URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

D E L O ★ i )1^^S/<^V»>^WW^VWVWlW%^^^%^^,WSAiiW^’WWVWV>< STOLETNA PRATIKA PRIPOVEDUJE IN NAPOVEDUJE: Neprijazno, suho in mrzlo vreme se nadaljuje Večina aprila zagotovo ne bo tako prijetna, kot je bil skoraj cel marec, tako vsaj povzema­ mo po stoletni pratiki. Ne ve­ mo zagotovo, koliko iina pri tem novi vladajoči planet - Merkur, res pa je, da je nje­ gova narava mrzla in suha, vse­ kakor pa spremenljiva in nesta­ novitna. Takšna je tudi napo­ ved za naprej: neprijazno, suito in mrzlo vreme se nadaljuje. Opazovanje vremena je bilo pri Egipčanih zelo razširjeno že dolga tisočletja pred našim štet­ jem. Kljub namakalnim napra­ vam v rodovitni dolini Nila in na bližnjih puščavskih območ­ jih so bile padavine vselej zelo dobrodošle, zaslugo zanje pa so pripisovali bogu Reju in sc mn oddolžili v eni najstarejših himn, posvečenih tudi reki Ni­ lu. Prav tako so se ohranili hi­ eroglifi, reliefi in spomeniki sončnemu božanstvu Reju, vsem pa je skupno to, da sporo­ čajo o vremenskih opazovanjih v starem Egiptu. ■ Egipčani se lahko ponašajo tudi s tem, da so približno leta -1200 pred našim štetjem začeli šteti z letom, ki je imelo 365 dni, in sicer na podlagi pradav­ nih kmečkih opazovanj, To egipčansko leto je bilo pozneje podlaga Cezarjevemu julijan­ skemu koledarju, posredno pa tudi zdaj veljavnemu gregor- janskemu iz leta 1582. V grški mitologiji zasledimo malikovanje boga Zeusa, ki je gospodoval vesolju in bil bog Zemlje in neba, ob slabi volji pa je pošiljal na naš planet blisk in grom. Ustvarjal jc tudi obla­ ke in tlež. Vetru jc vladal bog Ep!, ki so mu grški trgovci in mornarji darovali pridelke in druge dobrine, da bi imeli mil­ no morje med dolgimi potova­ nji po trgovskih poteh. Iz. 5. stol. pr. n. š. izvirajo grške kronike, v katerih so med drugim poročila o vremenu. Nanašajo se na opazovanja vre­ menskih dogajanj in drugih po­ membnejših dogodkov, pred­ vsem ob večjih slovestnostih na dvorih. Te kronike imenujemo parapegme. Kako razširjena je bila veda o opazovanju vreme- w! l!“ na v Grčiji, pričajo odlomki iz različnih pesnitev, zlasti mora­ mo omeniti Hczioda, Homerja in Arata. S' Od 6. aprila do 12, aprila 1991 NOVA DOMAČA NANIZANKA NA TV SLOVENIJA Posel je posel Na male zaslone prihaja nova TV nanizanka Posel je posel, ki jc nastala v Studiu 37. Nova nani­ zanka se tako po vsebini kakor tudi po svojem nastanku razliku­ je od dosedanjih slovenskih tele­ vizijskih nanizank in nadalje­ vank. Nastala je na pobudo av­ torjev. ki so vložili svoje delo. Organizacijo produkcije je prev­ zel avtor sam, Marcel Buh, ki pravi o snemanju: »Materialne stroške smo delno pokrili s spon­ zorstvom, generalni sponzor je bil Sloviti, omenil pa bi še Mladi­ no, Tobačno tovarno, Color in Drogo, delno pa je denar prispe­ val Studio 37. Televizija Sloveni­ ja pa nam jc pred vsako epizodo odstopila dve minuti program­ skega časa za reklamiranje. Tak način produkcije je za ustaljene razmere v slovenski kulturi nekaj novega, glede na' izkušnje pri snemanju pa bi lahko rekel, da jc tudi nekaj zelo pozitivnega, saj je bil odnos ekipe do dela dosti bolj zavzet in poln elana, česar pri rednih institucionalnih produkci­ jah nismo vedno vajeni. Tokrat je pač tako, da je dohodek vsake­ ga člana ekipe odvisen od uspeha in kvalitete njegovega vloženega dela. In to je do neke mere prav, čeprav menim, da hi bilo lažje, da bi bilo vsaj 50% denarja za snemanje zagotovljenega, 50% pa je lahko odvisno od uspeha projekta.« Žanrsko se nanizanka zgleduje po ameriških nanizankah in na­ daljevankah, ki jih spremljamo v nočnem programu Sova. Tukaj sc dogajanje zapleta in razpleta v majhnem zasebnem podjetju Ultraservis. ki se ukvarja z vse­ mogočimi posli. Njegovi trije lastniki: Dcrgi. Loško in Ivo, so pač mnenja, da je posel posel in prevzamejo vse servisne storitve in naloge. Kljub tako treznemu razmišljanju pa jim posel ne gre ravno od rok. Zadolženi so -v banki in pri Dergijevi teti Lizi, s katero igrajo poker, da bi na lahek način prišli do denarja. Po­ ker pa je igra na srečo, katere pa fantje nimajo ravno v izobilju, saj teta Liza redno zmaguje in tako postaja solastnik Ultrascrvisa. To pa fantom ni ravno povšeči. saj teta Liza uveljavlja tudi svojo voljo in ima svoje zahteve. Tako ni slučaj, da se stvari zapletejo s prihodom Američanke Mo­ nike. Glavne vloge so odigrali: Maj­ da Potokar, Bernarda Oman, Sa­ brina Meško, Marko Derganc, Gojinir Lešnjak in Ivo Godnič. V vsaki od šestih nanizank pa nastopajo še gostje: v prvi sta to Ivo Ban in Janez Hočevar-Rifie. Režiser je Jurij Korene, direktor fotografije Rado Likon, sceno­ graf Jane/. Kovič, kostumografi­ nji! Zvonka Makuc, za masko je skrbela Berta Meglič, avtor glas­ be p;i je Zoran Predin. J. T IZLET TEDNA: PO DRAVINJSKI DOLINI Odmaknjen svet pod Bočem Malce stranska, a zelo zanimiva izletniška smer oh vzhodnem robu Slovenije. Ne smela bi biti tako neobiskovanu, pa čeprav je na njej nekaj kilometrov makadama. Danes jv že tako, da je boljši dober makadam kakor pa slab ali povsem uničen asfalt! Ngša današnja izletniška smer se začenja,v Šmarju pri Jelšah, kjer smo začeli pot proti Podčetrtku lani oktobra . , . Nad Šmarjem, naj ponovim, stoji na 135 metrov visokem hol­ mu velika cerkev sv. Roka iz 17. in 18. stoletja, eden naših baroč­ nih biserov s čudovito notranjo opremo in zanimivo potjo na vrh, mimo 14 kapelic križevega pota. Prisoje pod Miklavžem • Z rogaškega razpotja se povzpne ozka asfaltirana ce­ sta navkreber pod prisoje Bo­ ča, kjer je raztresenih - med I sadovnjaki, vinogradi, polji : in hostami - cel niz majhnih, : deloma v zaselke razdroblje­ nih vasi, Najprej je Spodnja Kostrivnica ali Kostrenca, potem pa še Zgornja, ki je aatstsis vrelec, Lenkečeva slatina in ts&zttte ; poznobaročna cerkev ima ________ SHH ;.<■*«» ni. cerkev sv. Mi- ko s kostrivniške kakor tudi msjsss še Gabrka ali Gabmika, Spodnji in Zgornji; v sled- SScMSt” našo smer proti Zgornji Kostriv­ nici. Nad tesno dolino Mcstinjš- čicc stoji še pred Podplatom na skalnem »balkonu« cerkvica sv. Benedikta z lepim zlatim oltar­ jem (16. stol.). Medtem, ko'današnja glavna cesta zavija proti zahodu, da bi našla pot na preval pod Bočem in tam smuknila k Dravinji, pa je srednjeveška cesta tekla bolj na­ ravnost (iz Mestinja) skozi danes povsem pozabljeni in ubogi Lem­ berg. v turških časih, zgrajen pa jc bil vil. stoletju. Ves kraj je mnogo trpel v prvi polovici 15. stoletja ko so se tu dajali Celjski in Hab­ sburžani. Pomagali so požari, prestavitev ceste in razcvet ro­ marske Sladke gore; vse je šlo po zlu. slava in bogatija. Kar je osta­ lo so anekdote o Lcmberžanih: zbral jih jc Niko Kuret v posebni knjižici. Sladka gora, ki jc le nekaj kilo­ metrov oddaljena od naše smeri, stoji na holmu (300 m) sredi sli­ kovitega, trško oblikovanega kraja. Sedanja Marjetina cerkev z dvema zvonikoma je bila zgra­ jena leta 1754. Lepa arhitektura in izjemno ubrana notranja opre­ ma; pravi slovenski baročni bi­ ser! Jelovškove freske, Gallovi in le. ki teče na sever v Dravinjo. Skozi Lovnik in mimo velikih kamnolomov kakovostnega ap­ nenca in že se nam pod gozdnati­ mi strminami Boča začne svet odpirati. Med hišami Zgornjih Poljčan sc pot zvije skozi trški kraj. V zid cerkve sv. Križa so vzidani rimski »kamni« (portret dveh Rimljanov im.). Tu je živel in umrl (1941) znameniti »bočki« župnik Alojz Cilenšek, ki je bil zagnan planince in tudi pisec. Razen tega je šegavi Mlakar prav Cilenška uporabil za prototip svojih dogodivščin. Čez Dravinjo, ki priteče z za­ hoda skupaj z železnico, zavije­ mo onstran mostu v prave Polj­ čane (prej Maharska vas), neva- 1’lujska gora -Marijina cerkev za tabornim obzidjem - kakorjoje upodobil G. M. Visclier Najprej proti zahodu do raz­ potja pri Mestinju, kjer sc na jug loči pot proti Atomskim topli­ cam. Stara pot pa gre v levo pro­ ti Lembergu. Mestinje je bolj delavsko naselje z industrijo.ka­ kor vas. Tu je bil rojen (1912) šolnik in pisatelj Jakob Šket. av­ tor zgodbe o Miklovi Zali. Lepa je Sladka! Kratka je pot do Podplata, kjer se od naše smeri loči glavna cesta proti bližnji (7 km) Rogaški Slatini, stranska pot pa zapusti Cesta sc nato zvije skozi mali Topolovec do Pečice ob serpenti­ ni glavne ceste pod Šmihelom, široko gorico vrh katere, bolj proti zahodu, stoji cerkev sv. Mi­ haela. Izredna panorama! Na vrh do cerkve lahko pridemo po slabi slemenski poti z vrha prevala nad Pečicami. Na zahod od Pečic se odcepita krajevni cesti, prva v Lemberg, druga na Sladko goro. Lemberg še danes kaže, za po­ zorno oko, sledi nekdanje boga­ tije, saj je bil trg nekoč prepoln obrtnikov, trgovcev in furmanov. O Lcmberškem gradu je ohranje­ nih le malo sledi, propadel je Mersijcv oltarji, Straubova priž­ nica, Jenačkove orgle, Ccbcjeva slika... Vse skladno, mirno, le­ po in hkrati vznemirljivo. »Italijanski« grad nad Dravinjo Cesta se po zavoju nasloni na gorico in zleze na preval, kjer je gostilna. Potem počasi navzdol v grapo pod Bočem, v tesen Be­ ško scliščc, ki se jc nabralo okrog velike železniške postaje. Zavijemo na desno in sledimo v vzhodno smer toku Dravinje, med Halozami na jugu in Dra­ vinjskimi goricami ter Savinskimi holmi. Najprej so tretje, Spodnje Poljčane, pod vinogradi in malo nad mokrim dnom doline... Onstran Dravinje, tesno pod strminami Boča. so majhne Slu- Nadaljevanje na 2. sir. Čuvaj se hudobnega človeka! Ce se ti usede na suknjo, ne reci mu, naj se privzdigne, am­ pak odreži in beži. Karikatura llranko Sosič