List št. 36.
Gospodarske skušnje
(Koli se dajo veliko terdniši narediti) kakor ce so na spodnjim koncu nasmodeni, s kterim se v zemljo vtaknejo, ako se spodnji konec nekoliko dni v apneno vodo postavi; po tem, ko se posuši, se namaže z hudičevim oljem (Titriolol), in se spet postavi na sonce sušiti. Na to vižo se spodnji del kola tako rekoč o kam eni in je za zmiraj obvarovan trohnjenja.
(Močno hvaljena Angleška maz za konjsko opravo (kšir) in za usnje pri kočijah se takole naredi: vzemi 1 bokal mleka, zavri ga in primešaj vrelimu mleku 4 lote dobriga in lahko raztop-ljiviga mjila (žajfe); to zmes dobro premešaj in pusti, da se nekoliko pokuha; — potem primešaj čistiga in ne žarkoviga Ianeniga olja 4 lote, in vse dobro pretresi. Ako se s to mešanico usnje namaže, se ohrani volno in mehko, da se ne lomi. [Kader krompir začne poganjati, zna biti nevaren prešičem), če se ga jim preveč da. To so skušnje učile v več krajih Parskiga, kjer je že več let zaporedama veliko prešičev od mesca maliga travna (^aprila) do rožnika (junia) nana-glama počepalo ; mislilo se je, da je čerm (vran-cni prisad) ali šenj; sedaj pa se je za gotovo zvedilo, da je tega kriv tisti strup, ki je pod ime-nam šola ni n znan in se v krompirju, ki začne kal poganjati, v veči meri nabira.   Tako zavdana
živina postane kakor mertva na zadnjih nogah, koža na notranji plati nog se pokaže rudeča kakor še-njasta, in ta rudečina se razprostre čez trebuh in
Eersi, in živina pogine. — V tistih krajih, kjer so rompir kali otrebili, ga kuhali, vodo odlili in potem še le suh krompir prešičem dajali, ni nobeden zbolel; povsod drugej pa, kjer niso tako ravnali, je vse počepalo, če so sirov krompir, ki je že poganjal, imenovane mesce prešičem pokladali. — Naj nam bo ta skušnja v poduk.