Mimici. ^
Mimica, mimica zlata,          Ti bi kot kosček opala
ti si pač lahko  bahata,         ptički v želodčku ostaia,
ker se vse tvoje telo             če se te s kljunom  lotf:
sveti kot čisto zlato!             tega se vsaka boji I
Sedaš na krasne cvetice,       Mirno se paseš na cveti,
da se ti hrbet, nožice           solnce pa krila podžge ti;
lepše tu   bliskajo  v  dan,      dvigneš brenčeč se tja v svet,
ki te obsije rosan.                v senci spet sedeš na cvet.
Ptičice gledajo nate,            Tožno za tabo jaz gledam:
a kot na rjave se brate         meni in vrtnim  tem  gredam
nate ne upajo z vej,             takrat odneseš s sabo
rajše zletijo naprej.                moje — edino zlato!
Fr. Rojec
154