ŠTIRIDESET LET STIŠKE GIMNAZIJE
Vsi so zapeli »Gaudeamus
-Velika je popotnica in dra-ga je dota, ki nam jo je na pra-gu življer^a dala šola -za mla-de včasih težko razumljena, za stairejše pa eden najlepših spo-mimov!« je menil grosupeljski žufpan Rudolf Rome, tudi sam edten stiških maturantov, ko smio prvi dan junija proslavili 40-letnico stiške gimnazije. »Ries, to so bili lepi časi!« mu je pri tegnil tudi prof. dr. Jože Lo-kar, znani slovenski psihiater, ki ga najdemo med stižkimi maturanti zapisanega v šol-skem letu 1956/57. ZbraJi so se na prelepem dvorišču stiškega samostana, mešanica vseh ge-neracij, od najstarejših do naj-mlajših, tistih, ki bodo »Ga-udeamus« zapele letos. In sku-paj s pevskim zborom, ki ga je vodila le kdo drugi kot Cilka Žagar, katere itne je z gimnazi-jo in zlasti z zborom povezano vsa dolga desetletja od 1957, smo zapeli »Gaudeamus« vsi zbrani, z ministrom dr. Petrom Vencljem na čelu.
Je že res, da imamo y Slove-nyii prenekatero starejšo gim-nazijo od stiške. A je tudi res, da smo Grosupeljčani na sti-ško> še posebno ponosni, saj so iz rye izšli profesorji, zdravni-ki, inženirji in mnogi drugi priznani strokovryaki. Ravno beli menihi cistercijanci so znaiye kot vrednoto in potrebo prinesli v naše kraje prej kot
marsikje drugje. Stična s sa-mostanom je tako že v sred-rvem veku postala vzgojno, iz-obraževalno in kulturno sre-dišče. Gimnazija v Stični pa je še vedno edina srednješolska ustanova ne le v naši občini pač pa na vsem prostoru od Ljubljane do Novega mesta. Njena življenjska pot od nepo-polne srediye šole, ustanovlje-ne v letu 1945, ter v šolskem letu 1950/51 osnovane višje gimnazije s prvo maturo leta 1955 - opravilo jo je 18 učen-cev - je bila bogata in raznoli-ka, a marsikdaj tudi trnova. Oktobra 1979 so položili te-meljni kamen za novi šolski center med Stično in Ivančno Gorico in tam se pravzaprav zadnjih deset let izmenjujejo generacije mladih. Novo šolo so začeli graditi 1980 in dijaki gimnazije so skupaj z učenci osnovne šole pomagali pri iz-kopu kanalov za vodovod in električno napeljavo za skup-no hišo učenosti. Po letu 1987 je dobival šolski okoliš vse večji obseg, tako da se v to šolo vpisujejo učenci od Ljubljane in Litije do Žužemberka. Za primer povejmo, da jo obisku-je kar lepo število Ljubljanča-nov, od šolskega leta 1986/87 pa do tega, ki se pravkar izte-ka, nič manj kot 590.
Površina   šolskega   centra meri 7500 kvadratnih metrov.
v njem je zaposlenih 43 profe-soijev na srednji šoli in 40 uči-teljev na osnovni šoli, obiskuje pa ga 639 učencev osnovne šo-le ter 674 srednješolcev - ob-delovalci kovin, oblikovalci kovin, trgovci, ekonomski teh-niki in seveda družboslovci.
Se vam ne zdi, da nemalo pove podatek, da so imeli v sti-ški gimnaziji prvo leto učitelji v svoji kryižnici 9 knjig, dijaki pa 56, leta 1981 pa so jih v novi šolski center selili 9522?! Kako živahen je utrip šole so pokaza-le tudi raznovrstne razstave, ki so jih dijaki pripravili za jubi-lej: zbrali so nekdanja in da-našnja maturantska oblačila, nekdanje šolsko glasilo Iskre in današiye Iskrice, razgrnili zajetne in tehtne seminarske naioge četrtošolcev, oblikovali čudovite šopke in na trgov-skem oddelku razstavili domi-selno in res sodobno oblikova-ne propagandno-marketinške bkovne izdelke, številni obi-skovalci so v enem od razre-dov srečali čisto pravi motor in vrsto pokalov, ki so jih pribori-li mladi dirkači, po hodnikih visijo risbe in slike, ki kažejo številne nadarjene mlade ro-ke ... Vse to pove mnogo več od še tako imenitnih slavnost-nih govorov! Stiški gimnaziji od srca čestitamo!
BOGI PRETNAR