. v Mariboru fi požiganjem na dem za celo ieto 3 gld-, pol leta I eld. 60 kr., za čotrfc
let« 80 kr. — N>iro2"nnf>. se pošilja oprarništia v dijuikem semenišče (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega dvcatva dobivajo list brea posebne naročnina.
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgn po 5 kr. —
Uokopis! se ne vračajo, neplačani listi se no sprejemajo. Za oznanila sa plačajo od navadne vrstico, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Zanimajmo se za Dražbo sv. Mohora!
Ako se Slovenci smemo s čim pooašati, je to gotovo in v prvej vrsti družba sv. Mohora v Celovci. Takšne družbe, ki bi za primeroma majhno število ljudstva, okolo l1/* milijona duš, toliko delovala, nima kmalu kteri drug narod na svetu. Lani je štela 28,502 udov, največje število do sedaj. Za boren goldinar, prav za prav za 94 kr., ker vzame kolek za Koledar 6 kr., prejel je vsaki ud 6 lepih koristnih knjig in je torej šlo mej narod od škofovske palače do skrite bajte kde v planinah 171.012 knjig. Kar je pa še posebič povdarjati, je to, da so knjige našemu narodu zelo primerne. One uter-jujejo ljudstvo v sv. katoliškej veri, krepijo nravstveni čut. Na dalje poučujejo, razveseljujejo, kratkočasijo. Sploh bistrijo um, blažijo srce in vnemajo za slovensko domovino. In zato rečemo: družba sv. Mohora je nam Slovencem od Boga obilo blagoslovljeni, srečno in uspešno delujoči zavod za pravo narodno omiko in vsestranski napredek.
Ker je navedeno gola resnica, katerej pritrdi vsak pameten Slovenec, zato je tudi vsakega domoljuba sveta dolžnost, da se za ovo družbo zanima in jo podpira vsestranski. Opozoriti hočemo še le na nekaj, namreč, da sedaj sovražniki naše vere in narodnosti na tisoče nemških, slabih, 'ničvrednih, nevarnih knjig in knjižur v naše ljudstvo pšejo. Zlasti nemški šuivereinovci kar besnijo sejajoč tujo ljuliko mej našo pšenico. Kolporterjev mrgoli po deželi, ki raznašajo tuje, največ prajzovske knjige, podobe itd. Po naših mestih pa skoraj nikder ni najti slovenskega knjigotržca. Najbolje sredstvo proti omenjenemu spridovanju našega naroda — je družba sv. Mohora. Poslužujmo se torej tega sredstva. Za letos je uže skrajni čas.
Z zadnjim dnevom meseca febrnvarja se sklene nabiranje družbenikov. Naj se torej vsak podviza ter naglasi pri dotičnem župnijskem predstojniku ali dekanijskem ali drugem poverjeniku!
Knjige za letos so zopet izvrstne, dobro izbrane' namreč: 1. Življenje preblažene Device Marije in njenega prečistega ženina sv. Jožefa (pisatelj razlaga: praznike, bratovščine, redove Mariji in sv. Jožefu posvečene); 2. Slovanska apostola sv. Ciril in Metod (primerna knjiga tisočletnici smrti Metodove); Žgodovina sv. katoliške cerkve (od Gregorja VII. do Lutra); 4. Slovenski Pravnik (o sodnijskem postopanji, pričah, prisegah itd.): 5. Slovenske večernice (povest „Dorica") in 6. Koledar za leto 1886.
Največ udov šteje Ljubljanska škofija, namreč 10.648, zatem pa naša Lavantinska, 9019. Blagi poverjeniki in domoljubi slovenski bodo gotovo skrbeli, Ha se ovo lepo število jim v čast, narodu v blagor ohrani, še bolje pa: pomnoži. Zgodi se!
Desterniški.
Gospodarske stvari,
Gruške obcestnice.
III. 20. Gruška divjakinja. (Wildling von Einsiedl.
Je izvrstna gruška moštnica, ki se do prihodnjega poletja drži in posebno trpežno, izvrstno, ovočno vino daje. Drevo postane veliko, doseže starost od 100 iu več let in je za mrzle kraje kakor vstvarjeno.
21.	Gruška jesenk a. (Herbstmehlings-birne.)
Je bolj drobička, podolgovata, žolta gruška, ki jeseni dozarja in ki je za gospodarstvo velike vrednosti. Tudi surova je vžitna. Drevo prekomerno obilno rodi, postane veliko in staro kakor hrast.
22.	Gruškaoroslanka. (Gelber Löwenkopf.)
22. Gruška galovka. (Gallusbirne.) larstvene priloge" kot prilogo. *3pQ
2!. G r u š k a g r o z d a n a. (Traublingsbirne) se daje tudi za mrzle kraje priporočati in dajejo izvrstno pijačo.
Štajerski mašancelj.
(Dominik Č >Inik.)
III. Zdaj poznate, dragi Slovenci, našo jabolko, posebno v Slovenskih goricah, kder so ga letos toliko prodali; samo v jedni fari veni, gotovo nad 1000 polovnjakov, in plačuje se že po 10 fl, je to 10 000 d , in v celih Slovenskih goricah ne bo prenapeto reči, da so kupci samo za toti sad pustili 100.000 fl.
Zdaj pa vprašam, kako hvaležnost so slovenski sadjerejci že pokazali do svojih ljubih sadnih dreves ?
Že je šlo zadnje leto 1884 h koncu ali dozdaj še ni bilo videti, da bi le kteri posestnik jedno drevesce zasadil ali saj prostor za spomlad pripravil, tem menje, da bi drevesa snažili, čistili, gnojili, pred zajci varovali, dokaj je že poglodanega Merite, kopljite jasne na praznih prostorih, kterih še je prezadosti videti; železnica se tudi bliža in kupčije s sadjem bo zmiraj več; pijača je tudi dobra, zdrava, na Dunaji že tolklo v butelkah za bolne prodavajo; posušenega sadja pa je v obče premalo, čeravno bi marsikteri ga že lehko imel za živež in prodajo. Usmili 3e vam vaša živina, ako je bolna, usmili se vam naj tudi sadjein drevje; ako je živina krulava, garje va, slabo postrežena, bo hirala, poginila: tako hira, poginjava tudi sadno drevje. Kolibo je videti polomljenih vej, mrčes lazi po drevesih, lim (bela omela) ga zajedava, ali to ni nemarnost? Poboljšajte se tukaj in poprimite se umnega sadjarstva, sebi v v korist, domovine v lepoto.
Kako otrobi z največim pridom pokladati
Priporočajo otrobi poprej nekoliko popa-riti in jim namesto vode kislega mleka ali ma-tude primešati. Množina dušika ali gnjilca, ki ga imajo otrobi v sebi, pride večidel od vle-čica. Vlečie je sam na sebi težko prebavljiv, z vodo pa, v kteri je kaj natrona raztopljenega, je lahkejše prebavljiv. Mlečna kislina nareja vlečic tudi lahkejše prebavljiv, zato je namakanje otrobov z matudo ali mlekom gotovo velike vrednosti za popolno izporabo njihovo. Navadno se otrobi med rezanje ali pa pijačo potrosijo, kar pa njihovo popolno izporabo nikakor ne zagotavlja. Po pravici so toraj priporoča 24 ur predno se otrobi živini položč. v kakem sodčeku ali drugi pripravni posodi, s toplo vodo namočiti in nekoliko kvasa pridjati. Posoda mora na kakem toplem kraji .stati n. pr. blizo kornna ali ognjišča do drugega jutra.
s*8»Ji \
iftSČ&S
Dopisi-
Iz Konjic. (Se nekaj o volitvah.) Srenjske volitve bile so v marsičem prav po-dučljive. Jasno se je kazalo, da smemo v vsem se zanašati na one može, ki „Slov. Gospodarja" čitajo. Nova ves, Polena, Konjiška ves-so se posebno odlikovale, tam so skoraj sami korenjaki in le malo je omahljivcev, dočim so Žečani, Leskovčani. Hebenstreitovci in Dobravčani večinoma samo na trebuh gledali in si ga bojda tudi dobro nabasali. Nekateri pa vendar pri nemčurjih niso dosti dobili, ampak so še našo mizo obrajtali. Seveda je tudi v slednjih vaseh značajnih, izvrstnih mož, ki se niso dali oma-mati n p. Potočnik, Zaje itd. — Bukovle in Gabrovle so tudi precej dobro se vedle. Najhuje s trebuhom za kruhom silili so pa naši rokodelci. To je zares žalostno, ali čuditi se ni. kajti so ogromni duševni revčeki. Ničesar ns čitajo pa tudi nič ne razumejo, časopisi ali knjige so jim deveta briga; jesti in piti, a to obilno in zastonj jim gre nad vse. Da so s nem-škutarji potegnili, to jim je slobodno, pa da so grdo proti nam rogovilili, kmete obirali, plašili. jim listke pulili in druge usiljevali, to jim štejemo v sramoto. Sicer se pa bodemo začeli vesti po gaslu svoji k svojim. Povedati še moram, da so si naši nasprotuiki vrle agitatorje in korteže izbrali Med njimi bilo je nekoliko takih, ki so se večkrat proti 7. božji zapovedi pregrešili in zato v luknjah pokorili. V Žečah so pa v krčmi naši bahači pili, se objemali in bratili z ljudmi, katerih se trezni sramujejo ! Največ si je prizadeval, da bil bi izvoljen,naš usnjar, pa žalostno propal. Jezo si ji hladil, kakor je mogel
Iz Malirenberga. (Molitev.) Vuhreča-nom bode menda bolje, ker mora dečica na komando šulvereinskega podučitelja „zum Gebet" pred šolo nemški moliti. Nimate li duhovna, kteri bi vaše otroke v maternem jeziku moliti učil? Ali vas je vže zapustil vaš župnik? Reč je drugače. Od nekdaj se je v šoli slovenski molilo, le pred kratkim je zapovedal šulvereinski podučitelj nemško molitev. Uboga dečica ne sme toraj v tistem jeziku Boga moliti, v kterem svoje ljube starše kliče. Ali to ni nezaslišano od človeka, ktera nima nobene pravice, pa tudi ni izkušen iz veronauka, kakor njegovo spričevalo kaže. Posvetnjak kdorkoli bodi, nima pravice, ne oblasti o verskih rečeh kaj zapovedovati, alj pa prepovedovati, to pripada duhovnej oblasti Dečica sama je prišla se pritoževat h č. g. župniku. Hitro vkaže ta g. nad-učitelju, da podučitelju prepove nemško molitev. Svojeglavnež pa ostane pri svojem. Sedai naznani g. župnik nadzorniku. Naš ljubeznjivi inšpektor menda ničesa ni odgovoril, zato pa je g župnik vse velč. knezoškofijstvu pred-
ložil. Molitev pripada k veronauku ltterega du-koveu deci razlaga v maternem jeziku, da zamere Boga v duhu in resnici moliti.
Iz I) ob j a. Enorazredna šola v Dobjem pri Planini razširila se bode še v teku tega leta v dvorazrednico. Ob enem se ima do 15. vinotoka t. 1. postaviti enorazredna šola v Jelšah fare Dobje. Slav. centralni odbor staj. kmetijske družbe v Gradci je prepustil tukajšnjemu šolskemu voditelju 9. S. Volc-u na njegovo prošnjo čveterico koroških Jezerskih ovac, obstoječo iz enega ovna in treh ovac za zboljšanje tukajšnje ovčje reje.
Iz Laznice nad Marib. (Nemškutarski divjaki) so poštenega Slovenca na poti v Ruše k veselici bralnega društva grdo napali iz Grilove krčme na Bezeni. Kričali, tulili,
psovali, da je bilo strah. „Ferd.....slovenska
krota. . . . " in podobne psovke so letele nanj. Bili so iz tamošnje okolice, kakih 9 ali 10 zdivjanih pobalinov. Čez nekaj časa jih privleče na saneh uboruo koujsko kljuse, ki si je gotovo želelo prej mrzlega mesarja, nego takšne divjake vlačiti. Skobacajo se naposled pred Maroltovo hišo, ter krolijo nekaj nemških, da bi lehko vse podgane in miši pobegnole. Slovenci se pa ne dajo motiti, vedno več se teh nabira, kar ove divjake tako splaši, da precej omolknejo, srce jim v hlače zleze in se poberejo tiho iz Ruš tavun. Starši, ki takšnih divjakov vzrejajo, delajo sebi in celej okolici malo časti.
Od Male nedelje. (Letino) lanjsko štejejo mej boljše. Zrnja, posebno pšenice, se je obilno pridelalo, tudi sadja, največ jabolk, za katera so ljudje dobili prav lepih denarjev. Jabolčnika so mnogo naredili in tudi še po ceni prodavali. Vinogradi so malo več dali, kakor prejšnja leta pa vino nima prave cene. Letošnja zima je vže izvanredna. Za ozimine se močno bojimo in sploh se ne nadejamo dobre letine. Za našo okolico bi sodilo osnovati kakšno bralno društvo, da bi se slovenski časniki in knjige marljiveje prebirale. Domoljubi, poskusimo.
H. St.
Iz Celjske okolice. (Veselica — rajna Slovenija.) Zadnja veselica „kat. podpornega društva" se je vrlo obnesla in vdeleževalo prav obilno število ljudstva, tako, da je bila precej velika dvorana „pri belem volu" vsa natlačena. Imeli smo prav prijeten večer s poštenim raz-veseljevanjem. Vsaj pa tudi prijetnega in za-bavljivega razvedrenja potrebujemo pri sedanjih mršavih razmerah! Hvala toraj vsem častitim gospodom, ki so nam priredili to prijetno veselico! Tudi „sirotinski zavod" katoliškega podpornega društva vtegne s vspehom te zabave biti zadovoljen — Namerava se pri občn. zboru rajne „Slovenije" 4. marca staviti predlog, da se tistih 7 gol d., ktere bi imeli dobiti delni-
čarji od vsake akcije, ne povrue delničarjem, temveč^ prepusti za kakšen dobrodelen namen. Oho! Ce hoče kterikoli akcijonar iz svojega žepa šteti novce za dobre namene, slobodno mu! Da bi pa občni zbor smel razpolagati s ptujiin denarjem, to je celó novo.
Od sv. Lovrenca v puščavi. (Bauern-ver einovcem !) Dne 1. februarja je tukaj zboroval nemško-liberalni banernverein. Vkljub temu, da so se kmete vabili z obljubo, da se bode odpravil dohodninski davek od žag, kar se je celo pri cerkvah oklicalo, prišlo jih je prav malo, znamenje, da ima nemško-liberalni bauernverein med poštenimi slovenskimi kmeti le malo prijateljev. Zborovanje je bilo kratko in brez vse živahnosti. Mi bi tudi o njem naj-rajše molčali, ako bi se poleg ne bile govorile tudi reči, ki so neresnične in na katere se nam toraj potrebno zdi, da odgovorimo. Da so govorili slovensko, se ni čuditi, kajti to je teh ljudi že navada, da se namreč pred volitvami, kedar gre zato, loviti slovenske glase, tako močno ponižajo da se poslužujejo tudi te „gmanj šprahe", katera je drugače le za dekle in hlapce. Reklo se pa med drugim, da mi Slovenci hočemo bojda nemščino zatreti, da Nemce sovražimo. Vendar pa nam je nemščina hudo potrebna, kajti če le 3 ure gremo od doma, smo že na Nemškem; če gremo „vun" iz dežele, moramo nemško znati, in kako potrebna je nemščina, priča tudi to, da se povsod po svetu uči. Mi pa odgovorimo, da nemščine nočemo zatreti, kar trditi je sploh velika neumnost. Mi tudi pravičnih Nemcev ne sovražimo; poštene Nemce mi spoštujemo in jim njih pravic nikdar nismo in ne bomo kratili. Želimo pa ravno tako, da tudi oni nas spoštujejo, da nam naših pravic ne jemljejo, da zlasti spoštujejo naš jezik in našo narodnost. Da ni res, da bi vsak, ki le 3 ure od doma gre, že med Nemce prišel, to vé pri nas pač vsak otrok. Ako pa že kdo žene vole na Nemško, tedaj jih bo prodal tudi brez nemščine, kajti še dosihmal ni bilo slišati, da bi kdo svojih juncev samo zato ne mogel spečati, ker ni nemško znal Kupci na sejmih pač ne iščejo ljudi, ki nemški znajo, temveč le lepo rejenih volov, naj jih že ima nemški ali slovenski kmet.
(Dalje prihodnjič.)
Iz Celj a. (¡Se nekaj o povrnitvi škod iz francoskih vojsk 1. 1809.) Zadnji spis o tej zadevi glede Savinjske doline ni bil povsod dobro razumljen glede obroka, v katerem se je treba zglasiti za povrnitev škode, katero so Francozi 1. 1809 na Štajerskem napravili. Razločevati je treba tiste kapitale, črez katere imajo ljudje obligacije v rokah, namreč dolžna pisma, katerim je na čelu tiskan: Ständische Domestical Obligation, — od tistih terjatev, črez katere imajo ljudje kasne liste
(Cassenscheine) ali druga izkazila v rokah, ali pa katera niso pokrita z nobenim dokazilom. Domestikalne obligacije je bilo treba v Gradec poslati do konca prosinca 1885, zdaj je za po-slanje obligacij v Gradec zadnji čas do konca svečana 1885. Adresa je: Landes-Obereinnehmeramt (deželna blagajnica). — Kdor
{>a nima domestikalnih obligacij, ampak le kasne iste (Cassenscheine) ali kako drugo pismo, ali pa kdor terja brez vsakega pisma kako pover-nitev škode svoje po Francozih 1. 1809, tisti se mora zglasiti do konca kresnika 1885, tudi pod gornjo adreso. V zadnjem položaji so prebivalci prejšnje okrajne gosposke ali komisije v Novem Celji.
St. Jurji ob Taboru. (Šnopsanje — vogersko vino.) Pred službo božjo sliši se časih v „taberni" čuden trnš, ker vsi v eno mer kričijo: meni eno kupico, meni enga, tretji meni en ahtelc, in zopet meni en frakelc, „šnops" v sebe zlivajo kakor da bi dones bil poslednji dan. — Zvoni pričnejo, pa zopet krik: meni ga še daj hitro, menipa, meni še en glaž. in tako kričanje nastane po sobi, potem se drvijo proti hiši božji, — navadno pa ti „šnopsarji zunej cerkve postajajo, nekateri se v cerkvo priplazijo, a namesto v cerkvo, jo v zakristijo krenejo, in tam ves čas eden drugemu na ušesa šepečejo, in nekateri se menjo o kupčijah, drugi potegne iz žepa tobak, in ga zamaši v čelusti, in hitro mu nastane oteklina, kakor da bi ga zobje boleli celi teden. Ko daritva sv. meše se konca, hajdi zopet v „Taberno", in udrihajo eni po „šnopsi" drugi po „vogerskem" omotenem vinu sežejo, in zraven ti kruh tako majhen leži, kakor da bi pšenica po štir forinte plačevali, a zato se nobeden župan ne zmeni. O nespametno ljudstvo, pustite „šnops" pustite pijaeotakozvano,, vogersko vino!" Namesto, da bi po tabernah posedali in s „šnopsem" se bratili. je mnogo bolje dobre časnike, knjige citati, prepričani bodite da bo veliko prepira menje.a in mnogo cvenka več v žepu. Nikar ne skrbite za ožtirje da bi na kant prišli. — Zoper pridne krčmarje, dobro pijačo, pošteno zabavo nima nihče nič, a kar je preveč, to se ima v meje zmernosti zavrnoti!
Politični ogled
Avstrijske dežele. Cesarica se odpelja te dni v Amsterdam na Holandskem; cesarjevič Rudolf pa s princesinjo Štefanijo nad Polo in po morji v Krf in greške Atene, od koder obišče Ciper in Sirijo, na povratku domov snide se v Kotarski boki s črnogorskim knezom. — Minister grof Taaffe trdno stoji ter ne odstopi nemškim liberalcem na ljubo; te dni je obhajal 25 letnico svoje ženitbe; svit li cesar sami ga
obiščejo in mu čestitajo in zatem vsi na Dunaji navzoči nadvajvode. — Nadškofje in škofje sešli so se na Dunaji in se posvetujejo zastran zboljšanja duhovenske plače, tudi naš milostljivi knezoškof in ekscelenca so tam. — Državni zbor bode zboroval še nekaj časa, da sklene sadnjič še odbito novo pinstojbinsko postavo, ako jo odbor hitro popravi, kmetom in menjšim trgovcem na korist pa na obdačenje borzijancev in sploh bogatašev. — Na Goriškem je prošt Valusi postal ud deželnemu šolskemu svetu."— Slovenci in Hrvati primorski skličejo pred novimi^ volitvami za državni zbor več taborov.
—	Cehi so zmagali pri volitvah za trgovinsko zbornico v Pilznu, izvoljenih je 25 Cehov in ll Nemcev. Nemški liberalci se močno jezijo.
—	V Budimpešti bil je uže neznosen nered in skrajni čas, da so mestnega načelnika Thaisza, pomadjarjenega „Deutscha" odstavili. — Srbski list Zastavo-tožijo Madjari dosledno, da ga s tožbami uničijo. V tem so Madjari podobni liberalnim nemčurjem. — Rumuni v Erdelskem so čedalje bolj srditi na brezobzirne Madjare.
Vnanje države. Francozi so v Tonkingu popolnem natepli strahopetne Kitajce in vzeli v naskoku veliko in trdno mesto Langson. Hočejo jih baje poditi proti severu in potem izhodu do Kantona. — Rusi nameravajo zasesti Herat in vse ozemlje do visokih gora Hindo-Koš. Proti Nemčiji pa močno utrjujejo Kovno in Osovco. — Nemški Bismark je v državnem zboru nemškem dognal, da se colnina ali carina tujemu zrnju pozviša močno, vsled tega bo največ škodoval Rusom, ki so na leto zrnja Nemcem prodali za 101 milijon goldinarjev pa nam, ki smo spečali za tje prodano zrnje dO milijonov. Sedaj bi dobro bilo tudi prajzov-skim knjigam, tkaninam, železninam in sploh fabriškim itd. izdelkom colnino pozvišati. Teh se preveč h nam vozi in denar iz dežele spravlja, med tem ko domača obrt strada. — Italijani se Turka nič ne bojijo, zasedli so Masavo in prirejajo 32 močnih ladjij vojnih s 820 kanoni, da turškim vojakom pot zabranijo na primer v Tripol, po katerem Italijan sline cedi. Papež pripravljajo okrožnico zoper liberalce, prijatelje freimaurerjev. — Bolgari so sklenoli železnico narediti od Vakarela v Caribrod. Ko je ta zgotov-ljena, mogoče je peljati se po železnici od nas tijan do Carigrada. — Bolgare v Macedoniji hudo trpinčijo Turki in Grki. Bo menda zopet Rus moral z mečem kresnoti. — Angleži so se zopet tepli z Mahdijem, vrgli so sicer sovražnika, a general Early je mrtev. Od Suakima v Berber delajo železnico. General Wolseley stoji v Korti ob Nilu. Gordon je bil ubit, ko je v Kartumu bežal v palačo avstrijskega konzula Hauzala. Tudi tega so ubili Mahdijevci. Hanzal je bil rojen Moravian in tajnik misijonarja Knohle-
barja. Mohamedani so baje do malega poklali vse kristijane v Kartumu.
Za podok in kratek čas.
Sv. Metod, apostol Slovanov.
(Po spisu A. Fekonju v lutopisu 1884 Matice slovensko.)
IV. Rodila sta se naša sv. brata Ciril in Metod v Solunu, primorskem mestu v Mace-doniji, kder je uže sv. apostol Pavel oznanoval sv. vero Kristusovo. Ob času naših apostolov prodrli so slovanski rodovi globoko v Balkanski poluotok, celo v staroslavni Peloponez. Vsa okolica Solunska je uže takrat in je še sedaj slovanska in tudi mesto je štelo dobro polovico slovanskih prebivalcev. Očetu je bilo ime Leon. Bil je plemenitega stanu in visok cesarski uradnik. Leon je rodom bil Grk, a žena njegova Slovanka Imela sta 7 otrok, med temi je bil Metod najstarši, Konštantin ali kakor so ga pozneje imenovali: Ciril, pa najmlajši. Znala sta precej z doma dva jezika, greški in slovanski. Premožni stariši ju dajo dobro izšo lati tako, da je Metod dobil cesarsko službo, Konstantin pa zaslovel kot modrijan ali filozof. Toda izobražena in veleueena moža bila sta tudi pobožna in krepostna, da skleneta svetnim službam in skrbem slovo dati. V Carigradu stopita v duhovski stan. Konstantin postane čuvar patrijarhne knjižnice pri sv. Sofiji in gre komaj 24 let star kot misijonar k slovanskim Kozarom. Pri teh zasledi v Iiersonu ostanke sv. Klementa, mučenika in tretjega papeža po sv. Petru. Prišedši z ostanki v Carigrad odide v samostan.
Njegov stareji brat Metod je pa kmalu po prejetem mešniškem posvečenji šel kot redovnik v samostan sv. Bazilija na gori Olvmp. Pozvan v Carigrad odbije ponudeno mu nad-škofovsko čast ter gre kot iguman ali gvar-dian v Polyhromski samostan. Odtod zahaja rad mej slovanske Bolgare oznanovat kraljestvo božje. Posreči se mu celo bolgarskega kralja Borisa pridobiti Kristusu, to pa s pomočjo slike, katero je o sodnem dnevu namalal. Borisa slika toliko presune, da se takoj krstiti da.
Med tem pride povelje od cesarja. Mihaela, naj se poda kot misijonar k slovanskim Morav-ljanom, na dvor slavnega Rastislava. Pridruži se torej bratu Konstantinu in potuje z njim v Panonijo. Seboj imata ostanke sv. Klementa. Najprvlje pridete v Blatograd h knezu Koceljnu, ki ju z veseljem sprejme. Toda ne mudita se dolgo v Blatogradu. Marveč hitita v Moravsko in dospeta meseca junija 863. v knežji Vele-hrad, kder sta od Rastislava in njegovih Slovanov z neizmerno radostjo sprejeta. Takoj začneta svojo apostolsko delovanje, ljudstvo v sv. veri poučevati in utrjevati, učiti narodno
| knjigo in cerkveni obred, trebiti še zaostalo poganstvo in izgojati si narodno duhovništvo. Ljudstvo je svoja apostola goreče ljubilo in rado poslušalo, ker sta mu „veličija božja" v v domačem, slovenskem jeziku razlagala. Nadaljevala sta tudi prestavljanje sv pisma na slovenski jezik, ki ga sedaj po vzgledu našega j dr. Miklošiča imenujemo: staroslovenščino, ker se uže v marsičem razlikuje od naše sedanje govorice. Molitev: oče naš na primer prestavila sta tako: Oče naš, iže na nebesih, da sventitsen imen tvoje, da priidet earstvije tvoje, da budet volen tvoen jako na nebesi i na zemli. Hleb naš nasuštiji podavaj nam na vsenki den. I ostavi nam griehi našem, ibo i sami ostav-lenem vsenkomu dolžniku našemu, i ne vvedi nas v iskušenje, no izbavi nas ot lukavago. Amin.
Prvo in mirno delovanje sv. apostolov trajalo je 4'/2 leta, to pa v državi Rast.islavovej in zadnji čas tudi v knježevini Koceljevej.
(Dalje prihodnjič.)
Smešnica 8. Gost grede od obeda mimo kuhinje, pozdravi prijazno krčrnarico, ki je stala na pragu in pokukaje v kuhinjo, reče jej : „Ah, mislil sem da imate kuhinjo malo. da se morete komaj ganoti, a sedaj vidim, kako je velika in prostorna". „Po čem ste sodili gospod, da je kuhinja mala?" „Po vaših rporcijonih"
—	ki so tako mali, da ako jih deset povžijem
—	še nevem, če sem kaj jedel 1"
Jurij s pušo.
Razne stvari.
(Milostljivi knežoškof Celovški) so dne 9. t. m. č. g dr. Lavoslava Gregorčca imenovali za kanonika Strassburškemu kapi-telnu, č. g. Anton Ribar. kaplan v Brašlovcah postal je profesor bogoslovja.
(Ponovljenje sv. mi sij ona) obhajajo od 21. feb. do 6. marca očetje lazaristi in Celja pri sv. Petru pri Radgoni. Vernim kristjanom, ki vejo ceniti vrednost takih pobožnosti, pri poročujejo se za spomin pri njihovih molitvah.
(Ptujska posojilnica) ima 2. mar-cija t. 1. ob dveh popoludne v Narodnem domu občni sbor.
(Novo farno cerkvo) nameravajo pozidati Cadramljani. Priprave dela društvo, ki šteje uže 700 udov. Več v Cerkveni prilogi.
(Poštne hranilnice.) V prošlem meseci januarji vložilo se je v državno hranilnico z '179.286 vlogami 13,065.502 gld. 70 kr.; izplačalo pa se je v tem meseci 51.419 vlogam 11.936.777 gld. 64 kr. Število vlagateljev se je v januarji pomnožilo za 13.381 ; zdaj znaša število vlagateljev vkupno uže 442.144. Razvida se, da poštne hranilnice napredujejo.
(Ptujska čitalnica) ima 8. marcija v Narodnem domu občni zbor.
(V Sromljah) so ponočnjaki 2 fanta ob-strelili, enega skoraj smrtno, dne 11. t. m.
(Za^družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg.: Šmid 15 gl., Wretschko (opat) 10 gl., Mikuž Fr. 5 gl., (ustn. in letu. dopl.), Ostrožnik 5 ghl., Vraz Jožef 2 gld., Fork Mat. 1 gld., ' Grušovnik 1 gld.
(Slovenci) pojdejo v Velekrad 12. aug. 1.1.
(L j u t o m e r č a n i) lepšajo svoj trg, želijo m\i vodovod priskrbeti, najrajši bi pa dobili železnico.
(T ab a k a) so na Štajerskem ljudje lani „zažnofali" 470 meterskih centov, skadili 1,637.025 kilo, 70 milijonov cigar in 8 milijonov cigaret.
(Za uboge u č e n c e) so v Ribnici nabrali 76 fl. To je veliko pametneje, kakor za šul-verein doma potrebne denarje pošiljati na Dunaj 1
(Na mariborski gimnaziji) se Slovencem tako godi. da hočejo kar pobegnoti inam, zlasti v Celje, v 7. razredu je hotelo 7. Slovencev potegnoti, da bi samo 3 dijaki ostali. Vsled tega so se nekim germanom vendar začeli lasje ježiti.
(Iz R. o g a c a) se nam poroča, da je krojač učenec Martin Zidar iz Maribora domov na gostovanje gredoč pal v Sotlo in utonil.
(Pogorelcem v Trnovcah)so poslali: nadžupnijski urad Hočki 4 fl. 50 kr. župnijski uradi na Ptujski gori 4 fl. 30 kr. na Slovenski fari v Mariboru 2 fl. v Rušah 5 fl. Bog plati! G. (Jene. župnik.
(Mozirska posojilnica) ima 20056 fl. v reservnem fondu.
(VPodovi na Dravskem polji) so ubogega berača obcijali. da je vkradel J. Spehu 7 fl. in hudo pretepali, a naposled izpustili, ker so pravega tata zasledili.
(Umrl a) sta Feyrer bivši grajčak Hausen-baški 63 let starin znani odpadnik slovenski Moric Blagotinšek-Kaiserfeld. Uže 1 1848 je hodil kot velikonemšk poslanec v Frankfurt. Svoj slovenski rod je zmiraj zatajeval ter bil vodja štajerskim nemškim in nemškutarskim liberalcem- Zato toliko jamrajo za njim.
(V Trbovljah) vršijo se zoporedom nesreče, zopet je enega delavca vbilo, a enega hudo ranilo.
(P t u j č a n i 1 i b e r a 1 c i) bi radi Eckelna napravili za župana. Kdo ve odkod je ta Eckl ?
(Od M al e n e d e 1 j e,) „Bindische Wissenschaft! Nix taič. nix bindiš". Tako pozdravlja tukajšnji posilinemec narodnjake in to na odličnih krajih. Bodi mu rečeno, da mi nismo njegovi bindišari. ne tajčari marveč pošteni narodni Slovenci. Zaradi nemške Wissenschafti, pa ni nič ta človek na boljem. kakor prosta baba.
Listič uredništva. J U. na Gorenjskem: d mošnji vvodni članek ustreza Vašoj želji. Izvrstni dopis od Veike o šulvoreinskem fiašku, iz Ptuja o posojilnici, Rogača o nemškutariji prihodnjič.
Podpisani bode 1. sušca t. 1. prevzel v Cel j i gostiluico „pi"i grojzdu" po domače pri Strgunšeku, nasproti kasarne.
Za vina najboljše vrste, za dobra in cena jedila, kakor tudi za dobro postrežbo bode vestno skrbel.
Uljudno prosi obile vdeležbe spoštovanjem
Blaž Simonišek,
gostilničar „pri grozdu" 1-2	v Oelji.
P. n. društvenikom „hranilnega in posojilnega društva" v Ptuji.
Podpisani odbor uljudno vabi gospode društ-venike k rednemu občnemu zboru na dan 2. marca t. 1 ob dveh popoludne v društveno pisarno v „Narodnem domu".
Dnevni red:
а)	Poročilo nadzorništva o letnem računu;
б)	Sklepanje o porabi čistega dobička;
c)	Volitev ravnateljstva;
d)	Volitev nadzorništva;
e)	Razni predlogi.
Za odbor: A. Jurosi.
Služba omunista
se razpisuje. Prosilci naj se obrnejo do farnega predstojništva Mnta (Hoheumauthen a. d. Kärntner-Bahn.)	1-2
in pa
Petelinov Janes"
se dobivajo še: slike po 60 in 70 kr., povest „Petelinov Janez" pa po 40 in 50 kr., ravno tako je še nekaj „Koledarja", „Ričeta iz Žab-jeka" in pa „Povesti iz sodnijskega življenja" po 20 kr.; vse to pri
„Katoližkej biikvariii4'
V liji!i>ijtfS»I.	3-3
Loterijne številke:
V	Trstu 14. februarja 1885: 66, 79. 85, 23, 28
V	Linci „ „	28, 52, 54, 14, 60
Prihodnje srečkanjs 28. februarja 1885.
Pri J. Leonu y Meril),, solsle ulice si. 2 se Mi sled. Rnjige: t
f%t T aefceae.
Molitvena knjiga za tretjerednike, spisal č. o. Nikolaj Meznarič, frančiškan v Mariboru.
Ta knjiga ima vse vrsti molitev in po-božnosti za vse ljudi, kakor tudi za tretjerednike. — Cena ji je v usnji vezani samo 80 kr. do pošti 90 kr.
Ljudska knjižnica
I., II. in III. snopič. Cena enega snopiča 6 kr.
Priporocba.
Zahvaljujem se vsem prečastitim p. t. gospodom duhovnikom kakor tudi drugim gospodom in gospem, gospodarjem in gospodinjam, kteri so v štaeuni mojega rajnega moža gospoda Franca Knpus-a dozdaj kupovali za skazano zaupanje ter jih kakor tudi vse p. t. občinstva uljudno prosim, da zanaprej tudi meni skažejo zaupanje, ktero hočem z dobro postrežbo in s poštenim in dobrim blagom vselej najboljše in najlepše opravičiti.
Trgovino špecerijskega blaga, semenja razne vrste, raznega orodja za gospodarstvo in kmetijstvo ter pletenih rečij kakor košev, košaric, jerbasev itd. imela bom sama zanaprej. Posebno priporočam na spomlad frišno semenje vsake vrste po prav nizkej ceni.
Albina Kapus,
1-2	vdova.
Posestvo pri Slivnici (Schleinitz), ki je lastnina stolnega vikarja v Mariboru, se daje na tri leta v najem. K temu posestvu slišijo hiša, njive, travniki itd. Kdor ga želi v najem vzeti, naj se oglasi do kvatrnega torka, 24. fe-bruvarja t. 1 , pri
stolnem in mestnem vikarji v Maribor u.
ii stajers
stane lično vezana s poštnino vred 1 fl. 30 kr. in se dobiva pri pisatelji J. Lapajne v Krškem - Gurkfeld.	3-3
Prostovoljna prodaja.
1-2
Lepo posestvo tik okrajne ceste v Močni, obstoječo iz 20 oralov grunta, od tega je 3 orale vinogradov, drugo so njive in travniki, hram in gospodarsko poslopje vse v dobrem stanji. Proda se, ako kdo želi, vse vkup kakor leži in stoji ali pa samo zemljišče, posebno bi ugajalo par mladim zaročencem, kteri še le začnejo gospodariti.
Zavoljo cene se potem zmeni, in ne bo previsoka, dve tretjini od kupne cene ostanete na posestvu, ker so dediči maloletni.
Več pove -Tožef Vraz, pri sv. Marjeti na Pesnici, hiš. štev. 12. pošta Maribor.
Naznanjam uljudno, da dne 1. mar-cija 1885 preselim svojo odvetniško pisarno v poštno ulico v hišo gospoda Alojs Kauliha poleg rotovža nasproti nemškej cerkvi.
Dr- Lu&ovik Filipič,
1-2	odvetnik v Celji.
O


Harmonična zvonila
jarmi vred proti poroštvu, da so dobro vglasbena in iz najfiniše robe.
Zvončke za na steno, zvončke za službo v cerkvi, za 3, 4, 5 glasov po 6, 8, 10 H. eden. Dalje:
• Cerkvene svetilnike
lustre, svetilnice, svetilnike za na steno, kauontablice, masivne iz zmesi zlatu podobne po izvrstno okusnih modelih lite, ki se krasno svetijo, kakor bi zlate bile, in so trpežne za več, kakor 100 let, solidno delane n jih po nizkej ceni priporočaj e
Albert Samassa
c. k. dvorni zvonar in fabrlkant strojev in gasilnega orodja
v Ljuhj a ni,
dopoSilja brezplačno in
nsgr
Podrobne cenilnilce franko.

5
Sadovna drevesa
Oznanilo.
Za obseg c. k. okrajnega glavarstva graškega razpisana je živinozdravniška služba s sedežem v Slov. Gradci.
Redno podkrepljene prošnje se vlagajo do konca februvarja 1885 pri deželnem odboru. Več pov£ Oznanilo v „Slov. Gospodarji" št. 7.
Gradec 31. januarja 1885.
1-2	Deželni odbor štajerski.
"2 2 Oznani lo
zastran prošnje vsprejet biti v viničarski kurz na sadje- in vinorejski šoli v Mariboru, od 2. do 14. marcija t. 1. priredjen za 30 z vinograd-stvom praktično pečaiočih se prošnikov, ki se sami oskrbljujejo ali deželno štipendijo v znesku 1 fl. na den dobiti želijo, velja do 15. februvarja t. 1., do katere dobe se naj vsak dotič-nik oglasi osobno pri ravnateljstvu sadje- in vinorejske šole. Več pov6 štev. 6. „Slov. Gospodarja".
Gradec meseca januvarja 1885.
Deželni odbor štajerski.
Služba tajulkova
pri okrajnem zastopu na Vranskem z letno plačo 400 fl. je razpisana.
Prošnik mora biti moralnega vedenja, zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi ter naj dokaže se spričevalom, da je čvrstega zdravja.
Zraven te službe tudi lebko prevzame službo tajnikovo Vranske in Jeronimske občine.
Prošnje naj se vpošljejo do 28. t. m. podpisanemu odboru.
Okrajni odbor na Vranskem.
Načelnikov namestnik:
3-3	Jožef Musi.
V Jan. Leon-ovi tiskarni
jo izišla:
„Ljudska knjižnica".
IV. snopič, ki obsega i tiskane polo, je prinesel pripovedko:
„Kratke povesti66.
„Ljudska knjižnica" velja za četrt leta 48 kr., za pol leta 90 kr., za celo leto 1 1!. 70 kr. ¡3žg*- Pojedini snopiči veljajo G kr. s poštnino vred 8 kr.
V. snopič izide konci tega meseca.
Spričalo.
Firma B9«>is,i«'i"m»* 5 sinovi y Maribor«
je lotos (1884) za Poličane na spodnjem Štajerskem, štiri nove zvonova, kateri okoli 63 centov tehtajo, izlila in taiste ne le samo po zvunanji sliki, temveč tudi po obranem, harmoničnem in prav glasnem petji tako mnetno in izvrstno izdelala, da podpisani to firiuo vsetn, posčbno pa Sesti ti m cerkvenim predstojnikom vsakojako priporočati smejo.
Cerkveno predstojništvo v Poličanah,
dne sv. Lukeža 1884.
Benedikt Jury, župnik. Štefan Detiček, 1. r.,	Jožef Detiček, 1. r.,
cerkvena ključarja.
prodajajo se : mačanceljni in zlate parmene v Radgoni iz drevesnice g. viteza Paula plem. Hempelna, po 50 in 30 kr. vsako.
Več povč g, Frane Vračko v Orehovi vesi, pošta Radgona in gosp. Paul vitez plem. Hempel v Gradci, Hajdngasse št. 10, II. nadstropje.	1-2
lilvarsin,
Badgasse Nr. 9,
blizo si. cerkve.
Sterilnih priznaj il zri xllte zTonore je priredjenih za ogled.
zvonarna in livarna
■Taneza jJencei-na m sinov
v Mariboru,
zliva posebno izvrstne zvonove in najcenejše zvonovine v vsakei velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki so naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glasi katerega koli kdo želi, bodi v popolnihl vbranih akordih ali kot spolnilo že obstoječih starih zvoni, z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz besemerskega jekla m iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih takd, da se zelo lehko zvoni in v zvoniku nič ne tre3a.
2Š5ST- Imam tudi harmonična zvonila ali zvončlcc na prodaji