LETO SIS. LJUBLJANA, 11. JULIJA 1925. STEV. 29. !NAROČNIHA ZA JVCOJU- viio£eTaTueTNp^>lN]s- JTEVILKA PO DIN I'50 POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 A sfc v&edništvoinvrrAVA V-'VČITEL}$KI TISKARNI/ ROKOPISI $E NE VRA-vCAjO/ANOh|lMNMX>-. ‘Pl$l - SE • NE • PRSOBČV - k 1E1o/po|tnin a* pla- & VCAN A-V‘GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Orjuna in situacija. Pri snovanju novih strankarskih grupiranj, ki bodo . -i----«—i—- -nJaiini ravvni inooslavije, smatra inost, da objavi svoje stališče v tem pogledu; Poveritev državne uprave bloku separatističnih plemenskih večin bo uničila vse dosedanje napore pri oraienju narodnega in državnega Edinstva. Povzročila pa bo tudi veliko škodo državi in naciji, kakor tudi dinastiji. . Prestolniška sekcija Orjime. VABILO [ »Ekonomske Oijune“, d. z o. z. v Ljubljani ki se nadaljuje v nedeljo, dne 26. julija 11. v istem lokalu, z istim dnevnim redom in ob istem času kot prvotno. Bratje člani in sestre članice, vljudno se pozjvate, da se osebno zanesljivo udeležite polnoštevilno nadaljevanja občnega zbora! »Ekonomska Orjuna", osrednja registrovana zadruga z o. z. v Ljubljani, sporoča svojim članom zadružnikom, vlagateljem, računo-imetnikom in drugim interesentom, da se pri isti uraduje do preklica le vsak® sred® od 15. do 17. ure pop. Načelstvo. Fair p!ay na vse strani. \ (Športna mednarodnost in njene meje.) | gostje svojih vabiteljev, t. i. dotič-nih tukajšnjih športnih društev, da pa imajo glede na svoje vedenje v naši javnosti natanko tiste pravice in dolžnosti kakor vsi drugi tujci. Te pravice in dolžnosti so točno opredeljene z besedo »mjpiimitiv-nejši takt«, in mi zahtevamo, da veljajo i s te i z one strani. Nedostojnemu gostu pokažejo v vsaki hiši vrata; res lepa bi bila ta. da bi zadoščalo vabilo športnega kluba »X« ali športnega kluba »Y« vsakemu pobalinčetu v patent, da sme sredi naše Ljubljane provocirali po mili volji1! Tisti, ki se jih naša beseda tiče, bodo seveda trdili, da takih provokacij nikoli ni bilo. Toda mi imamo — ne glede na nedeljsko italijansko petje — nepobitne dokaze, da so neki zagrebški »gostje« po javnih lokalih trgali naš list »Orjuna«. Kaj pravijo naši športniki o tem ponašanju? Ali morda mislijo, da je bilo »fair«? Ali se morda upajo zanikati svojo odgovornost za izvensportno vedenje gostov, ki jih uvajajo med zidove našega mesta? Ali se mar solidarizirajo s takimi barabškimi nastopi? Vemo tudi. da bo privrel iz dna športne sentimentalnosti protest, ki smo ga čuli že v nedeljo, češ, »Niti .nedolžne’ pesmice v rodnem jeziku jim ne dovolite!« Tudi ta protest je ničev. Mi OrjunaŠi vemo prav dobro, da pesmica v materinem jeziku nehote privre iz grla, ako je človek dobre volje; vemo! da je Italijan rad dobre volje in da poje še posebno rad. Niti najmanj mu ne zavidamo tega veselja in tisti dan, ko se bo na reških. tržaških in goriških, pa tudi beneških, florentinskih in rimskih ulicah svobodno razlegala jugoslovanska pe-sftn, ne boste čuli iz orjunaških list niti besedice ugovora, ako bo zapel gost Italijan na ljubljanskem tlaku v svoji »dolce lingua del si«. Toda danes mislimo mi in z nami vsaka cuteoa jugoslovenska duša na tiste naše rojake pod itabjanskim igom, na tiste slo.tiso če podjarmljenih Jugdslovenov, ld M si v svojem gorju nekaterikrat radi dali duška z »nedolžno pesmico v materinem jeziku«, pa morajo molčati, ker aplavdira italijanska mednarodna kurtoazija naši jugosldvenski pesmi z bikovko, batino in puškinim kopitom. Dokler tuli v naša srca ta strašni molk zadavljene jugoslo-venske duše, dokler prepovedujejo v Italiji našo pesem, naš oder. naše predavanje in naš tisk. toliko časa naj se nihče ne drzne zagovarjati tega. da bi se razlegala na ljubljanskih ulicah italijanska pesem ali tudi le beseda*. Mi ie ne trpimo, mi jo prepovedujemo, mi jo bomo preprečili kolikorkrat bo potreba! To smatramo za absolutno »fair play« in tisti, ki se jih tiče, naj nam verjamejo, da bodo, ako ta naš poslednji opomin ne bi zadoščal, naši »goli« sledili drug drugemu z vso tisto bliskovito naglico in učinkovito brezobzirnostjo, ki jo javnost menda zadostno pozna. Da se razumemo čisto točno: športna igrišča so športna igrišča in na njih imajo besedo gg. športniki. obenem Pa prisostvujoča javnost, ki — to povdarjamo — sicer tudi lahko pride danes ali jutri do prepričanja, da ne plačuje svojih vstopnic zato, da bi poslušala lekcije v švabskem in laškem jeziku. Ako pa že izrečemo priznanje, da ima na športnih igriščih v mejah nacionalne dostojnosti glavno besedo šport, mu mora takoj slediti važno opozorilo: ljubljanska ulica je jugoslovenska! Je naša. orjuna-ška in mi si je vzeti ne damo. Dobili smo to s pravom tistega, ki nosi za svojo nacionalno čast tudi svojo kožo. svojo svobodo in svoje življenje na prodaj, in smo svojo pnatvico do nje že nekajkrat uspešno afirmirali; uveljavljali jo bomo tudi v bodoče, proti vsem in proti vsakomur, pa makar da moramo, postaviti na to igrišče ves svoj trboveljski team! Raizvoi športa v Jugoslaviji nam je iskreno pri srcu in ne mislimo mu metati polen pod noge, dokler se ne udomači pričakovanje, da naj postanemo zaradi ljubega nogometa sami anacionalni kastrirani cucki! Resno pa kličemo vsakomur, kdor nima čiste vesti; »Čuvaj se in pazi na tistega, ki ga vtodiš s seboj!« Od današnjega) dne naprej je izključeno, da bi mogel kdorkoli nekaznovano izzivati po Ljubljani bodisi Ljubljano kot jugoslovensko mesto, bodisi Orjuno kot tako! Izključeno, pa dia ga moramo poiskati sredi tekme na samem športnem igrišču! Orjunaši, na noge! Nikjer in nikoli ne dovoljujte atentatov na iu-goslovenski in orjunaški značaj Ljubljane! Ogibajte se nasilja nad tujimi podaniki, drugače pa rabite vsa zakonito možna sredstva, da očuvate ugled svoje Nacije In nedotakljivost Orjune! Mislite na zasužnjene brate, ki Jim bo vaša odločnost v uteho! Po firenški konferenci. V nedeljo, dne 5. t. m. je prišlo na ljubljanskem glavnem kolodvoru do dejanskega spopada med majhno družbo Orjuriašev in nekaterimi ljubljanskimi športniki, ki so spremljali svoje italijanske goste n,a vlak. Italijani, meneč, da si v Jugoslaviji lahko dovolijo, česar si naš zatirani živelj onkraj meje dovoliti nc sme, so namreč glasno prepevali po ljubljanskih ulicah italijanske pesmi. Ko so na kolodvoru naši člani protestirali proti temu izzivanju, je dal znani ljubljanski športnik g. B. tako ciničen odgovor. da je postal dejanski obračun na licu mesta neizogiben. Akorav-no se ogorčenje naših članov ni obračalo toliko proti gostom, kolikor proti nečuvenemu nastopu g. B., so se prestrašeni Italijani ven-daile z urnebesnim »Mamina, mia!« razbežali po ljubljanskih ulicah in tako zaključili mučni pripetljaj z dobrodejnim komičnim efektom. Ker smo že v zadnji številki »Orjune «opozori'li na podobne opasne izrastke športnega» inter-naoionalizma«, dodamo pri tej priliki še nekaj načelnih in — na to opozarjamo — zelo resno mišljenih besedi. Ni nam do tega, da bi se taki nastopi ponavljali, ako športniki ne bodo dajali novega povoda zanje; še manj pa nam je do tega, da bi prestali, ako bo kdorkoli drezal v lugoslovenski značaj ljubljanske uhce. Mi nočemo biti zagrizenci; k ki koti drugi šport, zelo nesmotreno m nestvarno, ako bi ta društva porabljala svoja srečanja za razpravljanja o političnih diferencah. pr;_ znamo tudi potrebo neke medsebojne kurtoazije in uvide vam o docela, da so zaradi lagljega razumevanja z gosti neki ustopki glede na občevalni jezik pogosto neizogibni. Trdimo pa — in poštena ljubljanska javnost z večino športnikov vred je našega mnenja! — da so ti italijanski in drugi gostje pred vsem Končana so po dolgem cincanju In zavlačevanju te dni italijansko-jugoslovenska pogajanja v Firenci, na katerih je bil sprejet cel niz raznih dogovorov in pogodb, ki uravnavajo različna prometna in finančna razmerja med Jugoslavijo in Italijo. O zavlačevanju teh pogajanj in vseh razdobjih te takozvane »firenške konference«, bi bilo mogoče napisati cele folijante. Sedaj so ta pereča pogajanja končana in o pogodbah, ki so bile parafinirane ob tej priliki, bomo imeli priliko čuti kaj več, ko se bodo v najkrajšem času obravnavale v Narodni skupščini. Kolikor je bilo doslej mogoče poizvedeti, je med temi ugovori. kojih težje brente nosimo itak eo ipso Jugosloveni. tudi nekaj takih. ki bodo na korist naše države. Zastonj pa išče človek med temi številnimi dogovori vsaj enega, ki bi zasigural našim zasužnjenim bratom onkraj provizornih meja znosno življenje. Sicer je proroko-valo časopisje ob pričetku firenške konference, da bo reševala tudi manjšinsko vprašanje. Ostalo pa je samo pri napovedih in dejstvu, da se je na zahtevo Italije obravnavalo na tej konferenci samo »manj-šinjsko vprašanje« Italijanov v Dalmaciji, kjer uživajo Italijani že itak vse pravice. Na željo, da bifSe reševalo vprašanje usode Jugoslovenov pod Italijo tudi v Firehci. pa je odgovorila Italija z uprav fasistovsko gesto in pričela zopet tako intenzivno preganjati naš živelj, kakor še nikdar doslej. Namesto, da bi svoje ravna- nje napram zasužnjenim Jugoslovanom spravila v okvir© znosnih form. posega po sredstvih, ki bodo izzvala nedogledne posledice, pa najsi je naš narod še tako neznansko potrpežljiv z zajedalci iz Abru-cov in Kalabrije. Postopanje, kakor ga le uvedla sedaj Italija, ko se sistematično prepovedujejo v predvojnem ognjišču Slovenstva i najmanjše kulturne prireditve in ko mečejo ljudi samo zategadelj v zapore. ker pišejo novine. bo izzvalo nekaj takega, napram čemur so bili krvavi dogodki v Marezingah naravnost kmečka ohcet. Naše princiipaelno stališče napram razmerju med našo državo in Italijo, ki more biti prijateljsko samo pri oficielnih diplomatskih razgovorih. smo podali že opetovano. Tako tudi sedaj, ko se je končala firenška konferenca. Za nas velja samo eno, in to je nepremostljivo sovraštvo napram zemlji Giuntov, Dundanov in d’Annunzijev. ki bo morala prej ali slej meriti svoje »vesoljne« sile z barbarskimi Balkanci. In zastonj je pričakovanje onih. ki morda računajo s tem. da so si v Firenci zagotovili pot na Balkan. Kajti ta vodi samo preko Slovenije in Dalmacije, ki pa sta orjunaški! Njim pa. ki danes tlačilo in zatirajo naš narod v Primorju, pa kličemo »Memenfo mori!« Ker nihče ne ve ne ure ne dneva, ko bo prišel dan plačila, ki bo pošteno in tako temeljito, da bo zapisano z neizbrisnimi Črkami v zgodovini Italije. italofilom pri »Samoupravi«. Naša država spada y vrsto onih, kjer se časopisje in javnost prav malo ali pa nič ne ozirata na razmere onstran državnih meja. Broz ugovora prepuščata vso zunanjo politiko dobri volji in sreči gotovih za ta 'poklic že v naprej predestini-ranili izvoljencev, ki postanejo ju-, Ni smel govoriti. krotil si je šiloma mišice linte, gnev goltal v grlo, a z gnevom globoko zalito mu je v prsih lajalo srce ... Župančič. goslovenski diplomati. Ti vodijo potem Jugoslavijo več ali manj srečno preko raznih nevarnosti in poročajo o svojem delu po končanih dejstvih parlamentu, da jih more priznati kot dovršena fakta. O kaki kontroli nad zunanjo politik o pa pri nas seveda ni n’ti go- vora. Najsi smo imeli že cel niz raznoimenskih vlad, je vendar še ni bilo doslei vlade, ki bi ustanovila v skupščini tudi zunanje-politic-i ni odsek. Zato so uspehi tega zani-. manja za zunanjo politiko in te taktike tudi taki. da danes krvavi naš narod iz tisoč ran in da je edma postavka, o kateri moremo reči, da jo je dobro branila naša diplomacija — meja napram Bolgarski. Orjuna je bila poleg mnogih drugih vzrokov vznikle tudi baš vsled tega tako močno, ker je postala plameneč protest vseh onih, ki jih je deljenje naše zemlje zapeklo v idealizma prepolna srca. Spremljala je že takoj spočetka z največjo skrbnostjo vsak korak naše vlade, ki se je tikal ozemlja naše države. S svojim smelim nastopom je dosegla tudi lepe uspehe, najsi je prišla opetovano baš vsled tega v ostre konflikte z vlado. Postala je tako tekom časa naj-vnetejša zagovornica in pobornica neodrešenih bratov, ki dobro vedo, kje jim je iskati resničnih prijateljev in pomočnikov v njih jadu. V tei funkciji je Orjuna vedno brezobzirno nastopala in dala duška svojemu mišljenju, pa najsi ie bilo to 'potem že gotovim krogom po volji ali pa v negodovanje. Tako je tudi dvignila svoj svarilni glas ob priliki pogreba italijanskih vojakov v Ljubljani, ki je bil prirejen in izveden tako. da »Orjuna« ne bi bila več »Orjuna«, ako bi molčala na sramoto, ki se je vršila tisti dan po ulicah jugoslovensko čuteče Ljubljane. Bil pa je ta glas izrečen tako nepristransko in še s toliko pijeteto napram mrtvim, da ; so ga Italijani čisto molče sprejeli.. Izrekel pa je nad njim svoje ogorčenje poznani pisec v polofici-elnem listu naše vlade »Samoupriai-vi«, ki je menda na pobudo gotovih nam naklonjenih radikalnih krogov v Ljubljani zaigral nehvaležno ulo-go »Beschv/ichtigunshofnata« ter v potu svojega obraza napisal sledeči članek: Brezdušitosfc ... V Ljubljani ie bila izvršena dne 13. junija gdnljiva svečanost prenosa kosti ranjenih italijanskih vojakov. ki so pomrli _ v ujetništvu in bili pokopani v Ljubljani. Temu ganljivemu činu so prisostvovali predstavniki naše vojske, civilnih oblasti in nacionalnih društev. Globoka pijeteta s kojo je bila izvršena ta ganljiva svečanost, je izzvala tudi najglobokejši utis v italijanskih službenih krogih, kakor tudi v celem italijanskem narodu. Ljubljanska »Orjuna« je v številki od 20. junija priobčila članek, ki se peča s to svečanostjo in ki gazi meje čustva spoštovanja, ki so doslej vedno obstojala napram mrtvim. in napram mrtvim ostankom jadnih ljudi, ki so častno in vdano izvršili svojo dolžnost, ne samo napram svoji domovini, temveč tudi napram Sveti stvari, za katero so s© ramo ob rami bc-nli Ital dani iu Srbi! Doslej še ni bilo med nami takega primera drske brezdušnosti. Nacionalna čustva pa najsi jih je sicer še tako zelo spoštovati, izgube vsako uvaževafije, kadar jih spremljalo tako surovi obziri. Naš narod je imel doslei še vedno čustvo pijete te in to celo za mrtve neprijatelje. Ta izpad ljubljanske Orjune pa je tembolj obžalovati in obsojali, ker je naperjen proti italijanskemu narodu, ki je doprinesel tako, kakor naš, za sveto stvar svobode strahovite žrtve in pripomogel v veliki meri do zmage onih idej ki so prinesle našemu tro-menemu narodu svobodo in naši državi vstajenje iz groba sužnost5. Med našo državo in Italijo obstoje prijateljski odnašaj! radi velikih in mnogoštevilnih interesov, ki silijo naša dva naroda do takih odnošajev, izpad ljubljansko i »Orjune« pa ie samo v stanu cina- Jati volk) obeh narodov za prijateljske odnošaie. ki jih Jim diktira že sam zdravi razum in Interesi njihove politične In gospodarske bodočnosti! Do tako pogubnih rezultatov more dovesti nerazumna zaslepljenost lit nebrzdano zlohotenie. Trd-dno se nadejamo, da si prijateljski narod italijanski tega surovega in absolutno nezabeljenega izpada nebrzdanih ljudi, kakor Jih te najti pri vseh narodih, ne bo vzel resno k srcu« Preiti in pozabiti ga ie treba, kakor mračno senco, ki se je pojavila za trenutek na jasnem horizontu prisrčnih in prijateljskih od-nošajev med našima državama, ki pa ni bila sposobna omajati teh od-nešajev. Kajti naš narod dobro ve in pomni, da se ie kri hrabrih Garibaldijevih četnikov še za Časa bojev za čisto srbsko svobodo mešala s krvjo naših junakov. Tega dolga naš narod nikoli ne pozabi« * Naše principijelno stališče na-pram razmerju med Jugoslavijo in Italijo smo podali že neštetič. da se ga nam zdi ponovno podčrtavati neumestno. Prehajamo zategadelj kar k podrobnemu razglabljanju tega strašnega ukora, ki ga nam je dal vrli Italofii v citiranem članku. 1. V uvodu poudarja ta mož. da so bila pri pogrebu udeležena tudi »nacionalna udruženja«. To prosto ne odgovarja resnici, ker razven zastopnikov »Zveze vojakov te svetovne vojne« nt bilo niti enega oficielnega zastopnika kakega, nacionalnega društva. Zastopnikov eventuelnf.h klerikalnih organizacij pa zaenkrat »dokler ne sklene po vzorcu HSS tudi SLS sporazuma z radikalno partijo« še ni prištevati k »nacionalnim udruženjem!« 2. Italijanski službeni krogi, ki so bili globoko ginjeni vsled pijetete Jugoslovenov so baš na isti večer, ko so se odpeljale kosti mrtvih preko Trsta v Italijo, prepovedali zatiranim Jugoslovenom v svoji neizmerni hvaležnost vse slovenske prireditve v Trstu in okolici. Seveda brez najmanjšega povod?.'. 3. Ostri sodnik v tem članku pa ve povedati tudi. da ie vsa ta »ganljiva svečanost« izzvala tudi globoki utisk med italijanksira narodom. V znamenju tega globokega utiša na je zaplenila prefectura v Trstu na pritisk fašistovskega tajništva (ki je danes notabene v Italiji »izraz naroda«) list »Novice«. Zakrivile pa so samo to. da so Italijane opozarjale na postopanje Jugoslovenov z mrtvimi in upravičeno podčrtale postopanje fašistov napram živim. 4. Svojo obtožbo pa nadaljuje s tem. da so se tudi Italijani borili za skupno sveto stvar naših velikih zaveznikov. Najsi mislimo, da je brumni pisec teh vrst imel priliko videti desetmesečno pripravljanje Italije na' vojno, vendar ie menda pozabil na to, da ie biia Italija posegla v boj šele, ko je bil podpisan Londonski pakt. Tega pa menda ni prišievati med skupne svete strani zaveznikov. Da ne govorimo o pogajanjih pred vstopom v vojno z Avstrijo. Herojsko zadržanje Italijanov v vojni pa je baš najlepše očrtal Srbijanec — pukovnik Da-skaiovič v knjigi »Caporeto«. V njej si zamore tudi naš prijatelj pri »Samoupravi« dovoli poučiti o pravem stanju italijanske vojske. Najlepšo kvalifikacijo teh »hrabrih vojaških nastopov« pa je najti v me-moarih angleških in francoskih vo-jaških strokovnjakov, ki so morali s svojimi divizijami zastaviti nalet združene avstro - nemške vojske v Gorenjo Italijo. Podaja pa to kvalifikacijo tudi epohalno delo dr. Piv- [ ka »Csrzano«. ki ie temu zagovorniku vrlin italijanske vojske gotovo poznano. 5. Izrekli smo že sunmjo, da ni pisec prostaškega napada v »Samoupravi« Srbijanec in v tej veri nas še ojačuje trditev, dasose Sr-bijanci ramo ob rami borili z Italijani. Morda ie tudi mogoče, da je i navzlic temu pisec kak Srbijanec, toda prav gotovo pa ni ta možak pretrpel s srbskim narodom albanske Kalvarije in onega nepozabnega momenta, ko ie ta narod umiral gladu in mraza, na obalah Jadrana v času, ko bi nar italijanskih ladij lahko spasilo pred smrtjo desetti-soče izbeglic. Pozabili so lahko ta trenutek diplomati in oni. ki so v tistem času že trgovali po Marseillu in Parizu, pozabil pa ga ne bo nikdar srbski seljak. Grobovi na otoko Vido tulijo, in tega krika ne to zadušil Kupljeni glas onih. ki ga hočejo umetno prekričati. Kaj pa se pravi -»ramo ob rami bojevati se z Italijani« oa najlepše pričajo stotine obešenih čehoslova-ških legionarjev izdanih avstrijskim krvnikom po caporetskih vojnih drugih. 6. Po slavospevu italijanski vojski in narodu pa sede gospod pisec na sodni stol in prične deliti lekcije Orjuni ter io učiti pijetete. Pozablja pa pri tem. da sicer zastopa stališče graditeljev Parctheona, da pa njegove besede padajo na glave onih. ki jih zagovarja. Kajti če je nepfjetete v naši zemlji potem jo je islcaiti v vladi, ki sedem let po prevratu še ni imela prilike prepeljati truplo vojvode Putnika v domovino. ki ni imela denarja za najpriml-tivnejši spomenik vojvodi Mišiču in ki mirno dopušča, da se dane.s v naši zemlji pase živina po gomilah padlih borcev za Osvobojenje. 6. Strahovitih žrtev v svetovni vojni pa so si Italijani sami krivi, saj so držali do poloma pri Capo-retu največjega strategičnega in vojaškega nesposobneža vojne hi-storije generala Cadorno. Na račun njegovih polomij pa menda tudi ne bomo prizanašali Italijanom. Kaj takega pa si celo vendar ne misli niti sam pisec tega vehementnega napada na OTjuno. 7. Cinična pa je izjava, da Je Italija v veliki meri pripomogla k našemu osvobojen ju. Doslej smo mislili, da se imamo za naše osvobojenje zahvaliti nadčloveškim naporom stotisočev padlih našega naroda in pomoči velikih zaveznikov. Novi zgodovinar v tem članku nas pa uči, da je naša osvoboditeljica ona Italija, ki nam je zasužnjila pol milijona najboljših bratov, ki nam je s svojim sovražnim nastopom v Korotanu pokvarila plebiscit, ki nas je hotela oškodovati na Spodnje štajerskem, v Prekmurju in vsepovsod, kjer so pri zelenih mizah krojili naše meje. 8. Udairjen je ta naš pisec tudi s svetopisemsko gluhoto in slepoto. ker trdi. da obstojajo med našo državo in Italijo prijateljski odnošaji. Odražajo pa se menda v tem. da se je ob 25-letnici vladanja kralja Osvoboditelja javno in z najvišjih mest napovedovala skorajšnja vojska z Jugoslavijo in zasedba Dalmacije. Prijateljstvo z Jugoslavijo pa krepi Italija tudi s tem, da še vedno podpre kjer le more vsako proti njei naperjeno akcijo, pa najsi je že potem zasnovana v Albaniji. Grški ali pa kje drugje. 9. Po teh dobrih naukih prehaja pisec v vehementni napad proti »Orjuni« in ji očita, da s svnilmi »izpadi« stremi za omajanjem dobrih odnošajev ined obema državama. Ti premišljeni »izpadi« pa obstoje dejansko samo v tem, da je »Orjuna« glasnica one užaljene narodove duše. ki se zaveda, da imamo vlado zato. da zastopa nared in narodove Interese. Omajati dobro razpoloženje med Jugosloveni in Italijani pa sploh ni mogoče, ker doslej še v resnici ni obstojalo. Cenjeni pisec pa ima mnogo ugodnejšo priliko iskati »izpadalcev« proti temu dobremu razmerju, ki bi res lahko obstojalo v vrstah njemu tako priljubljenih črnosrajčnikov, ko-jih izpade lahko občuduje v naši prilogi. Imena prijateljev in pospeševalcev sporazuma Italije z Jugoslavijo, kot Giunta, Dudan itd., pa so menda objektivnemu piscu že itak poznana. 10. H koncu pa se vestni pisec povzpne na običajno višino kritikov Orjune in denuncira Orjunaše pred svetom kot nebrzdane ljudi, ki hočejo kaliti dobre odnošaie med Italijo in Jugoslavijo. Napram tej podli denuncijaciji se ne bomo branili, ker io zamore izpregiedati i najbolj zaslepljeni človek. Ponavljamo pa, da se motijo oni. ki mislijo. da bodo Orjuno s takimi izpadi odvrnili od tega. da ne bi bila tudi v bodoče odločni glasnik trpljenja našega ljudstva pod savojskim križam. Strah pa, ki ga izraža uboga rtalofilska sirota, da bi se s tem znalo zatemniti obzorje na nebu medsebojnih odnošajev nas pa samo veseli, ker se bodo s tem vsaj tudi naši diplomati zavedli resnosti momenta in izpre-gledali morda v zadnjem hipu. Veseli nas pa tucE, da je prišel glas o našem delu in čuvanju interesov že do naše vlade, ki se bo morala prei ali slej sprijazniti z idejo, da je tteba pričet] skrbeti J, za interese naroda. Ki Se zaenkrat živi pod tujim jarmom onkraj provizornih meja. »Orjuna« pa Je pisala In bo pisala i v bodoče brezobzirno o vseh krivicah, ki se gode našemu ljud- stvu za Snežnikom. Vlade in režimi se spreminjajo. »Orjuna« pa bo vedno odločno zastopala interese zasužnjenih bratov do dne ko bodo stali naši mejniki tam. kjer so jih postaval in potrdili s svojo krvjo naši pradedje in očetje. Vlada in zlet Orjune. Kongres in zlet Orjune sta končala s popolnim uspehom. Zadovoljni so lahko z njim vsi oni, ki so za Orjuno delali in pripravljali ta kongnes. Sedaj, ko je bil dosežen popoln uspeh in kongres likvidiran, moramo pregledati tudi okoliščine, v katerih se je ta zlet in kongres vršil. Objektivno pa je tudi treba ugotoviti vse zapreke in ugodnosti. i. Kot vsaka v večjem obsegu vršeča se prireditev, tako je tudi naš zlet in kongres v mnogočem zavisti od tega. ali nam bo Šla vlada na roko ali pa ne, dalje o tem da nam njeni organi ne bodo delali neprilik ali nasprotno. Vprašanje te vrste pa ni nikakor identično z vprašanjem, ali je Orjuna z vlado ali vlada za Orjuno. Vprašanje je pa v tem: Ali so se vlada in njeni organi zavedali važnosti kongresa in zleta Orjune v Beogradu, važnosti za občo nacionalno stvar, za stvar narodnega edinstva in Jugoslovanstva, za povzdigo ljubezni do države, kralja, srbskega dela naroda in za Beograd kot prestoli-co? Ali je bilo vladi in njenim organom jasno to. kar je bilo celemu Beogradu in vsej javnosti, namreč, da ni zlet Orjune v Beogradu samo navadni zlet katerekoli organizacije, temveč ob6enarodna manifestacija za edlnstvo. ki ima tem večji pomen, ker je pri njej sodelovalo tisoče Seljakov in delavcev iz Slovenije in Hrvatske. Saj »e bila večina vseh teh množic prvikrat in mogoče tudi zadnjič v Beogradu z namenom, da manifestira za Kralja, Državo in Edinstvo. da ostane tem tisočem ta dan eden izmed naj-svečanejših v življenju in da postanejo spodbujeni ž njim za celo svojo okolico apostoli Edinstva in nal-uspešnejši uničevalci vseh mogočih defetističnih In separatističnih strupov? Vsakdo ve. da je Orjuni predvsem do pozitivnega in konstruktivnega dda. Orjuna hoče ravno med kmetskimi in delavskimi sloji zbrati najboljše in jih pridobiti za državo. Hotela je z dejstvi pokazati svojim ljudem, kako Beograd in Srbija sprejmeta Hrvate in Slovence, kako žele bratje Srbi edinstvo. kako jih bo Beograd pozdravil, ico bodo korakali mimo dvora. S tem je hotela ovreči tudi trditve defetistov in separatistov, da Beograd in Srbija ne marata iskrenega edinstva in da jima ni do Jugoslo-venstva. Prožili smo celo vladi priložnost. da bi zamogla pokazati kako lažnive so vesti o njenem partizanstvu in plemenski usmerjenosti in da so nieni člani možje da-lekosežnega vidika in koncepcij! A, kaj smo doživeli'? Priznamo krivico naših funkcionarjev v Beogradu. ki niso dovolj drezali pri vladi. Vendar pa' bi to v bistvu ne izpremenilo veliko položaja. Gospod minister notranjih del ie večkrat imel priložnost, da se informira in dogovori z našim vodstvom. Sprva je bil prepovedan sploh vsak zlet, javna prireditev, da celo vsak pohod uniformiranih v skupinah. Dovoljen je bil le samo kongres v zaprtem prostoru. Ko ie nato edien izmed članov Direktorija prišel v Beograd ter z dvema predsednikoma Oblastnih odborov ponovno interveniral, ie gospod minister vseeno popustil in dovolil pohod sprevoda po ulicah izvzemši mimo dvora in Terazije. Izključil pa je vsak javni zbor. razen pri razvitju praporov. Pozneje sta predsednik in podpredsednik Direktorija še enkrat poskusila, da se na stvari še kaj doseže. Nista pa uspela, razen v toliko, da je bilo pozno na predvečer izdano dovoljenje za miting pred knez Mihajlovim spomenikom. V pogovoru z našim vodstvom je bil g. minister Maksimovič zelo ljubeznjiv. Večkrat je celo omenil, da nam le iz posebnega nagiba toliko popušča. Niti ne mislimo dvomiti o dobrih namerah in iskrenosti g. m/nistra. kajti če gledamo iz njegovega stališča, bi mu morali biti še celo hvaležni. Ali baš to stališče pa nr.gi je ner^ziiinljim Zate- gadelj hočemo o njem na tem mestu izpregovoriti. G. ministru smo na dolgo in široko obrazložili v čem je važnost našega zleta za občo stvar. Povedali smo mu vse zgoraj omenjeno in še nmogo več. Na vse pa nam je g. minister dal približno ta-le odgovor: Čez Terazije ne sme iti nobena politična manifestacija: samo Rdeči križ, skauti ali kaj podobnega. Orjuna je politična organizacija. Te parade nimajo za nas nobene važnosti, ali zato ker nasprotno o njih verujete, vam radi gremo toliko na rdeo... Zopet moramo reči. r. minister je bil zelo prijazen. Mogoče se mu bo zdelo to netaktno, da smo pogovor objavili. Morda se mu bo zdel naš korak celo nehvaležnost. Naj nam g. minister oprosti. Zadržanje vlade napram svečanostim »Srnao« v Sarajevu nas ie prisililo, da odkrito govorimo. Trdimo, da je g. minister v obeh slučajih samo predstavitelj vlade, kot celote, alt pa vsaj predstavitelj radikalnega dela vlade. Verujemo celo. da nima niti simpatije za Srnao. ali vpliv v ozadju je bil močnejši, zato tudi postopek različen. Vlada ni poslala na kongres, najsi Je bila osebno vabljena, niti enega zastopnika, do-čim je bila na mizerni proslavi Srnao zastopana. Prisoten ie bil celo kraljev zastopnik, da ne omenimo mnogih olajšav, proste vožnje itd.! Vprašati se moramo: Kakšno je to čudno razumevanje vlade, ki napravi vse. da podpre ekskluzivi-stJčno demonstracijo popolnoma brezidejne, razpadajoče organizacije. pri kateri je sodelovalo komaj sto ljudi; organizacije, ki širi samo mržnjo in opravičuje separatizem, na drugi strani pa komai dovoli v Beogradu veličastno manifestacijo tisoče tvoriteljev in privržencev edinstva, ki jim je edin cilj zbrati ves narod k delu za kralja in za državo? pa tudi čudna strankarska politika? Našli nismo niti enega radikala, ki bi se ne zgražal nad tem čudnim postopanjem. Vladi pa bi tudi sigurno ne bilo odveč, ako bi se vsi tisoči Orjunašev razšli po svojih domovih v prepričanju. dia vlada, ako ie tudi Oriuna od nje neodvisna, razume in podpira vsakega domoljuba. Opravičila z generalnimi prepovedmi so vse preveč birokratska in nemogoča. Razumemo, da se hoče partijam zabraniti izrabljati krono v svoje namene, ali Orjuna ni stranka. Svr-ha pa ji je bila, posebno še v tem slučaju, le obče nacionalna. Kralj je to odlično razumel. Najsi se je tudi slučajno nahajal v Topoli. vendar je ustregel takoj želji vodstva Orjune za avdijenco. ki mu ie bila takoj še isti večer najavljena.^ Kralj je tako globoko doumel občo narodno in državno važnost sodelovanja Hrvatov in Slovencev v manifestaciji, da se je interesiral še posebej za število Hrvatov in vpraševal, da li je med njimi mnogo seljakov, od kje so itd. In kako ga je veselilo, ko se mu je povedalo, da jih je par tisoč. Orjuno pa ie razumel tudi Beograd. Bil je ves ta dan na ulici. Čakalo je 20 tisoč ljudi do 2. ure popoldne pred spomenikom, da se prične miting. Ko je zvedel, dia imajo Slovenci 6 ur zamude je euoduš-no obsodil to sabotažo in malomarnost. Ker sabotaža je bila v tem slučaju — sigurno s strani komunistov. a verjetno tudi od strani katerega Srnaovca. Komunisti so mnogo bolje pojmlli važnost zleta Orjune kakor pa vlada, in ko jim ni uspelo izvesti oboo stavko, katero so napovedovali, so poskusili s sa- PLAČiLA ZA O botažo naših vlakov. Vladni organi pa jo niso znali — ali niso hoteli preprečiti. Orjuna je navzlic temu zadovoljna. Ker so bile zapreko tako velike, je tudi pomen uspeha toliko večii. Naglašati moramo zopet, da nismo želeli postati miljenci vlade, temveč le to, da najdemo pri njej 'ono razumevanje, kj ga je zaslužil naš zlet in kongres. Ne mislimo pa s tem reči. da ni bilo ni kakega razumevanja. Posebno pa nam ni na tem, da bi prevrgli vso krivdo ravno na gosp. Maksimoviča, ki je mogoče le vsled svojega položaja nosil vse breme tujega nerazumevanja in kdo ve čigavih intrig ter srnaovskih simpatij. Kajti nekaj čla* nov vlade je pokazalo svojo naklonjenost in odkrito priznalo vzvišenost naše misije. Nikoli n.e bomo pozabili uslug, ki nam jih je izkazal g. vojni minister, ko nam je šel v vsem na roko. Razumevanje s strani vladarja in predstavnika naša hrabre vojske uam Je bila na kongresu najdražje in najdragoceneiše. Tudi gg. ministra prosvete in trgor vine sta nas v marsičem podprlai Minister prosvete je bil edini, ki je s svojo navzočnostjo počastil svečano predstavo v Narodnem gledališču. Ako dodamo Se 50% popust, podeljen po prometnem ministru in naklonjenost ministra dvora, pa smo bili pravični tudi v opisu čast-* nih izjem in pofpolnoma objektivno ugotovili fakta ter ilustrirali popolnoma neopravičljivo stališče vlade,' ki nam kot organizaciji ni škodova-. Io. Narodni stvari pa je odvzelo v podrobnosti pripravljen triumf Jugoslovenstva. ka!r se drugič ne sme več zgoditi! Kajti vsaka vlada, ki je res nacionalna. mora podpreti vsako akcijo za ljubezen do naroda. države in kralja._______________ VoHeni papir za vs< rezmneževalne anaraie. THE REX C0., Ljubljana. Dopisi. Ptuj. Tukajšnjo kavarno »BaU kan« ima v najemu neki Krapša, zahrbten nemškutar. V nedeljo, dne 14. junija zvečer je sedela v kavarni slov. družba; h kateri je pristopila sestra kavarnarjeve žene in naduto Švabčarija. Eden od gospodov jo je vprašal od kje da je. nakar je odgovorila' iz Marenberga. Ko so jo vprašali še, če pozua gospoda dr. Smerdu in Mikuletiča, se je odrezala švabica: »Ja, ja das sind ver-bissene Deutschenfresser«. Ko jo omizje zavrne, pa še doda:: »Mam-berg war deutsch ist deutsch und wlrd deutsch bleiben«. 2enšče je bilo sicer natreskano in ie pozneje bruhalo kakor iz kloake. Toda zadeva še ni končana. Ko je sosedno omizje slišalo izbruhe te ženščine, so začeli fantje Deti: »Ven z njimi, nočemo jih imet’. Radi tega pa jih .ie šel kavarnar ovaditi na policijo, da so delali nemir. Radi drznosti kavarnarja ;n njegove svatetaSe ja vsem Orjunašem vstop v to kavarno strogo prepovedan! Upamo, da se jim pridružijo tudi vsi ostali zavedni Slovenci. Orjuna pa bo strogo nadzirala kavarno. Policijo pa opozarjamo, da krokajo v kuhinji kavarne Švabi cele noči in da tulijo švabske pesmi. Iz Zagorja. Gospoda R. E. Mi-chelčiča. trgovca v Zagorju ob Sa- vi opozorimo tem potom, da pouči svoje prodajalke in »FrSulein Bet“ ti«, bivšo vrtnarico Schulvereina, da prebivamo že sedmo leto v Jugoslaviji ter nismo pod nobenim pogojem voljni še dalje poslušati petja iz njegove lope v blaženi nemščini. Za sedal samo javno opozorilo. mu jako radi, ker vemo, da jc ujo-gov jezik ustvarjen le za razdiralno delo lil se le težko prilagodi vsemu. kar bi osrožaFo njegovo res omejeno prepričanje. Tudi on, baj se tolaži,, kot njegovi somišljeniki, da mu besede niso vrele iz prenapolnjenega srca. marveč na pritisk člana razmejitvene komisije, ki je ta pritisk izvajal nevede, kajti g. Andrej hoče veljati tudi v nadalje pri državni oblasti in nie predsta- Stev. 29. 1 Vitdcvdan v Planink Lelos smo prvič ob naši jugozapadrti meji dostojno • proslavili Vidovdan, Županstvo _ privatno opozorjeno na to, da bi pripomoglo k proslavi — je izjavilo: kaj hočemo, saj Kudje ne potrebujejo tega. Niso a kai preveč navdušeni za to državo, opustimo to, sal tudi drugač; še nismo tega proiavili. v sled energične zahteve pa sc ie le vdalo in pozvalo pismeno Planinčane na Pro- i - — --r ------- slavo- Ob 8. uri se je darovala sv. viteUfc za gorečega patriota. Bog maša za padlimi borci ob navzoč- živi! nosti zastopnikov oblasti, razmejit- Kamnfh. Davčni nradi ne nudijo vene komisje. Orjnne v krojn. šol- strankam. ki prihajajo v urad, niškemfedine m večjega števila do- eew prijetnega. Ce pa se iib vrhu mačinov. Po mn Sr sc ie vršna v vsexa §e nahruli prav nedostojno, šol! mladinska proslava ter so se Je ^ nj £uda. da ljudstvo mrzi urade in uradništvo. Slednje metode se zlasti poslužuje neki gospod pri tukajšnjem davčnem uradu. Nujno bi bilo ždeti, da ta gospod odurno občevanje s slovenskimi strankami opusti fn občuje v uradu ž njimi dostojno in vljudno, če že ne v takem tonu. kakor z Domžalskimi Tiroler-Nemci. Slednje namreč cel davčnf urad naravnost obsipa s komplimenti. Za danes naj zadostuje to obzirno opozorilo. Ako pa »O H J U N X« Stran 8. udeležili vsi prej navedeni uradi in korporacije, izvzemšl županstva. Zbrane malčke je nagovoril v sijajnem govoru nadučitelj g. Požar. Bfli smo prijetno iznenndeni in gi-iijieni,, ko smo opazili toliko ljubezen do edinstvene držarvc ravno pri naših najmanjših.. Tembolj sc nam ie čudno adclo. da se te slavnosti, ki se io mora smatrati za ofi-cijelno. ni udeležil-noben zastopnik občine. Kje leži krivda za to? Do- snw iQ wzirnu rtno ^ volj izzivalno pa je, da ti robovi ne ^ zaie^i0> se bomo podrobneje starih tradicij iz svojega samo ju jja ; p^jj z dotičnim gospodom in nje-tako negirajo največ« državni K0V0 poteklo«*), rraznik. Oi vi modem »učeno« i Prastarega Krista, kako si tolma- | Vidovdanska proslava v Dolnji č*te božje resnice? Morda ste se ; Lendavi Prvič po osvoboditvi se » zapisali vragu, da ne razloču- ; je proslavil Vidov dan v Dolnji jete dobro in slabo! Mogoče pa vr- i Lendavi tako veličastno, kakor le-šite vse to iz obupa, dobro premiš- ! tos. Povorka, ki se je formirala Ijeno misleč.; »propademo mi, osta- t pred šolo ob V£9. uri zvečer iz vo-neza nami tema«. Niste nrkcfr po- i jaštva. Sokola. Orjnne in nekaj mh=t;ti, «ta bi vam nu>* kt ne p red v L- ( uradnišva. je krenila pred komando et» s#a prečrtatt račtnre w ?t bi ; mesta, kjer je g. podpukovnlk Ilič |j§^ pozabljeni, z.'.Du$6enL celo v krasno zasnovanem govoru ob- od tistega »ljudstva«, kr s*fe ga slušali v svojem nekršfcinskeni egoizmu izkoriščati. Nič manj čudno pa ni tudi to. da se od krajnega šolskega sveta ni nihče udeležil šolske proslave. Vsekakor znuk. dia tem ljudem ni do napredka in da ie ž« skrajni čas, jih izmenjati. Casi. ko so ljudje — moralne propaftee, tvorili Tji zastrupljali javno mnenje, so minuli. Ljudstvo se vsemu na kljub čimbolj nagiba k državi in se je oklepa trdno. videč le v njei in v Jugoslovanstvu svoto rešitev. Zvečer se jc- zbralo pred rojstno hiša pesnika Vilharja pri- razložil spomin, današnjega dne, bodreč na složno narodno delo da osveUiao zasužnjene brata Z vzklikom kralju je godba odigrala »Bože pravde«, pevski zbor pa je zapel »Od Urala«. Tu se je pridružilo sprevodu polno občinstva, ki je spremilo povorko na obhodu pred srezko poglavarstvo, kjer je vladni zastopnik g srezki poglavar Matko KandTtč y lepem govoru pozdravil prireditelje. V svojem govoru se ie g. poglavar dotaknil tudi onih. ki Se vedno škilijo preko meje. da po-•taueio skoro dobri držsLviitmi ve-■ke Jugoslavije. S pozdravom na vladarsko hišo je sodba zaigrala ■—-------------------— — —— •••ov jc KUUUH ^aiKiala biižno 300 ljudi. Ob pfapofaibčUt državno himno. Od tu je odšj* po-kresovib, pokanjem topičev, ie raz- Torka pred hotel »Krono«, kjer Jo toknačil nadučitelj z. Pafer pomen je raz balkona pozdravil predsed-Mdovdana ter pozval vse navzoč* Bik mestne Orjnne, brat Pavlica, k vztrajnemu delu. spravljivosti in Spomnil se je govornik neotlreše-Ijubezas do države. Ob petju dr- Kih bratov*, ki ječe v suženstvu in žavne himne se je formiral spre- [ pozval na delo. da postanemo vred-vod. vsem na čelu pa ie korakala ; ni častilci spomina padlih herojev. Orjuna v krojih z velikansko dr- | Omenjeno bodi. da so bile vse hiše, žiarvna trobojnico. Nato gasilci s : koder se ie vršil obhod, krasno raz-prapcurom, pevsko društvo, iinatir svetljene. ca. carina. pošta. razmejitvena ko- Po končani bakijadi se Je vršila misija, šola fa oatetfo prebivalstva v dvorani hotela »Krona« šolska korakali ob petju rodo- prireditev, kjer je deca meščanske kraffiri XZkf !u kral,ju* 3oIc pod vodstvom gosp. Goriška kraljici, državi, edhistvu itd. po le- upr izurila igro »Trije bratic« (delo no razsvedicnem trgu. kam teSeso g. ravnatdS? KorS sl*! i^e ko žumnSVelrljen* 1k*"1?- PrBd ! ** Prikaže skupina dec e z držav-županstvora je br. t.^ Pene imel na r nimi trobojnicami in zaooie »Bože se n?S°VOr ? rota- * Prardec, je sledila s strani publike Baznikov ;n *a nailfp5e?a izmed in osobito oficirjev burna ovacija ororoko mrtvik' Vid^ H * tak,°- da bila niladež prisiljena Nato Im ^ JU' I podati ^ eno sliko- Prireditev je mejo, kjer ie g. Požar' v^ni23^0 i pPSeiUo P0,eK celokupnega ofic-r-goveru pozival* brate oakraMm^i? I ? Ca. zbora- srezkega poglavarja m vztrajanje, ker i njim se bliža ■ vse"^^^^''h J^Vn‘h IPineš’5enccv-osvete dan. Nato smo zopet krenili | jenio so tvorTle^ek^ ‘h' rte .o^ko zhora. kjer ie zbran: ua- ; jcc. da izvzamemo častne* osebe* rod nagovoril car!mk g. Sajko Ves ; ki se radi bolcz* aU drugih obhod je bd dokaz, da se tud* mi j niso mogli udeležiti. UverjeriM pričerfamo zavedrti Jngcsloven- , smo, da, če bi bila prireditev ana-™r , cicnalna, kjer bi postregli z butelj- u a skoraj bi b?li nekaj pozabili. J kami tega boijše^ seve zastonj. v a’vSaem | 1,1 i° 5e marsikdo obiskal, .lasno pa iv.r,o<,i:^*^1Ja J* vsega, kar je ie. da bosla Sokol in Orjuna tudi nam JnKosl>venom JiafrSSfa je bfei^ovolil pred občinskim uradom tudi izpregovoriti nekal v resnici skromnih besedi. No. odpuščamo brez teh izjem šla svojo pot naiprej, kot čebele preko trotov, zavedajoč sc. da smo že zdavnai bili to, kar smo. nbčnV rhn?**1 °r^ne !> ustanovni občn* zbor se vrši v nedelio dfle H: ’ Dri Kranju Na shodu bo govonl br. Podpredsednik oblastnega odbora Ljubljanske oblasti dr. Tone Jamar. Pokret pridobiva zadnje čase posebno mnogo na terenu na Dolenjskem. Osobito pa v Krški dott-ro* kjer bomo v kratkem časa ustanovili več poverjeništev. Te dni je »Ho osnovano tudi poverjeništvo v Ivuin*.’ ki Ka bomo čimpreje pre-ODraziii y samostojno Orjuno. Naš pokret. Ljubljanska oblast Mesini odbor Orjuna v š!*ki opezarja svoje članstvo, da je redno plačevanje članarine najmanj, kar se zahteva od njega. Poživljamo torei vse članstvo, da točno plačuje svoje mesečne prispevke, ker se nahaja odbor v težkem gmotne mpoložGiiL — Odbor. „***• Navzlic naši okrožnici n^#<^,na,žke*? tiska opažamo, da organizacije ne posvečajo dovolj pazljivosti temu prevažnemu vprašanju. Zato jih ponovno opozarjamo. da skrbe za razš*i juinjc or" junaških glasil, posebno naše »Or-jtnic«. Nai ne bo zavedne orjuna-šJce hiše. ki bi ne bila naročena na rtaš b'st. Dopisniki posameznih organizacij pa naj tudi bolj vestno vrše svoj poseL ker je mnogo naših organizacij, o katerih delovanju ni že dolgo sledu v »Orjunf«. Materi-jala za pisanje pa le v tej naši zemlji več kakor dovelj, sal ga skoro ni kraja, kjer bi ne imelo ostro pero jugoslovenskega nacionalista priB-ke. da ne bi ožigosalo prilik v katerih živi naše ljudstvo. Četniki L čete I. baona ki 4. čete II. baona se monaio strogo obvezno udeležiti predavanja br. dr. Jamarja v petek, dne 10. t. m ob 20. uri (8. uri) v areni »Narodnega domač. Po predavanju zbor obeh čet v društveni sobi. M. C. O. Mestna Orjuna Št. Peter-Vod-mat v Ljubljani pozivlje vse svoje člane in članice na svoi redni letni občni zbor. ki se vrši v soboto, dne 18. julija t I. ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu soba 48/1. v Št. Pe-terski vojašnici. Udefežitev za vse strogo obvezna. Orjuna ŠTška potrebuje za po-množitev lastnega orkestra nekaj godbenikov, predvsem vijolinista in basista ter godbenike za prhala (flavta, rog). Člani, ki imafo veselje in zanimanje, naj se javijo pismeno ali nstmeno ob uradnih urah pri podpisanem odboru. Orjsna V»č-Offnc9 priredi v nedeljo. dne 2. avgusta t. I. veliko vrtno veselico, na kar opozarja že sedai vse članstvo m ostale organizacije v okolici. Mariborska oblasl. Delavski sestanek v Rušah. V, soboto 20. pr. m. ob 20. nri se je vršil v Rušah važen delavski sestanek na katerem so poročali v imenu Oblastnega odbora br. dr. Caza-fura, br. Radivoj Rehar in oblastni čelnlk br. dr. TrgoDč. Ta sestanek pomeni za razvoj naše Ideje v Rušah pravi mejnik. Uspeh sestanka-, ki se Je vršil v ožjem krogu, je bil popoten. Temelji naše močne nove organizacije so trdno postavljeni. Na sestanku se ]e sklenilo, da se skliče v Rušah tekom prihodnjih dni velik javen shod. Sestanek v Orehovi vas’. V nedeljo 21. pr. m. popoldne se ie vrSI v Orehovi vasi sestanek za vasi Slivnica, Orehova vas in Hotinja vas, katerega se ie v imeou Oblast, nega odbora udeležil oblastn. polit, tajnik brat Radrvoj Rehar. Sestanku so prisostvovali kmetje in delavci iz omenjenih treh vasi in je dobro uspel. Razmah našega po-kreta je -r tem okolišu vedno večji in se je pokazala nujna potreba razdeliti prvotno Orjuno Rsče v tri. v Orjuno Rače-Fram, Orjuno Hotinja vas-Orehova vas-Slivnica in r Or-juno Podova. Izgieda pa. da tudi pri tej razdefitvi no bo ostalo in bo treba vsled naraščajočega števila članov ustanoviti v vsaki vasi posebno organizacijo. Sestanek delavstva »Kovine«. Tezno. V ponedeljek 22. pr. m. popoldne se je vršil na Teznu sestanek ecioknpnega delavstva tovarne »Kovina« (preko 120), na katerem so se reševale stanovske zadeve in se ie razpravljalo o strokovni organizaciji Sestanka se ie udeležil v imenu Oblastnega odbora brat dr. Irgolič. i Orjuna Pragersko sklicuje za nedeljo, dne 12. t. m. javen shod ob 16.30 uri na prostem pred kolodvorskim poslopjem. Po shodu je na istem prostoru zabava. Ker je čisti dobiček namenjen izključno tiskovnemu skladu, prosimo za ob;l»-no udeležbo. Zdravo! — Odbor. Sestanek v Marenberku. V sre^ do L t. ra. je posetil oblastni poH-tični tajnik brat Rehar M. O. Orjnne Mrtrenberk'. da pregleda delovanje in stanje. Ob tej priliki se j« vršil tndl večji sestanek, na katerem se ie govorilo o organiziranju dela v tej najbolj ogroženi obmejni postojanki. Sestanek v Sv. Lovrencu na Pohorju. V petek 3. t. m. se je vršil v Sv. Lovrcucu na Pohorju sestanek, na katerem je poročal brat Rehar o kongresu in so se razmotrivala vprašanja bodočega delovanja Izpopolnil se ie tudi odbor. M. O. Dravofrrad. V soboto 4. t m. ie obiskal brat Rehar M. O. Dravograd v svrho revizije in imel sestanek z odborom. Sestanek v Guitaaju. V nedeljo 5. t. m. zjutraj se je vršil v Gušta-njn sestanek tamkajšnjega član-1 stva. na katerem je poročal br. Re-| har o kongresu in drugih tekočih zadevah. Razmotrivaio se je tudi vjprašanje Intenzivnejše agUacije. M. P. Orjune Prevalje. V nedeljo 5. t. m. dopoldne ie obiskal brat Rehai M. P. Prevalje, kjer je kon-ferkal s tamkajšnjimi člani o stanju in bodočem delovanju. Nova Orjuna Holmec. V nedeljo 5. t. m. popoldne se ie vršil na Hol-mecu pri Prevaljah, tik ob nesrečni avstrijski meji, Informativni sestanek, katerega so Jo udeležilo tamkajšnje delavstvo Iz premogovnika. Na sestanku ie govoril brat Rehar. Sklenilo se je. da se ustanovi na Holmcu Mestna Orjuna. ki bo čisto delavska. Orjimaška misel se širi tudi v Mežki in Lesah in ie opati, da se osnujejo tudi tam v doglednem času nove organizacije. Nova Orjuna v Mozirju. V ponedeljek 6. r. m. zvečer se ie vrš ti v Mozirju sestanek tamkajšnjega članstva In povabljenih. Govoril /e na sestanku brat ijehar. SklenRo se je osnovati Mestno Orjuno in se je izvolil pripravljalni odbor, ki pripravi ustanovni občni zbor. Novo poverjeništvo Rečica eb Savinji. V torek 7. t. m. ie obiskal br. Rehar Rečico ob Savinji, kjer je osnoval novo poverjeništvo. V kratkem se bo vršit tam sestanek v svrho priprav za osnovanje Mestne Orjnne.' Ustanovitev Orjuno Gornjigrad. V torek T. t. m. ob 20. uri se ie vršil v Gornjemgradu informativni ' sestanek in se je, ker je takoj pristopilo dovolj članov, osnovai začasni odbor, ki bo vodil posle do občnega zbora. Na sestanku sta bila v imenu O. O. brata Rehar in Dclejar. Pričakovati je. da se osnujejo organizacije tudi v Solčavi In v Ljubnem. Izkfiočet*. Ker vkljub opominom ne zadoste nekateri Sani svojim dolžnostim, je bil odbor prisiljen postopati proti njim kot kršiteljem d sdpline ter i-h izključiti. Pribiti moramo istooasao, da organizaciji ni na tem, da ima mogoče vkapže-no kar največje število imen. ki se še zdaleka ne zavedajo, kakšne organizacije člani da so. Naloga vsega našega članstva je, da dela in da tudi financijelno po svojih zmožnostih podpre organ. Članov, ki bi nosili le-z^ak. ne potrebujemo. Taki člani, ki so izključeni vsled zaostanka na članariui so: Anderle Zdravko. A plene Enierik, Aplenc Alfonz. Benčina Ivan. Blažič Viktor, Blaganje Janko. Bahovec Anton. Berger Karel, Brencč Armin, Beden Robert. Beltram Jože. Beden Franjo. Bol« Ivan. Bočkaj Stefan, Benčina Leopold, Beden Ivan, Bezenšek Nada. Cuznar Stanko, Cvar Vlado. Cizelj Vekoslav. Chlou-pek Otokar. Cej Leopold, Cestnik Anton, Čebokli Milovan, Čretnik Rudolf. Černigoj Vaclav. Črček Drago. Čebokli Peter. Nadalje je Izključen radi zaostanka na članarini in pa ker je pokazal prav malo narodne zavednosti še Dacar Robert. Kronika. ITAL1JANSJU INSTITUT bi rad ustanovi gospod generalni konzul v LjuoUaui. ki naj bi delal za medsebojno zbližane med Italijo in Jugoslavijo. Delo pa mu ne gre izpod rok, da začuden nad tem Išče vzroka temu. V svoji naklonjenosti do italijanska nacije, ki m* Jo ie naačMa »Samouprava«, priuaJamo danes v posebni Hustrirani prilogi e a o izmed naivečiih deL Italijanskega naroda za zbliža o j e z Jugoslavijo, ki bo po svoif veličini ostal neizbrisno v spominu vseh JuRosJoveoov. Nemška enakopravnost. Usta naših netnčurjev so polna pritožb, ker ne uživajo enakopravnosti z jugoslovenskimi državljanu Venomer tudi javkajo, da jih naše oblasti preganjajo in zatirajo ter se sklicujejo na »idealne razmere, v manjšine na Koroškem.« katerih žive slovenske narodne Mi smo to enakopravnost hi pravičnost že večkrat razkrili In jo pokazali v vsej njeni goloti. Tako Ta jntaf! gam« smo prejeli te dni zopet poročilo, da sc je uvedla v znamenju te enakopravnosti in pravičnosti kazenska preiskava proti občinskemu odboru občine Bistrica pri Pliberku, ker je označil v matrikah za ljudsko štetje tamošnje slovensko ljudstvo, kot Slovence. Na ta način je prišla tu enakopravnost že tako daleč, da koroški Slovenec v državnem interesu ne sme reči več belemu kruhu — beli kruh! In to potem imenujejo naši nemčurji enakopravnost in pravičnost. Niti slovanskih imen ne smejo imeti že naši neodrešeni bratje v tužni Istri, kakor ie zadnji čas pokazal slučaj z rodoljubom Josipom Petrovičem iz S. Viccnta. ki je hotel krstiti dete na ime Stoj2« Peter. Proti teran pa je nastopil italijanski duhovnik Zustovich (ime je pristno italijansko) in se izjavil, da bi se s tem lephn slovanskim imenom blatilo italijansko krstno knj go. Užaljeni in ogorčeni Petrovič je vsled tega odklonH krst in odšel z nekrščenim detetom domov. Je to mala in brezpomembna epizoda, ki pa dovelj kaže. kak duh vlada v katoliški cerkvi, ki postaja od dne do dne bolj specifično ita>-lijanska ustanova. Papež pozdrav--Ija suverene Jugoslovene^romarje v italijanščini — njegovi, 'rstojezični duhovniki preganjajo za blagor tega jezika zasužnjene Jugoslovene — jugoslovenski episkopat pa se na čelu s prevzvišenhn knezoškofom bori proti nacionalni šoli in vzgoji v duhu narodne samozavesti In ponosa! CH-Metodovi kresovi so go-nelt tiidi v lužnem Korotanu in to vsega preko 60 samo v dolini Rožni, kjer so vsem glasno pričali, da na tei zemlji biva Jugosloven, ki se zaveda svoje preteklosti in pripadnosti k Jugoslaviji. Ti kresovi pa so povzročili tudi mnogo strahu med koroškimi »Hermatstreujevcl«, ki so tnetKfct mislili, da je že prišel dan obračuna za njihova zločinska dela. Napačne teorije. Ob zadnji ztt-nauje-polltični debati v rimski zbornici. ko se ie overovijala jugoslo-venskaritalijanska pogodba, je prišlo tudi do zanimivega incidenta med Mussolinijem in požigalcem G unta. kateremu še duca precej močno navil ušesa radi njegove jezičnosti. Med drugim je dejal tudi Mussolini: Onkraj Snežaffr* so Slovani. ki lih pozitivna in dalekovidoa pol tika ns more prezreti V tem stavku tiči dvoje zasimivih priznanj. Prvič, da bivajo onstran do- za NAKUP OBLEKE Vam nndi najcen®i3i vfr JOS. H0J1N& LJUBLJANA. Parna pekarna Jean Schrey nasl. JAKOB KAVČIČ LJUBLJANA naznanja, da ima dnevno večkrat s veže in priznano najbolJS© pecivo. Trteton Stav. 168. Šolski zvezki 2a osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice. sedanjih sfrategičnih meja fe^Ijevi-jie Italije že Slovani ne pa Italijani, kakor so doslej vedno naglašali Jroteči razširiti meje Velike Italije do Zidanega mosta. Drugič pa, da je s temi Slovani potreba računati v zunanji politiki. V zavesti tega poznanja priporočamo Mussoliniju, da si še natančneje ogleda meje okoli Snežnika, kjer bo videl, da sesajo Slovani malo dalje, kakor Pa jim je on v svoji diktatorski pozi začrtal provizorme meje. Pri svojem dalckovidnein delovanju pa mora račimti tudi na te neljube nebogljenčke, ker le preko njih gre pot do duš in src ostalih Slovanov tostran Snežnika, ki pazno in budno zasledujejo vsak gib rimske volku- jetja na Dunaju, zaposluje »nenadomestljivega strokovnjaka«, švicarskega podanika. inženirja Sche-rerja, ki ima tako drzno čelo. da si upa v sedmem letu do našem osvo-bojenju odpustiti iz službe naenkrat kar dva Slovenca, in sicer inženirja in knjigovodjo. Glavni vzrok njune odslovitve je ta. da nista hotela podpisati nedavno od »Elina« v nemškem jeziku izdanega službenega reda. Da mrgoli nemškega in nemčurskega usluž-j benstva pri tem podjetju, je več kot umevno. Tako če stopiš v poslovne prostore »Elina« se ti dozdeva, da si kje v Berlinu ali najmanj v pisarni kakega mesta v nemškem kantonu v Švici. Za enkrat priporočamo to »narodno« firmo, ki riaczstavlja svoje izdelke tudi na Ljubljanskem velesejmu, širši javnosti. Prihodnjič prinesemo o stvari več podatkov ter zahtevamo od merodajnih oblasti, da si ogledajo to nemško gnezdo malo bližje. Z Kupujmo in podpirajmo izvrstno u Kolinsko cikorijo \ domači izdelek. uradništvo rekrutirano i