Splošne vesti.  »Narodna Prosveta« v zameno za »Učit. Tovariša«. Po svoječasnem dogovoru se je pošiljalo 50 izvodov »Narodne Prosvete« našemu poverjeništvu, ki jih je potem raizpošiljalo iz Ljubljane na naša okrajna društva. Nasprotno se je pošiljalo iz uprave listov UJU 50 izvodov »Učit. Tovariša« v Srbijo na naslove, ki naim jih je označila centrala UJU v Beogradu. — Po sklepu izvršilnega odbora UJU v Beogradu pa se je ustavilo nadaljno pošiljanje »Narodne Prosvete« v zameno, češ, da hočejo s tem doseči redno naročanje in. plačevanje lista posameznikov. Zato naj upoštevajo ustavitev lista »Narodne Prosvete« tako naši dosedanji prejemniki tega lista kakor tudi oni naši tovariši v Srbiji, ki so doslej d obivali brezplačne izvode »Učitel j skega Tovariša« in smo jim tako primorani za bodoče list ustaviti. — »Na- rodne Prosvete« ostane za naiprej sairno 10 brez^plačnih izvodov, ki se bodo pošir ljali stainim dopisnikom »Učitdjskega 'Iovariša«. Okrainim učitdjskiim društvom pa priporočamo, da nairočajo »Narodno Prosveto« direktno pri administraciji v Beogradu, Učiteljski dom. — Zaradi izvrševanja ministrske odredbe nai bi prišd učitelj v disciplinaruo preiskavo. Izvrsujoč naredbo ministrsitva prosvete z dne 12. novembra 1924 O. N. Br. 37.660 in odlok okrainega šolskega sveta z dne 14. januarja 1925, št. 70., v katerem okrajni šolski svet izrecno povdarja, da so v naredbi minrstnstva prosvete mišljena oriovska dmštva, sem naročil razrednikom, da povedo v svojem razredu to naredbo učencem in jih opozorijo na vse posledice, ako bi še nadalje bili pri orlovskem dru&tvu. Pri domaiči učiteljski konferenci je bil o vsem tem obveščen tudi tukajsnji gosp. župnik kot katehet in je cdo povdarjal, da je dolžnost šolskega upravitelja, da zadosti vsem zapovedim višje oblasra« Po preteku nekaj tednov paj se je mož premislil ter je poslal z 20 podpisi pritožbo na okrajni šolski svet proti temu postopanju šolskega upravitelja. V tej pritožbi se prav jezuitsko sklicuje na § 2. J. O. Z. in končno sledeče zahteva: »Če ie šol. vodstvo kljub § 2. pravil J. O. Z. uporabilo navedeno proti naši šolskd miladini, ki hodijo v orlovsko društvo, je s tem očividno prdtoračflo meje svoje službe. Predlagamo, da okrajni šolski svet preskTbi, da viniško šolsko upravitelistvo to postopanje opusti in da se v bodoče ne bo več kaj takega zgodilo; proti šolskemu upravrteljstvu pa naj okrajni šolski svet uvede polrebno uradno postopanje.« Komentar si vsak napravi sam. — Pravkar smo prejeli oficialno obvestflo o premestitvi tov. Lešnika. S to premestitvijo se bomo v pTihodtiii številki še obširneje bavili. — »Narodita Prosveta« prinaša v 19. številki na uvodnem mestu naš članek iz predzadnje številke »Učit. Tov.« »Trnjeva pot slovenskei?a učiteljstva na Koroškem« v srbohrvaščmi. — Razpust »Saveza Hrvatskih Učk. Društev« Minister Prosvete ie z odlokom O. N. Bt. 13.301, od 11. marca 1925 ukrnil SHUD na osnovi zafcon» o ssaščiti države. — Poljsko odlikovante ministru Pribičeviču. Poljski poslanik Okonski ie izročil najvišji poljski red »Polonia Restituta« z lento, ministru prosvete g. Pribičeviču, ki mu ga je poddii predsednik poljske republike. — V odgovor. (Dopisniku dopisa »Iz hribov«.) Načrtov izvenšolskega' dela ni ne za hribe ne za doline! Taki recepti ne eksistiFajo. Kdor ima res najboljšo voljo Ln vesdje do dela, si ga bo sam izdelall, ko spozna razmere in zapaz-i najbolj : zijajoče vrzdi svojega kraja. Napačna je tudi domneva. da se vse deio izraža V takozvanih »veselicah«. Je tudi tako delo, ki o njem širša javnost nikoli ne izve, to je tisto podrobno kulturno - izoibrazevaiao ddo, ki pripdje do istega cilja kot ono glavno, ropotajoče, o katerem govore cde kolone našega časopisja. Cilj je le eden: pritegniti mladino nase, jo braniti pred slabLmi vpiivi, biti z njo v neprestaneon stiku, dokler ne doraste v novo geaieracijo, za katero vsi čutimo, da mora priti, zaradi nas in zaradi skupnih, bodisi družabnih in državnih interesov. Ti stiki so povsod izvedljivi! Povsod je velik odstotek šoloobiskujoali otrok, ki bi radi po šoii enkrat na teden poslušali pravljice, ali ki bi se uddeževali vai mladinskega zbora, ali ki bi se priključili izletu v dolino, kjer bd šola v dolini uprizorila kako mladinsko igro itd. In 5e pridobimo za svoje delo le enega otroka, smo pridobili poznejšega glavarja etie generacije. Da metii niso hribi španska vas, evo: Prva moja služba je bila v hribih na Goriškefm, v va&i, ki ni bila zaznamovana niti na špecialkah. (Bit bi morda §e danes tam, da nisem dobesedno zbežal straidat v Trst eno leto kot brezplačni volonter.) Šola ie bila na samem in skozi špranje poda sem ob katedru giedal v kravji hlev in poslušal mukanje govedi. Uudje oai mi niso zapirali le duri, ampak so prihajali v šolo s sekiro v roki protestirat, če sem učenca obdržal po pouku v šoli. Tudi je bila šola tam popolnoma nai samem. Bil sem mlad in idealen. pa sem hodil z dvema šoli odraslima mladenčima v bližnjo vas, kjer sem ustanovil pevski zbor; koilega v tisti Viasi pa je naštudiral neko igro. Res, da ie bilo petje pri prvem nastopu grozno, (ljudje niso tam odra še nikoli viddi), res, da ni tgra dosegla svoj na- men {igralei so se razvndi le v lilpu, ko jim prinese služkinja na odru skledo makaironov z gulažovo ornako, — s takim tdkom jesti še nisem videl iiudi. četudi so zunaj za plankami »vesdici« nasprotni dementi zbijali na pertrolejske latve, da bi onemogočiii uiprizoritev), res je tudi, da je bilo vse ddo samo trošenje energije, ker ni bilo prijeto na pravem koncu, _ imdo je svojo dobro stran, da je ljudi izbubalo iz letargije. J. R. _ — Nekai misli k nameravani upeliavi kratkih kmetUskih tečajev za učitelte- vrtnarie. 1. Vodstvo tečajev naj prevzamejo vtousposobljeni tov_riši, ki so obfekovali predmetni tečai na kaki kmetijsiki šoli. Najpriporočljivejši seveda so okrajni poročevalci šolskih vrtov. 2. Podrobni načrt učne snovi naj se predloži v aprobaciio šofefci oblasti. 3. Teoaji naj vsebujejo v načrtu samo praktično v e ž b a n j e , na pr. a) različRi načini cepljenja (požlahtnjevanja). b) obrezovanje v drevesnici, c) sajenje drevesc na staino mesto, č) zatiranje sadnih škodljivcev, d) škro<pljenje itd. 4. Stevflo učrtdjev - uddežnikov naj se z ozironi na možnost praiktičnega predelovanja v načrtu določene učne snovi o m e j i. 5. Tečajniki nai- im«jo že nekaj t e oretične in praktične podlag e ter so gse že udejstvovali na šolskem vrtu kot praktieni sadjarji-vrtnarji. 6. Pristop k udeležbi tečaja naj imaio sarno u č i t e 1 j i vrtnarji in učiteljice na emorazredaiicah s šolskim vrtom. 7. U č i t e I j i c e naj bi se pritegriile eventualno k speciatnemu tečaju za cvetlLčarstvo odnosno zelenjadarstvo. 8. Tečaji naj se vrše če le možno samo ob šole prostih dnevih inače nai se pouk nadomesti. 9. Kraj in čas takih tečaiev, ki naj bodo vsaj vsako četrtletje enkrat, naj doJočajo okrajna učitdjska društva na svojih zborovatTJih. M. K. — Izvenšdsko detovanje učftelistva (Dopis. oziroma odgovor) je v vsakem kra^u možno in je boij zavisno od osebe, ko od kraga. TudS v hribovski vasi je možna giedališka predstava. Dd čistega dohodka lahko rodi javno ljudsko knjižmco Ni treba več sto knjig, 50 najboljših knjig in javna knjižnica je otvorjena. Ponekod je celo v mali vasi pevski zbor, kmetijska iai čebelarska podružmca, velika drevesnicai itd. Veim, da ie težavno, poznam zapreke in neuspehe, vercdar — možno je. Ako kdo misli, da se v mestu in trgu to ddo lahko opravIja, se silno motl; treba ie mnogo nesebičnega, nadvse požrtvovadlnega dda in predvsem sposobnosti. — Še nekaj! Tudi v hribovski vasi irna lahko učiteli par znancev in prijateljev, ki gredo ž njim v korist ljudstva in države. — Novi učni čas na srednito šolah. Na srednjih šolah se je uvedei učni čas tako, da traja pouk v enem predmetu 40 minut. Na ta način se je oinogočilo, da traiai šolski pouk vsak dan samo od 8. do 12. ure, dočim je trajal prej do 13. ure. Kakor čujemo, se tudi meščanskošolsko učitdjstvo poteza za tako ureditev. Ker je ta ukrep napravljen iz zdravstvenih ozirov za rrrladino, bi bil tem bolj primeren za osnovno šolo. — Kamniško učitdjsko društvo ima sestanek v četrtek, dne 2. .aprila 1925 ob 3. uri popoldne v gostilni g. F. Vodeta v Komendi. Izredno učinkujoče zdraviio proti vsem vrstam revmatizma. V dobi za minulo strašno svetovno vojno trpi naš narod mnogo na revmatiznm, a večjidel teh bolnikov še danes ne ve, kako lahko in hitro se ta bolezen ozdravi z zdravilom Radio-Balsamica dr. Rahlejeva. Že v Rusiji je dr. Rahlejev posvetii vse svoje moči proučaivanju tega zdravila in dosegel izredno velike uspehe. Ko je pred dverna letoma začel preizkuševati svoje zdravilo v Sloveniji, ima danes tudi pri nas zaznamovati neverjetno lepe rezultate. Ni čuida torej. da je dames njegovo zdravilo priznano vseobče kot edino in najbolje sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. Njegovo izredno učinkovitost najbolj potrjujejo številna priznanja profesorjev in zdrsvnikov kakor zahvalna pisma ozdravljenih bolnikov. Radio-Balsamica izredno hitro deluje in ne pušča nikakih sledov na koži ne na srcu in je popolnoma neškodljiv. Po vporabi dveh do treh steklenic Radio-Balsamica se ozdravi vsak, rudi najstarejši revmatizem. Zdravilo se izdeluje in dobiva v laboratoriju Radio - Balsamica dr. Rahlejeva v Beogradu, Kosovska ulica 13. — IL književna tombola »Jugoslovenske Matice«. S številkami izŽTebanimi do 14. t. m., so bili zadeti v s i d o bitki za tombole injes tem igra dovršena Tombolo so zadde tablice, ki nosijo številko 1815. lmena onih, ki so zadeli tombolske dobitke, objavimo prihodnjič.