CENA 190 din - Leto XL - št. 65 Kranj, petek, 21. avgusta 198 imglas LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO A TEMVE /ILAD stran 2 KIBERNETIKA: IZVOZ KAR 28 ODSTOTKOV VEČJI stran 4 KAJ DELAJO V MOŠNJAH? Zdaj imajo dve večji gradbišči: cesto v Graben in mrliško vežico. V načrtu pa imajo še več drugih del. Zelo jih moti, da Železniško gospodarstvo pri načrtovanju drugega tira razmišlja o ukinitvi postaje v Globokem. Zgradili so jo sami 1951. leta, danes pa so nanjo vezani predvsem prebivalci Mišač in Srednje Dobrave. lo*v« direktor škofjeloškega Kroja Janez Ziherl, saj ty ""Povedane celo več kot 300-odstotne podraži-• domačih tkanin. Bomo vzdržali? Stopetdesetodstotna inflacija, ki se nam obeta letos, spominja na stanje po prvi svetovni vojni, ko so v Nemčiji ljudje s kovčki denarja (papirja) prihajali po kilogram kruha. Po julijski sprostitvi cen, ki naj bi oživile tržne zakonitosti namesto do sedaj neuspešnega administriranja pri cenah in dohodku, so se avgusta vrtoglavo podražili mlečni izdelki, moka, kruh, elektrika, premog, bencin in derivati, meso, prevozi in še marsikaj, obetajo pa se tudi nove podražitve, med prvimi sladkorja in olja. Jugoslavija postaja svetovni unikat, saj ji je kljub rekordni inflaciji uspelo obrzdati plače. Povečanje nesorazmerij med plačami in življenjskimi stroški pa seveda še lahko pričakujemo, saj tistega, česar ne ustvarimo, ne moremo razdeliti, kar ustvarimo, pa skušamo čim dražje prodati. Skladišča ostajajo zato polna, trgovci pa z različnimi prodajami na kredit in razprodajami skušajo izbezati od kupcev, kar je le mogoče. Tega pa je vsak dan manj, saj ob plačah, ki so petkrat ali šestkrat manjše kot v razvitih deželah (gnilega kapitalizma), več kot polovico zasluženega denarja porabimo samo za hrano, ki je že dražja kot tam. Javnomnenjska raziskava v Sloveniji je pokazala, da se delavci zavedajo, da premalo delajo, da je proizvodnja slabo organizirana, kdor dela dobro in ustvarjalno, pa premalo zasluži. Delavci se počutijo ogroženi, saj grozi, da bomo na tako nizki stopnji gospodarskega razvoja izenačili plače s socialnimi podporami, nihče pa ne bo hotel delati, ker se ne bo izplačalo. Odgovoren za to ni nihče, nikogar se tudi ne da zamenjati, ker nihče na položaju sam ni ničesar zakrivil, na odgovoren položaj pa so ga postavili drugi. Kje je pot naprej, se sprašujemo. Uveljaviti bo treba populite tržne zakonitosti, omejiti administracijo ter pregnati birokracijo in tehnokracijo, postati odgovoren za svoje delo (in ukrepe). Prvo pa naj bo delo, znanje in inovativnost, ki naj bodo ustrezno cenjeni in tudi nagrajeni. V. Stanovnik eta za sodelovanje «veliko neizkoriščenih možnosti ^fftli av#usu* — V sredo je bil na letošnjem 37. med-^iih neitl gorenjskem sejmu v Kranju koroški dan. Gostje *vst* SM Prt*«'stuvn'ki Koroške gospodarske zbornice, ^ rjiski konzul dr. Anton Kern iz Ljubljane in plesna P'Ha. Komasacija v Kovorju in Zvirčah Razburjeni zaradi odločb Kovor, 17. avgusta — Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti tržiške občinske skupščine sta sredi junija sprejela odlok o uvedbi komasacijskega postopka na območju Kovorju in Zvirč. Lastniki parcel, predvidenih za komasacijo, so prejeli odločbe, ki pa so povzročile pri nekate-ih, predvsem pri tistih, ki o pripravah na komasacijo niso bili dovolj obveščeni, precej razburjenja. Zato sta predsednik krajevne skupnosti Kovor in direktor tržiške kmetijske zadruge v ponedeljek sklicala sestanek, na katerem sta pojasnila nejasnosti in dvome. Nekateri so menili, da je o komasaciji že vse odločeno, čeprav so podani šele osnovni pogoji za njen začetek in bo mogoče nejasnosti in dvome še razreševati. Razburjenje pa le ni bilo povsem odveč, saj so ljudje o tej zadevi sedaj le bolje obveščeni. Predvidena komasacija naj bi bila narejena na HX hektarih zemljišč. J. Košnjek Plače zaostajajo za življenjskimi stroški Prepočasna rast osebnega dohodka Ljubljana, 19. avgusta — Zadnji podatki republiškega zavoda za statistiko kažejo, da je intervencijski zakon dobro zamrznil osebne dohodke, ki so sicer za četrtino višji kot lani decembra, vendar pa precej zaostajajo za rastjo življenjskih stroškov. Povprečna julijska plača v Sloveniji je bila 254.654 dinarjev. Cene življenjskih potrebščin so se v primerjavi z lanskim decembrom tako povečale, da je realna rast osebnih dohodkov vse manjša in se bliža negativni rasti. V. S. Poletna glasbena srečanja v Vrbi Vrba, avgusta — V petek, 21. avgusta, ob 20. uri se bodo v Markovi cerkvi v Vrbi začela letošnja poletna glasbena srečanja, ki jih prirejajo že peto leto zapored. Kot prvi se bo predstavil kitarist Žarko Ignjatović, ki bo izvedel dela Dowlarda, Sora, Berkeleva, Rodriga in Granadosa. Letošnji spored poletnih glasbenih srečanj v Prešernovi Vrbi sestavljajo štirje petkovi koncertni večeri. Čez teden dni, 28. avgusta, bo nastopil pihalni trio Arti, 4. septembra radovljiški trio kljunastih flavt Capella carniolae in 11. septembra ansambel Istrano-va z ljudsko glasbo in instrumenti severne Istre. Nro*^"' sv'', kranjsk*- občinske skupščine je sklenil, du Koro-*sI»«Mim ski /borni« i /a 15-letno uspešno in prizadevno sodc-VM*» ' Gorenjskim sejmom, še posebno to velja /a sodelovanje ^Kr* *''t,mi /a razvoj gospodarstva, podeli malo plaketo obči-f| i?rH"J f- veseljem in najboljšimi željami celotne skupnosti vam *«lri|Kuni'" I*' "'' slovesnosti rekel predsednik i Jk »Vternelj. ?vHrj 0 direktor Koroške gospodarske zbornice Hans Jordan kot rfCbl! konzul v Ljubljani dr. Anton Kern sta ugodno ocenila r*tv° Socu'k>vunje sejmov (krunjskegu in celovškega) ter gospo SN&V *>0uclarilu pa sta tudi, da je v okviru dobrih sosedskih od Jk^n'gospodarskih stikov in izmenjav še veliko neizkoriščenih VAvst>S<1 P-' bodo v prihodnje nedvomno lažje, saj bodo dežele ^ie P° nuP°vedih njihovega zveznegu ministra poslej dobile ^tvj^'tojnosti oziroma samostojnost za različne dvostranske 7^»f»ke akcije. °tl©du sejma, slovesni izročitvi male plakete — kolektiv Kl,,v,)a j<* predstavnikom zbornice podelil sejemsko listino m \pt r,,,,,> kosilu |c koroški dan na sejmu zvečer sklenila plesnu u iz Avstrip- v zabavnem programu. . * , A. Zulur 80 let turizma v Bohinju Bohinj, avgusta — Številne turistične in zabavne prireditve, ki so letos v Bohinju spremljale praznovanje ob 80 letnici turistično-društve-ne dejavnosti, bodo jutri, v soboto, 22. avgustu, sklenili z slovesnostjo, ki bo ob 13. uri nu prireditvenem prostoru Pod skalco, če bo dež, pa v domu Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici. Po slovesnosti pa ob 16. uri pripravljajo turistično prireditev Bohinj v času burona Zoisa. V. S. » UGODNI HAK^^^M*^0* •---------n.C,OZOA"_^„F » BLAGO ^^L-y^JfT!^- J KRM"' »*. Kranj, 20. avgusta — Te dni so tudi kmetje na (iorenjvkem zaceli pospravljati koruzo, po ka teri je na trgu letos veliko povpraševanja. Po lanski rekordni etini, ko smo v Jugoslaviji pridelali skoraj VI milijonov ton zlatega zrnju, je odkupna cena na trgu tako padla, da so kmetje spomladi na poljih zasejali manj koruze, precej pridelka pa je /lasti v Vojvodini uničilo neurje, (ena kot ize se je letos vrtoglavo dvignila, saj kupci zanjo v Vojvodini ponujajo 140 dinarjev, v ne/itorodnih krujih pa celo 106 dinarjev /a kilogram. Koto: V. Stanovnik Rednu uvtobusna proga Ljubljana — Vršič — Bovec in nazaj — Cesto čez Vršič vsak maj cestna podjetja in spomladansko »Teme »odprejo« za promet. Alpetourov avtobus, ki vozi na tej progi že vrsto let, odpelje vsak dan ob 6.30 iz Ljubljane in ustavlja na vseh avtobusnih postajah na Gorenjskem. V Bovec pripelje ob 9. uri, vrača pa se ob 15.45. Danes sta bila v avtobusu na službeni vožnji voznik Janez in sprevodnik Franci. Koto: I). Humer mmmcm^GLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI PETEK, 21. AVGUSTA 1987 'PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI # Jemo najslabši kruh Ljubljana — Z zadnjo podražitvijo smo dosegli zahodnoevropske cene kruha, še zdaleč pa ne kakovosti, pravijo strokovnjaki za kruh. Kakovost kruha je odraz življenjske ravni in ta pri nas ni na najbolj zavidljivi ravni. Prav tako pri nas pečemo kruh v velikih kocinah, brez velike izbire in več okusov. Povsod po svetu, kjer imajo dober kruh, ga pečejo v manjših količinah v več manjših pekarnah, da dobi potrošnik še topel kruh. Tega po svetu ne počno samo zaradi kakovosti, ampak tudi zaradi tega, ker odpadejo stroški pakiranja, prevoza in podobno. Zato je izdelek lahko cenejši in tudi bolj higienski, oskrba pa je cenejša in veliko bolj sprotna. Če je verjeti strokovnjakom, bomo jedli boljši kruh takrat, ko nam bo porastel standard. # Agrokomerc razburja Velika Kiaduša — Smo priča največjemu finančnemu zlomu v Jugoslaviji, se sprašujejo ob primeru Agrokomerca iz Velike Kladuše. Vrednost nepokritih menic se bliža 400 milijardam dinarjev ali okrog pol milijarde ameriških dolarjev. To je astronomska vsota, ob kateri se zavrti v glav'. Prizadet je celoten jugoslovanski bančni sistem (Ljubljanska banka je menda sprejela precejšen del nekritih papirjev), že danes pa je jasno, da bomo morali tako ali drugače za ta greh plačevati vsi Jugoslovani. Upravičeno se sprašujejo, kdo je kriv, da je do tega sploh moglo priti, kje so bili v teh primerih organi družbene kontrole, in zakaj ni nihče ukrepal, čeprav so menda nekateri v vodstvu republike in zveze vedeli za grozeč finančni zlom. V Veliki Kladuši je za zdaj še mirno, le delavci tega velikega kombinata dobivajo vedno slabše osebne dohodke. # V Svili 40 ur na teden Maribor — V mariborski Svili so med prvimi v republiki dobili dovoljenje za uvedbo 40-urnega delovnega tedna. V tej mariborski tovarni so se odločili, da ne bodo delali ene od sobot. Prepričani so, da proizvodnja ne bo trpela, ampak se bo celo povečala, saj mislijo še naprej modernizirati proizvodnjo. Če pa bi grozila nevarnost slabših poslovnih rezultatov, bodo 40-urni delovni teden takoj ukinili. # Brez strahu za kavo Ljubljana — Kave bomo letos imeli dovolj, tako v Sloveniji, kjer rabimo na leto okrog 7000 ton surove kave, kot v Jugoslaviji, ki jo rabi 45 ali celo 50 tisoč ton. Slovenija uvaža kavo večinoma prek kompenzacijskih poslov z deželami v razvoju, v drugih republikah pa se odločajo tudi za direktni uvoz. Seveda je pri nas kava še vedno dražja kot drugje, čeprav njena cena na svetovnem trgu pada. Glavni vzrok je rastoča vrednost dolarja, pa tudi naši stroški niso majhni. J. K. V PREMISLEK Poslovne (ne)uspešnice Kranj — Da drži pregovor o navadi, ki da je železna srajca, bi lahko ugotavljali tudi v zvezi s tem dopustniškim avgustovskim poletjem. To še posebno velja — čeprav ni le nenavadno, marveč tudi nerazumljivo — za nekatere oblike gospodarske poslovnosti. Medtem ko na primer sejmarji dobro vedo, da je ta čas zelo primeren za tovrstne prireditve in ob neke vrste gospodarskem zatišju ponujajo roko za poslovne prijeme, se z redkimi izjemami v sedanjem težkem gospodarskem položaju dogaja, da smo priča kar festivalu poslovnih neuspešnic. Čeprav na primer kranjskih in celovških sejmarjev ne moti, c se prireditvi v teh dneh do datuma natančno pokrivata in je za poslovneže to enkratna priložnost, da bi ujeli dve muhi na mah, so žal prireditelji v Celovcu reprezentativen jugoslovanski paviljon morali oddati razstavljalcem iz Avstrije in od drugod. Avstrijski konzul v Ljubljani je v sredo na koroškem dnevu v Kranju z obžalovanjem ugotavljal, da iz Jugoslavije tokrat ni niti glavnega raz-stavljalca... Kaj neki delajo naša najrazličnejša (odgovorna) predstavništva onkraj meje? Podobno so ugotovili, ko so v Kranju minuli petek odprli gorenjski sejem. Velikim proizvodnim sistemom.ki delajo predvsem za široko rabo (elektronika, bela tehnika hobi programi) tudi sejem, kot je kranjski, ne zmoti dopusta. Se več. Merkur, recimo, prodaja na sejmu Iskrine izdelke, medtem ko je Iskrina trgovina pred vhodom na sejem zdaj ob sobotah popoldne in ob nedeljah zaprta. V drugih dneh pa je bolj skrita kot ne. Svetla izjema pri tovrstnih neuspešnicah so tokrat trgovci, ki so se znali organizirati. Vendar pa trgovci pri nas niso edini (da ne govorimo o naših poslovnih zastopnikih v zamejstvu), ki bi se morali zavedati, da poletje niso zgolj in samo dopusti! A. Žalar >II^E&IMESGLAS m Ob 35-Ietnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje toke in Tržiča__ _ Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana _ Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), lka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, z • dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj. Mose Pijadvja I - Tekoči račun pri SDK 51500-603-31»»» - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednicu 21-860 m 21-835. ekonomska propaganda 23 987, učunovodstvo 28-463. mali oglusi in naročnina 27-»60. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din_ Soglasje k osnutku ustavnih sprememb V pomoč naj bodo, ne v nadlogo Ljubljana, avgusta — Ustavna komisija zvezne skupščine sprejela osnutek sprememb zvezne ustave, v ponedeljek, pred sejo zvezne komisije, pa se je sestala tudi ustavna komisija slovenske skupščine. Menila je, da zdajšnje predlagane spremembe še niso zrele za sprejem. Seja slovenske ustavne komisije v ponedeljek je bila značilna zaradi dolžine, ostrine in tehtnosti. Predlagane dopolnitve zvezne ustave bo treba še dopolniti, saj še niso zrele za sprejem, nekatere od njih pa spremeniti ali celo napisati na novo, so menili. Po sodbi slovenske komisije so pomanjkljivo obdelana tudi področja bančništva in kreditno-denarne politike. Ob tem bodo v Sloveniji pripravili posebno razpravo, slišati pa je bilo tudi predlog, da bi se republiška konferenca SZDL sešla na problemski seji in pred zasedanjem zveznega zbora zvezne skupščine, ki bo oktobra odločal o osnutku ustavnih sprememb, dala napotila slovenskim delegatom v tem zboru. Izjemni dohodek je preslabo obdelan, predlagane spremembe ustave spodbujajo normativi-zem in pisanje novih in novih določil, državi dajemo preveč novih pooblastih, predvsem pa ustava, če hoče biti moderna, ne sme biti v nasprotju s federativnim značajem Jugoslavije, s civilizacijskimi in tehnološkimi gibanji v svetu in z naravo naših družbenoekonomskih odnosov. Uvajamo pojem federalnih enot, Slovesnost v Cerknem kar ni prav, glede varovanja zakonitosti predlagamo le lepotne popravke itd. Člani slovenske ustavne komisije so se na koncu le sporazumeli, da ne bodo zavrnili delovnega osnutka ustavnih sprememb, o čemer so dan kasneje govorili na seji zvezne ustavne komisije. Upajo namreč, da se bo dalo v nadaljnjem postopku še marsikaj popraviti. Če pa bi imel zdajšnji osnutek ustavnih sprememb že stopnjo predloga, ga Slovenija v tem trenutku zanesljivo ne bi sprejela! Zvezna ustavna komisija je osnutek ustavnih sprememb sprejela. Spremembe lažje narave ne povzročajo večjih problemov, še vedno pa se zatika pri pomembnejših stvareh, ki zadevajo predvsem družbeni, gospodarski in politični sistem. Bistvo ustavnih sprememb, sedaj so zapisane v 29 amandmajih, je čimprejšnje odstranjevanje slabih navad in uvajanje boljšega dela, so dejali na seji zvezne ustavne komisije. Skušali so upoštevati vse predloge, ki so bili argumentirani. Imamo osnutek sprememb ustave. Slovenija se ogreva, da mora osnutek v javno razpravo, v najširšo potrditev. Obravnava ne sme ostajati le v ozkih strokovnih in skupščinskih krogih. Predvsem pa je bistveno vprašanje, ki ga je na seji zvezne ustavne komisije postavil Milan Kučan: ali nam bodo spremembe ustave v pomoč pri izhodu iz krize, pri oblikovanju družbe, v kateri želimo živeti, ali pa v nadlo- go in zavoro. Sicer ne bomo dosegli ničesar drugega, kot v sedanjo ustavo napisali nove Čl£-ne, stare, čeprav nekatere prak; tično preživete, pa pustili' hlt*^1 naložili še kopico odvečnega! in škodljivega normativizma iii sarije. , .»balmofi Jt. K6šhjptf> *i «X)o ioA 5s- • I*k> o« 9i Rezultati Kibernetike v prvem polletju Izvoz kar 28 odstotkov večji Kranj, 19. avgusta — V Iskrini tovarni Kibernetika v Kranju navkljub izpolnjenim načrtom proizvodnje, prodaje in izvoza v prvem polletju niso ustvarili dovolj dohodka, kar kaže, kako neugodne so gospodarske razmere, kako nenaklonjene so predvsem izvoznikom. V Kibernetiki, največji Iskrini tovarni v Kranju, kjer je zapo; slenih sedaj 5.120 delavcev, so v letošnjem prvem polletju izvozili za 14,6 milijona dolarjev izdelkov, kar je 28 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, letni izvozni plan pa so uresniči" 45,7-odstotno. Od tega so na Zahod izvozili za 12,9 milijona dolar; jev izdelkov, kar je 32 odstotkov več kot lani v tem času, izvozni načrt pa so izpolnili 47,9-odstotno. Najuspešnejša izvoznika sta bila tozda Števci in Vega, ki sta izvozila več kot 40 odstotkov narejenih izdelkov. Vendar sta poslovala brez izgube le zaradi izravnave cen, kar kaže, kako neugodne so gospodarske razmere za izvoznike. Čeprav je Kibernetika dosegla 14,9 milijarde dinarjev dohodka, ni zadoščal za pokritje vseh skladov, dober dohodek je imela le Tovarna stikal. Težave so imeli tudi pri oskrbi z izdelavnim materialom, z uvoženim zaradi deviznih problemov. Uvoz je bil za 28 odstotkov manjši kot lani v tem času. Pohvalijo se torej lahko kar s 432-odstotnim pokritjem uvoza z izvoza. Načrt proizvodnje je bil presežen za 13,4 odstotka, tudi storilnost se je povečala za 3,1 odstotka. Vendar pa sedanja proizvodnja prinaša premalo dohodka, zato bo potrebnega več poguma pri opuščanju nekaterih izdelkov in uvajanju novih Odkrili spomenik dr. Viktorju Voičjaku Cerkno— Sredi julija je bila v Cerknem slovesnost, posvečena 8. januarja letos umrlemu partizanskemu zdravniku dr. Viktorju Voičjaku. Pred sotesko Pasica, od koder vodi pot v partizansko bolnišnico Franja, so odkrili doprsni kip, delo škofjeloškega kiparja Toneta Logondra. Ime dr. Viktorja Volčjaka je dobro znano slehernemu borcu, aktivistu, partizanu, vsakomur, ki se zanima za našo polpreteklo zgodovino. Njemu gre zahvala, da je slovensko partizanstvo dobilo zelo varno, za tiste čase zelo pomembno bolnišnico, ki jo še danes občuduje ves svet. Dr. Viktor Volčjak je bil zdravnik v Zireh v Poljanski dolini in od tam je sporočil, da bi se rad priključil partizanskim zdravnikom. Prišel je na Cerkljansko, kjer mu jo dr. Kdvard Pohar naročil, naj najde skriven kraj za partizansko bolnišnico. Z domačinom, kmetom Janezom Peterne-ljcm, sta v soteski Pasica našla pravi kraj za tak namen. Takoj so se lotili dela. Tesarski mojster Peter Lapa j ne je vodil postavljanje barak in decembra 1943. letu je bolnišnica sprejela prve ranjence in bolnike. Do prvih dni maja 1945. leta se je v njej zdravilo 522 borcev. Danes je bolnišnica Franja, čeprav so ohranjene samo barake, zgovorna priča trpljenja in veličine našega osvobodilnega boja in iznajdljivosti partizanskih zdravstvenih delavcev. Ko je bila bolnišnica Kranja zgrajena, jo je prevzela dr. Franja Bidovec, dr. Viktor Volčjak pa je šel organizirat druge manjše bolnišnice po Primorskem, v Brda in celo v Benečijo. Po vojni je bil dr. Viktor Volčjak prvi pnmarij Vojaške bolnice v Ljubljani in kot zdruvnik je delal vse do nekaj let pred smrtjo. Zadnja leta je posvetil zbiranju gradiva o bolnišnici Franji, o kateri je izšlo več brošur in pred dvema le toma tudi obsežna knjiga, vsa ta leta pa si je tudi prizadeval, da bi bolnišnica Franja, ta edinstveni spomenik nase borbe, prišla pod okrilje Unescu. Idnjčani, posebno pa še ljudje iz Cerknega, svojega partizanskega zdravnika ne bodo nikoli pozabili. Za njegove velike zasluge so se mu oddolžili s postavitvijo doprsnega kipa pred sotesko Pasica. Kip je odkril dr. Kdvard Pohar z besedami: »Viktor, glej v tvojo grapo. Odslej ne bo več Pasica, temveč Volčja kova grapa.« Doprsni kip dr. Viktorja Volčjaka je izdelal akademski kipar Tone Logonder iz Škofje Loke, v bron ga je ulil znani livar Andrej Kamšek iz Zg. Kašlja, podstavek iz makedonskega sivca pa so ure-zali v hotaveljskem Marmorju. V škofjeloški zvezi borcev razmišljajo, da bi enak doprsni kip dr. Viktorja Volčjaka postavili tudi v Virmašah pred njegovo rojstno hišo. 1) Dolenc Doprsni kip dr. VikWj Volčjaka pred sotesko 1'*^ ca v Cerknem je odkril partizanski zdravnik dr. \ vard Pohar - Foto: Ma-*J"*P Masterl Slovesnost pri Stošičevem spomeniku Kranj, 18. julija — Krajevna skupnost Zlato polje in družbenopolitične organizacije Zlatega polja prirejajo danes, 21. avgusta, ob 19. uri spominsko slovesnost pri spomeniku IMiloradu Stošiču v Kranju. Kulturni program pripravljajo recitatorji in pevci. Center slepih se ubada z gospodarskimi težavami Nov devizni zakon pomedel metle Škofja Utka, 18. avgusta — V Centru slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika v Skofji I ...ki so prvo Četrtletje sklenili /. 19 milijoni izgube. Kljub temu da ob polletju ni izgub, so v torek na seji izvršnega sveta pregledali njihovo poslovanje in program dela centra v bodoče. Centei slepih, ki dosega izredne uspehe pri rehabilitaciji invalidov, se v zadnjem času ubuda /. gospodarskimi težavami. Krivci za izgubo v prvem četrtletju so predvsem nov obračunski sistem, precejšnje zaloge, slabu izobrazba delavcev, velika odsotnost zara di bolezni in ustavljena prodaja standardnih izdelkov - sestavnih delov za razpršilce in prodaja sirkovih metel, ki so jih izvažali, zaradi novega deviznega sistema pa se podjetja ne zanimajo več za odkup. Direktor Jane/ Kos je v torek na seji povedal, da nobena delo vna organizacija noč*' ničesar več kupiti, da se zaloge surovin zmanjšujejo, bojijo pa se, da bodo morali tudi te prodati Zaradi uglednega položaja, ki ga ima center kot humanitarni zavod, so v izvršnem svetu sklenili, da bodo podprli pobudo zvezni skupščini, naj revalorizacije zalog v tej in podobnih organizacijah iif izvajajo enako kot v drugh. V stanovnik Ni dobrih razvojnih programov Jesenice, 13. avgusta — Ob polletju ima jeseniško ti0' spodarstvo resne težave zaradi izgub. Jeseniško gospodarstvo končuje polletje s slabimi K°*S i darskimi rezultati in precejšnjimi problemi: jeseniška Ze'®[ /.urna ima izgubo, kovinska predelava išče nove programe, ristično gospodarstvo v Kranjski gori je slabo poslovalo. W»j prave ob polletnih rezultatih bodo morale biti temeljite, tudi sindikatih, ki bodo jeseni imeli še druge probleme Kaj pruvi predsednik jeseniškega občinskega sindikaln ga sveta, Marjan Drolc? »V osnovnih organizacijah sindik'1 ■ bodo morali ob policijo spregovoriti motnjah \ poslovanju in o rezultat' • ki \ jesen iškem gospodarstvu res o""' ^Hfc ^ ^ dobri. Prav na Jesenicah se je v pri111 ■f ™ ▼ IX ru Iskre na Blejski Dobravi P»k»*jJ:' I kaj s. /i;oih. ,.• delavci ms.. piavo«^ siki in objektivno obveščeni " ^',,s,Mj. darskeni |M»lo/aju delo\ne organi'"1 je. Treba se je zave« lali, da je i»«,,u1'! ^H|f lesen, in se pogovotiti o notrunjtH s hostih, saj za slabo gospodarjenje ,1is<> » MI**' §mm'f krivi le sistemsko nedorečeni ukr©P»«j Nu Jesenicah delovne organi««** nimajo dobrih razvojnih prograrn . pri dvsem v kovinski predelavi Manjše delovne organizacijo "nUj*!.rft, redno slabe možnosti za razvoj, nimajo strokovnega Ma kar pa ga je, odhaja drugam .tfU,| Sindikalne organizacije se morajo do 25 septembru 'j tudi aktivno vključiti v obravnavo splošnih aktov o d«' j^. sredstev za osebne dohodke, saj je treba do tedaj ukte w'kJ|)fl diti z družbenim dogovorom leseni bo v sindikatih P0,t' ^ tudi široka javna razprava o stanovanjskem gospodarstvu.^ veda pa bodo sindikalni delavc i imeli se druge problem«?, zaradi padca življenjskega standarda zaposlenih.• D . 21. AVGUSTA 1987 NOVICE IN DOGODKI .3. STRAN (^g^M©IE2GLAS Krojevi zimski plašči bodo stali od 125 do 320 tisoč dinarjev Ne skrbi me zima, temveč pomlad škofja Loka, 18. avgusta — Iztekajo se dopustniški dnevi, prihajajo skrbi s šolo, kurjavo, ozimnico... in zimskimi oblačili. Dražji kot bodo Krojevi zimski plašči drugi vendar ne bi snneli biti, smo si rekli in se odpravili v škofjeloško tovarno Kroj, ki slovi po kakovosti svo-J"\ plaščev, kostimov in druge konfekcije in zna ravno prav zabrenkati na modne strune, zuelavo zimskih oblačil zdaj končujejo in bodo kmalu prišla v prodajalne, snujejo pa že Pomladansko in poletno kolekcijo za prihodnje leto. »Ne skrbi me zima, temveč pomlad,« j* »ejal Krojev direktor Janez Ziherl, saj cene domačih tkanin skokovito rastejo, napovedane so celo več kot 300-odstotne podražitve. šele septembra, izdelujejo jo že spomladi, tkanine pa kupijo že na začetku leta. V Kroju običajno ustvarijo v prvem polletju le 20 do 25 odstotkov celotnega prihodka, bistveno »močnejše« je drugo polletje. Že ob polletju pa je bil letos poslovni rezultat sorazmerno dober. Podatkov nima smisla navajati, saj zaradi novega obračunskega sistema z lanskimi niso primerljivi. Resnici na ljubo velja zapisati le to, da so se »potrudili« in nekaj zimske konfekcije so prodali že junija, da ne bi — tako kot po treh mesecih — spet izgubljali časa in moči s pisanjem najrazličnejših poročil, zakaj imajo izgubo. domaČe tkanine so predrage »Ne skrbi me zima, temveč pomlad,« pravi Krojev direktor Janez Ziherl in skrb utemeljuje s skokovito dražitvijo domačih Cene Krojevih zimskih plaš-Jev se bodo sukale od 125 do 320 dinarjev. To sta seveda J^&jni ceni, največ bo plaščev £° l"«0 do 180 tisoč dinarjev. Naj-,en*jših običajno ne prodajo ve-,lK°. kupci pač v Kroju iščejo kakovost. Najdražji pa so posebni ^°deli, ki jih prav tako ne nare-^e veliko. Modne tokove namreč Kroju spretno prilagajajo /^njim letom in njihove plašil* ln kostime lahko ženske nosijo več sezon; seveda tudi zato, er ie tkanina kakovostna. ^SLOVNA ^£1M OBRESTUJE n počila za zimska oblačila so ?o i li JanuarJa in februarja, plovna previdnost jim je nare- do\a'a' na^ Jin zrnanJSaJ° za 20 j£30 odstotkov, in prav so imeli. J^bližno toliko manjša je na-■ r*č zdaj prodaja v Bosno, Srbi-5 m Makedonijo, medtem ko v 'Aveniji in na Hrvaškem ni PREVIDNOST upadla. To je odsev usihajočega življenjskega standarda. Glede na naročila bi morali izdelati 64 tisoč zimskih plaščev, sami so naročilo zmanjšali na 52 tisoč in približno toliko jih bo šlo tudi v prodajalne. Poslovna previdnost se jim je torej obrestovala. Lahko si mislimo, kakšno breme bi predstavljalo neprodanih 12 tisoč zimskih plaščev. IZGUBA, KI NI BILA IZGU-BA O Kroju so v Škofji Loki aprila in maja letos veliko govorili. V javnost je namreč prišla informacija, da je imel v prvih treh mesecih letošnjega leta veliko izgubo. Premlevali so jo ljudje, saj je Kroj vselej veljal za dobro tovarno, premlevali so jo na sestankih. Ob tem so namreč pozabili, da je Krojeva proizvodnja izrazito sezonskega značaja. Poudarek ima namreč zimska konfekcija, ki gre v prodajalne Tudi izvoz ne prenese tako drage osnovne tkanine, zato se vse bolj usmerjajo v posle, pri katerih jim tuji kupci pošljejo tkanino. Za tuje kupce izdelajo od 65 do 70 tisoč kosov oblačil, vseh skupaj okoli 100 tisoč kosov na leto. Izvoz ima torej velik delež, prinese pa slaba 2 milijona dolarjev na leto, od 7 do 8 milijonov bi jih, če bi plašče in kostime sešili iz domačih tkanin. Seveda pa razlog vselej ni le cena, temveč so pogosto to tudi novi materiali, ki jih naše tovarne še ne izdelujejo. Krojeva oblačila pa se zdaj pojavljajo pod imeni znanih zahodnoevropskih modnih hiš, kot sta francoski Etiene Aigner in Jocelvn, zahod-nonemške Jobis, Gollas in Sei-denstrick, švicarski Hella, Rotschil itd. KAKO DO NOVIH ŠIVALNIH STROJEV? Vsaj z delčkom ustvarjenih deviz bi morali razpolagati, pravi Janez Ziherl, podatek pa utemeljuje s tem, da imajo pri japonski firmi Brodher že eno leto naročenih 40 elektronskih šivalnih strojev, ki stanejo 200 tisoč nemških mark. Vendar čakajo v skladišču čez mejo, kdaj bodo uspeli zanje pridobiti kopico dovoljenj in kdaj bodo prišli na vrsto pri devizah. Čeprav, kakor Že nekaj let je stara zamisel gorenjskih tekstilcev, da bi skupaj kupili in uporabljali računalniško vodeni stroj za krojenje. Vsakemu posebej se ga namreč ne splača kupiti, saj bi njegove zmogljivosti zadoščale za pet, šest tekstilnih tovarn, »znanje« pa bi morda lahko prodajali še drugim po Sloveniji. Stroj je bil že naročen, dogovorili so se celo, da ga bodo postavili v tekstilni šoli v Kranju, kjer bodo z njim ravnali ustrezno usposobljeni strokovnjaki. Vendar je zamisel, najsi je še tako pametna, žal, padla v vodo. Zataknilo se je namreč pri devizah. Niso jim odobrili 400 tisoč dolarjev, kolikor bi stal stroj. Navkljub temu, da so tekstilci izvozniki! tkanin, za katere so napovedane 300 do 350-odstotne podražitve. »Kako naj iz tkanine, če meter stane 30 tisoč dinarjev in več, se-šijemo poceni plašč?« smo že zapisali, narede več kot polovico izdelkov za tuje kupce, kar pa terja tudi nenehno posodabljanje strojev in naprav. M. Volčjak gospodarjenje v občini Škofja Loka v prvem polletju Brez izgub , Skofj a Ix>ka, 18. avgusta — Podatki iz periodičnih obratov gospodarstva v škofjeloški občini kažejo, da so delovne I^K&nizacije dobro gospodarile, saj niti ena ob polletju ni ime-i '2gube. Celotni prihodek v občini je znašal 182.495 dinarjev, ij.r |J skoraj 90 odstotkov več kot v lanskem polletju. Večino tr»? so prodali na domačem trgu (86,5 odstotka), na tujem (12*7 PU S° ustvan1' le za 23.187 milijonov dinarjev prihodka • ' odstotka), kar je za 14 odstotkov manj kot lani. Porablje-je S,r'>c*stva so bila za 79 odstotkov višja od lanskih, tako da se rft. *°nomičnost poslovanja izboljšala za 6 odstotkov. Med post,. J,'r,lmi sredstvi predstavljajo največji delež materialni izredno so se povečali stroški za porabljeno energijo je j°, ro8 130 odstotkov). Precej so se povečale zaloge, na kar dai vplivala revalorizacija zalog, še bolj pa zastoj v pro-J>. /a katerega predvidevajo, da se bo v drugem polletni se udajjeval. 1^.. Člani izvršnega sveta škofjeloške občine, ki so v torek na jihl.*?()V()r,li o gospodarskem stanju v občini, so poudarili, da i kljub temu da ni rdečih številk, skrbi podatek, da se je iz-'sčenost delovnega časa ponovno poslabšala in da izrazito lov iaJ° Pn sredstvih za razširitev in razvoj materialne os-5~ .e dela. Sorazmerno uspešne rezultute je gospodarstvo do-c'j«h lzk'Ju''no na račun zviševanja cen. V delovnih organiza-pr So z<> P°Juvljujo problemi z. uvoženimi surovinumi in re-•aaru***^'**'1, P°vPruš»,vunje po izdelkih je iz meseca v mesec j*e, pada pa tudi kupna moč. 0vPrečni mesečni osebni dohodek v prvih petih mesecih S?luneKtt leta J' bil 20S 518 dmarJev- kar Je 71'2 odstotka več L V. S. Tržiški izvršni svet o gospodarskih gibanjih Zaostajanje za regijo ^vl^j^ko-živilski sejem v Gornji Radgoni ^°gata ponudba kmetijske Mehanizacije Tržič, 19. avgusta — Tržiški izvršni svet je sprejel poročilo o gospodarskih gibanjih za prvo polletje leta 1987 ter oceno uresničevanja resolucije v letu 1987. V poročilu ugotavljajo, da se je fizični obseg proizvodnje podobno kot v prvem trimesečju tega leta tudi v polletju znižal za 6 odstotkov glede na lansko primer-jalno obdobje, medtem ko se je v primerjavi z letošnjim majem v juniju povečal za 9,7 odstotka. V letošnjem prvem polletju ni noben.i tr/iska delovna organi zucija poslovala z izgubo. V skladu z vse višjimi življenjskimi stroški se je povečal tudi osebni dohodek na zaposlenega. Najvišji povprečni OD na delavca so imeli v Križah v zadrugi, in sicer 216.804 dinarjev, najnižjega pa v Bombažni predilnici in tkalnici — 150.624 dinurjev. Primerjava l drugimi gorenjskimi občinumi tudi kaže, da ima Tržič najnižji izplačani čisti OD na delavca, prav tako tudi nujnižji odstotek povečanja. Nasploh primerjava z regijo kaže pri kazal cih uspešnosti precejšnje odstopanje od regijskega povprečja, Tržič je namreč na samem repu gorenjskih občin po doseženih rezultatih. Gospodarjenje je v drugem letu izvajanja srednjeročnega plana potekalo v težkih in zapletenih razmerah, to pa je delovnim organizacijam povzročalo precejšnje težave. Družbeni proizvod je bil glede na planiranega z resolucijo realno nižji kar za 18,2 odstotka. Vzroki so slabi finančni rezultati tržiškega gospodarstva, ugotavljajo v oceni izvajanja resolucije. Dohodek na zaposlenega se je glede na resolucijo zmanjšal za 15,3 odstotka, medtem ko je bilo planirano 3-odstotno povečanje. Tudi na področju zaposlovanja reso-lucijske usmeritve niso bile uresničene, saj število zaposlenih še vedno upada. Skupni izvoz se je povečal za 17 odstotkov. Zaradi omenjenih te^av je tržiški izvršni svet že pred časom sprejel sklep o izvajanju ukrepov za odpravo motenj v poslovanju, na zadnji seji pa sprejel poročilo, ki bo šlo sedaj v obravnavo in sprejem zborom občinske skupščine. P. Skofic 3>r|j I? Oodo v C.ornji Radgoni 2r»«Ut kmetijsko živilski se 3 V,.(. /"''"'■'I bn letos sodelo J*kvv ' dvesto ra/sta '* domovine in dvanaj •S Kl, 'ML, l ,m, |)()do V^**li vse vrsU» živine, zaščit ■tva. predstavila se bo ti-industrija, največ zani-. *a razstavljanje svojih iz kmetijske mehanizaci *° nakupih večino ru/.stav iVjfr°«tora. U*tos so orguni v\ri,**Jemski prostor precej f On «a zaokrožili na 70 ti bnL*tnih metrov, le povr ^*CKriteg« dela razstavišča * nespremenjene Naj omenim« > le nekateu (,i o izvajalce, ki bodo na sejmu predstavili svoj proizvodni program: Agromehatuka iz Kranja, Cevovod Manbrfr s svojo hlev sko opremo. Panonija iz Murske Sobote, Avtoradgona. SIP, Ume zud. Tehnostroj, SCT, Tomos Kovinolehna V desetih dneh, kolikor bo trajal letošnji radgon ski sejem, bodo tudi različna strokovnu predavanja in stroko vna posvetovanja Pnpravljaja jo dneve čebelarjev, mlekarjev, zadružnikov, pridelovalcev slad kome pese, vrtnarjev tudi drugih delavrev s podroc |a kmeti) stva V večernih urah pa so po skrbeli za bogat /ab/ivni pro gram V Stanovnik Prodaja Alpininih smučarskih čevljev v Ameriko Pri tekaških čevljih veliko napravili Žiri, avgusta Iz /irovske tovarne Alpina že prihajajo vesti o prodaji smučarskih čevljev za prihodnjo prodajno sezono. Na ameriški trg naj hi jih prodali /a 4 milijone dolarjev. Sredi julija je žirovska Alpinu v Hannovru, kjer ima sedež firma Alpina Sports ZDA, predstavila kolekcijo obutve za naslednjo prodajno sezono Kolekcija smučurskih čevljev — pancerjev — je bila dobro ocenjena, s pristavkom, da mora biti kakovost redne proizvodnje enaka vzorčni, čez dve leti pa naj bi začeli izdelovati nov otroški čevelj. S pancerji zavzema Alpina 4 do 5 odstotkov ameriškega trga, s tekaško smučarsko obutvijo pa 20 odstotkov. Pri slednjih so kupci s kakovostjo redne proizvodnje smučarske obutve bolj zadovoljni, večjih napak in reklamacij ni. Ker skuša Alpina tudi s tekaškimi čevlji prodreti v zgornji in srednji kakovosti razred, bodo sestavi kolekcij tekaških čevljev namenili še več pozornosti. V tekmovalnem razredu modelov NN 400, 450 in novega modela NNN 500 so napravili velik korak naprej Gospodarski dosežki na Gorenjskem v prvem polletju Proizvodnja peša, delovna vnema tudi Kranj, 18. avgusta — Polletni obračun kaže, da uspešnost gorenjskega gospodarstva drsi navzdol, gospodarski dosežki so po šestih mesecih slabši kot so bili v prvih treh mesecih letošnjega leta. Peša proizvodnja, občutno je upadla produktivnost, izvozni rezultati so sicer boljši kot po treh mesecih, vendar lanskih ne dosegajo, iz meseca v mesec pa se slabša likvidnost gospodarstva. Izgube so znašale 14 milijard dinarjev in so skoraj petinpol-krat večje kot lani v tem času. Obseg industrijske proizvodnje na Gorenjskem je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem upadel za 2,5 odstotka, v Sloveniji se je povečal za 0,7 odstotka. Pešanje proizvodnje je posledica pomanjkanja uvoženih surovin in materialov, seveda tudi neprimernih proizvodnih programov ter zmanjšanja prodaje na domačem in tujem trgu. Upada pa tudi delovna vnema, saj se je, preračunano v delovne ure, število zaposlenih v tem času povečalo za 1,8 odstotka, torej je bila produktivnost bistveno nižja. Izvozni dosežki so ob polletju sicer nekoliko boljši kot po treh mesecih letošnjega leta, vendar je skupni izvoz v primerjavi z lanskim prvim polletjem še vedno manjši za 19 odstotkov: konvertibilni za 7 in klirinški za 39 odstotkov. Bistveno manjši je bil tudi uvoz, celotni za 35 odstotkov, od tega konvertibilni za 37 odstotkov in klirinški za 23 odstotkov. Pri bistveno manjšem obsegu zunanjetrgovinske menjave ostaja kot tolažba le dejstvo, da je bil izvoz na Zahod za 23 odstotkov večji od uvoza, na Vzhod pa za 109 odstotkov. Zmanjšanje je posledica nove devizne zakonodaje, ki izvozno sposobnim ne zagotavlja nujno potrebnega uvoza surovin in materialov, pri tem pa postaja vse bolj pereč uvoz sodobne opreme. Finančne rezultate je z lanskimi zaradi spremenjenega obračunskega sistema praktično nemogoče primerjati, rečemo lahko le, da je letošnji obračun stvarnejši. Tudi dohodek, ki pa vsebinsko z lanskim ni primerljiv, saj so iz njega obračunane izrazito inflacijske skupna, splošna in osebna poraba. Obračun kaže, da je bilo za akumulacijo razporejnih le 50 odstotkov več sredstev kot v lanskem prvem polle tju, če prištejemo stroške revalorizacije, pa dobimo podatek, da je akumulacija porasla za 135 odstotkov. To dejstvo moramo upoštevati tudi pri tolmačenju deleža akumulacije v dohodku, ki se je z 18 znižal na 13 odstotkov. • V škofjeloški občini ocenili škodo po neurju Največ škode na krompirju m žitu Škofja Loka, 18. avgusta— Neurje s točo, ki je konec prejšnjega meseca pustošilo po Sloveniji, je povzročilo škodo tudi v škofjeloški občini. Posebna komisija, ki je obiskovala kmete na področju KS Gorenja vas, Žiri in Lučine, je ugotovila, da znaša skupna škoda okrog 40 milijonov dinarjev, v znesku pa ni upoštevana škoda na sadnem drevju. Največ škode bo pri izkopu krompirja, kjer je uničenega 168 tisoč kilogramov pridelka, sledita žito in zelenjava. Nekaj škode pa je tudi na poljih z otavo in koruzo. Komisija, ki je obiskovala prizadete kmetije, je ugotovila, da je razen oškodovancev, ki so škodo prijavili pri svoji krajevni skupnosti, kmetijski zadrugi ali občinskem upravnem organu, oškodovano tudi precej drugih lastnikov. V torek so na seji izvršnega sveta sklenili, da bodo organizacijo in nadzor nad potrebnimi agrotehničnimi ukrepi in sanacijo naložili pospeševalni službi pri Kmetijski zadrugi. Uprava za družbene prihodke bo prevzela postopek za davčne olajšave in znižanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na oškodovanih kmetijah. Sisu za preskrbo pa so predlagali, naj zagotovi možnost za regresirano nabavo krmil. V. Stanovnik Sava in Semperit skupaj razvijata nove izdelke 15 let sodelovanja s Semperitom Kranj, avgusta — Junija je minilo 15 let, odkar je kranjska tovarna Sava podpisala pogodbo o kooperaciji z avstrijsko firmo Semperit. Na osnovi te pogodbe je zrasla Tovarna avtopnevmati-ke, ki danes zaposluje več kot 1.200 delavcev. Tedaj so v Kranju začeli poleg diagonalne izdelovati tudi radialno pnevmatiko. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da bo polna zmogljivost tovarne dosežena leta 1975, znašala je 626 tisoč radialnih plaščev na leto. Kasneje pa naj bi se te zmogljivosti podvojile. Danes, po petnajstih letih, je Tovarna avtopnevmatike sodobno organizirana. Tesno sodeluje s tujim partnerjem, s katerim skupaj razvijata nove izdelke. Načrtujejo, da bodo letos izdelali 2,5 milijona potniške pnevmatike, 100 tisoč poltovornih radialnih plaščev in 300 tisoč tovornih plaščev. V načrtu pa imajo tudi dva projekta, in sicer preselitev in povečanje proizvodnje zračnic ter projekta Optima II in Optima III. _ NA DELOVNEM MESTU Martin Gregorij: Od šefa do snažilke Kranjska gora, avgusta — Martin Gregorij iz Podkorena že tretje leto dela v Kvarner Expresovi turistični agenciji v Krunjski gori. Zgovoren je, pravi.da je za to kriva italijanska kri. Kranjskogorci, predvsem pa tuji gostjetradi pridejo v poslovalnico, saj se z vsakim rad pogovori. To pa ni težko, ker govori več evropskih jezikov. »Priznati moram, da tale moj lokalček ni kaj prida obiskan, saj sem na obrobju. Vendar tisti, ki pridejo sem po različne informacije, navadno ne oddi-dejo, preden vsega ne zvedo. Seznanjam jih z informacijami o našem kraju, o Kranjski gori, prodajam vse aranžmaje, ki jih ponuja Kvarner Expres, celo karte za Bospor imam. Ker aktivno govorim italijansko, nemško, francosko, pa tudi še kur dobro angleško, se lahko z vsemi vse pogovorim. Nekaj, kar se vam bo gotovo zdelo malo čudno,pa je, da bolj slabo obvladam srbohrvaški jezik, čeprav sem uslužbenec Kvarner Expresa,« je v smehu dejal Gregorij. »Moja plača ni kaj prida, pa si pomagam. Zvečer malo in štruiram jezike in zato imam ves čas dovolj dela. Tisto, da sem sam šef in snažilka hkrati, pa je bolj šala. Snažilko si že poiščem!« Koto: G. Sinik V. Stanovml GLAS 4. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK. 21. AVGUSTA 1987 Praznovanje v Smledniku - V foatfttku med Smlednikom in PtrnićmmJ je 22. avgusta 1941. let« padlo pet talcev. V spomin na ta dogodek, ki Je bil posledica oboroženega odpora proti okupatorju na tem območfa, le4os v kra|evni skupnosti Smlednik z naselji Sinloanik, Valburga, Pirate, Mase in Dragocaina ž« dvanajstih praznujejo. Za prazn& ao pripravili voe prireditev, in si-ear lralemtlrifUi ed Smlednika no flfcnniina po noti spominov. traaliJBiislrtl tok dvojic, ki bo prihodnji sobota, nogo-tekmo te še nciiatcir Osavdnja slovoonost na bo jutri, ob 17. ori v paricu zavoda Prana MUcuiskega v MMmlmlMKIt ka*fomWat S^Jt^ks^#n£ #flMwa4onaai»*m av^Lav OInsamb |ftt.1 _ . iihnfliiii, vojaki in molki pevski zbor pevskega arnotvaModvode. NaaWsuofrti brdnjpimolll tudi miznanja nem pa bo na programu tova-rtfko oaoŽanjs z dwitahtifani igrami Imnl ko ■noainbct Tone-ta Žagarja, za pogostitev pa bo poskrbela gostilna Bencak iz Medvod. V prostorih zavoda pa no hkrnti na ogled tudi zanimiva ■■mOim likovnik Izdelkov gojencev ter Turističnega oh poiivlm ga droštva Smlednik Pramovanje bo ob vsakem vTcmenn, ie posebno zaloteni na so obiakovaki v narodnih A. Ž. Srečanje borcev Jeseniško-bohinjskega odreda Jesenice — Odbor skupnosti borcev Jeseniško-bohinjskega jdreda in Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju pripravljata etos že 5. srečanje borcev, planincev, aktivistov, borcev drugih »not, krajanov in mladine. Srečanje bo v nedeljo, 6. septembra, jb 11. uri pri planinski koči Jeseniško-bohinjskega odreda na Uskovnici. Pred srečanjem bo krajši kulturni program, poskrbljeno pa bo tudi za zabavo, hrano in pijačo. Prevoz z osebnimi ivtomobili bo mogoč prek Rudnega polja na Pokljuki. Pri krajev-lih organizacijah ZZB NOV ali v krajevnih skupnostih Bohinj pa re lahko prijavite tudi za prevoz z avtobusom iz Bohinja. Cena je L000 dinarjev. Avtobusni prevoz pa bo organiziral tudi občinski )dbor ZZB NOV Jesenice. Avtobus bo odpeljal ob 8. uri izpred zdravstvenega doma na Jesenicah, cena pa je 2000 dinarjev. Prijave sprejema osnovna organizacija ZZB NOV Jesenice, Titova 36. GLEDALIŠKA PREDSTAVA NA _PROSTEM_ Radovljica — Turistična agencija Radovljica (MAK) pripravlja drevi, 21. avgusta, ob 20.30 na Linhartovem trgu v Radovljici g'edališko predstavo na.prostem. Z delom Škrjanček bo nastopilo jeseniško gledališče, če bo vreme slabo, bo predstava v avli radovljiške graščine. V okvir petkove turistične prireditve pa sodi tudi sobotna (22. avgusta) prireditev, ko bo na Linhartovem trgu v Ftdovljici sejem izdelkov drobne domače obrti in čebelarskih izdelkov. Pot v krajino IZIDOR JALOVEC V MESTNI HlSl V KRANJU T*oudarjen"o hotenje po barvitosti smo pri Izidorju Jalovcu cuazovali že pri njegovih kiparskih prvencih, kjer sta se plastična oblika in izstopajoč kolorit povezovala v svojevrstno celoto. 1 idor Jalovec je bil eden redkih, ki je znal združiti volumen in barvo, ne da bi pri tem storil silo eni ali drugi strani. Čeprav se je na zdajšnji razstavi v Kranju povsem odrekel iirstvu in se oklenil krajinarstva, se je želja po plastičnem in rvitem ohranila tudi v njegovih slikarskih kompozicijah. S poudarjenim koloritom obogatena Jalovčeva krajifla od da-. spominja na barvitost slikarstva naive, po svoji oblikovni l : ani pa pomeni svet zase: pokrajina brez figuralike, brez obla-i iv na nebu, krajina, razdeljena na barvno kontrastne sferične ..kve s stiliziranim drevjem in gorovjem ter z mavrično tonira-11 obzorjem. V to krajinsko posplošenost vdirajo nekatere kon-.•> tne in močno izstopajoče sestavine: cesta, električni drogovi, • nne gmote skalnatih gora itd. Tako se Jalovčev domišljijski . t prepleta z vsakdanjo stvarnostjo, ki se včasih hote surovo re/uje v slikarjevo lirično in mehko občuteno krajinsko sliko • ♦rontacije te vrste ustvarjajo v slikah napetost, gibanje, ki se i. -gne sčasoma prenesti tudi na ozadje kompozicije, ki se za . daj le pasivno vključuje v dogajanje v sliki. Oblikovati krajino kot polnokrven organizem, v njegovi barvni, oblikovni, vsebinski in razpoloženjski pojavnostije zahtevna m odgovorna naloga. Združiti naštete elemente v skladno celoto in pri tem ohraniti tisto notranjo napetost, brez katere je slika r irtt a, je naporno delo, ki ga ni mogoče vedno izvesti naenkrat, i «>ć v določenem zaporedju. Vse kaže. da se Izidor Jalovec ra v. u po tem načelu in počasi in vztrajno izgrajuje svojo predstavo c ( blikovno in vsebinsko zreli krajinski sliki. Avguštin KULTURNI KOLEDAR_ KRANJ - V razstavišču Domplana razstavlja Helenu Sajn grafike iti risbe s tušem, v galeriji Kavka pa kombinirane grafike. V galerijskih prostorih Mestne hiše je odprta razstava č7a-no< likovnega društva Kranj. V Mali galeriji razstavlja slikar Izidor Jalovec. V Prešernovi hiši je odprta razstava Shncoski krnji v starih t .hčnih upodobitvah. .' si NIČE — V Kosovi graščini je odprta razstava akvarelov in ri l FrancetM Smoleta. V razstavnem salonu Dolik je na ogled škega gradu razstavlja Vladimir I httjšček. Stalne zbirke Loškega gradu so odprte vsak dan razen pone d. Ijku od 9 do 17 ure SOBICA — Groharjeva spominska zbirka je odprta vsako nede I h od 16 do 18 ure Ogled je možen tudi med tednom (I)rol, Ka č. I). Pri Pintarju razstavlja slikar Miro Kačar. 1 ZlC - V Peku razstavlja slike i/, slame Ivan I ji u sega r V Kur n ovi hiši razstavljajo tržiški likovniki. 1, MNIK - V Stolovem Interieru na Duplici pri Kamniku raj rijl slikar Jože duha. Vi HAi Prešernova hiša )o odprta vsak dan ra/en ponedeljiKa od V» l 16. ure M.OVCE — Finzgarjeia hiša je odprta vsak dan razen pone i a od 9 do 13 ure 11» - V Festivalni dvorani \e podaljšana ra/stava slikarje\ Ujnarja. Freliha in Ravnika Krajevna skupnost Mošnje Dogovor, program in skupno delo i Mošnje, 20. avgusta — S samoprispevkom, za katerega so se odločili na referendumu, so pred leti gradili skupaj z Brezjani telefonsko omrežje in potem še gasilski dom. Zdaj pa se odločajo za enkratne prispevke in skupno delo. Na ta način uspešno uresničujejo program, ki so ga sprejeli za to srednjeročno obdobje. Prav v teh dneh sta v krajevni skupnosti Mošnje z naselji Mošnje, Globoko ter Spodnji in Zgornji Otok v radovljiški občini dve večji gradbišči. Delavci Kovinarja z Jesenic, ki imajo pri tovrstnem delu že precej izkušenj, postavljajo nosilno konstrukcijo za cesto, ki povezuje deset hiš v Grabnu. Strokovnjaki Zavoda za raziskavo materiala so namreč ugotovili, da reševanje s kastami ali na podoben način terena, ki je drsel in odnašal cesto, ne bi zadržalo. Investicija ni majhna, saj bo stala okrog 240 milijonov dinarjev, končana pa mora biti v 30 dneh. V krajevni skupnosti ocenjujejo, da gre izvajalcem delo dobro od rok. Drugo gradbišče, ki bo kmalu pospravljeno, pa je gradnja mrliške vežice. To pa je akcija iz programa krajevne skupnosti, ki so jo začeli lani spomladi. Čeprav so mrliške vežice pred leti krajani v anketi, ko so se odločali za referendum o samoprispevku, postavili na drugo mesto, takoj za telefonom, sose zdaj raje odločili za enkratni prispevek in prostovoljno delo. »Ocenili smo, da bomo akcijo tako laže in hitreje uresničili. Lastniki grobov so se strinjali, da prispevajo delež v denarju in opravijo določeno število prostovoljnih ur. Po načrtu Zavoda za urbanizem Bled je začel delati gradbeni odbor skupaj z domačini obrtniki. Torej bo objekt, ki bo jeseni gotov in urejena tudi okolica, zgrajen Mrliško vežico bodo zgradili sami izključno z lastnim delom in prispevki krajanov,« je povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti Jože Biček. Da je takšno reševanje problemov oziroma potreb uspešno, namreč na podlagi dogovora, programa in skupnega dela ter prispevka, so se v krajevni skupnosti prepričali že lani, ko so uredili novo naselje v Mošnjah. Letos pa so urejali tudi že cesto od Podvina do Mošenj. Razširili so jo za poldrug meter. Hotel Grad Podvin je prispeval milijon dinarjev za asfalt, vse drugo pa so naredili krajani sami. »Letos imamo v programu tudi asfaltiranje okrog 200 metrov ceste v Grabnu,« je razlagal predsednik sveta krajevne skupnosti Rok Sitar. »To je že obveznost iz programa o urejanju cest v kraj*" vni skupnosti iz* pred desetih let. V načrtu pa je tudi ureditev struge po-toka Dob ruša iz Mošenj v Globoko in hkrati tudi ureditev 700 metrov makadamske ceste.« V tem srednjeročnem obdobju pa jih čaka po programu še ureditev pokopališča, obnova mostov in ureditev še nekaterih krajevnih cest; tudi od hotela do Mošenj, kjer je zdaj samo grobi asfalt. »Imamo pa še dva problema,« je poudaril tajnik Anton Pintar. »Pri gradnji avtoceste bo treba lokalno cesto prilagoditi, da ne bo prizadeta kmetija na tem področju. Večji problem pa je drugi železniški tir oziroma načrtovanje Železniškega gospodarstva, da bi postajo v Globokem opustili. S tem pa se ne moremo strinjati, saj so danes na to postajo še vedno vezani predvsem prebivalci Mišač in Srednje Dobrave. Razen tega pa smo jo 1951. leta zgradili prebivalci tega območja sami. Opozarjamo pa tudi, da je pri programiranju drugega tira treba misliti malo naprej, in sicer na povećan cestni promet skozi Globoko in na nov most.« A. Žalar 60 let gasilskega društva Bukovica Nov gasilski avto in prapor Bukovica, avgusta — 23. septembra pred 60 leti je nanovo ustanovljeno gasilsko društvo Bukovica v Selški dolini dobilo tudi uradno soglasje takratnega ljubljanskega župana. Jubilej bodo slovesno proslavili v nedeljo, 23. avgusta. Takrat, pred 60 leti, je bil za prvega poveljnika gasilskega društva Bukovica, ki danes deluje na območju krajevne skupnosti Bukovica-Bukovščica in še sosednje krajevne skupnosti Le-nart-Luša, izvoljen I^eopold Kankelj, za načelnika Franc Potočnik in za tajnika Matevž Dolenc. Še danes pa živi takratni ustanovni član Alojz Podobnik. Eno leto po ustanovitvi so z denarjem od veselic in prispevki domačinov dobili z Madžarske prvo ročno brizgalno, naslednje leto pa so zgradili gasilski dom. Prvo motorno brizgalno so dobili 1939. leta. 1960. leta so v Zgornjem delu Bukovice že zgradili tudi požarni bazen, čez štiri leta pa so se združili z gasilskim društvom Selca. »Hiter razvoj hclc/imo po letu 1970.« pravi predsednik Alojz Eržen. »I/eta 1972 smo namreč dobili motorno brizgalno, 1974. leta pa avto. Potem smo začeli razmišljati o obnovi doma in se nazadnje odločili za novo gradnjo. Dom, v katerem so tudi razvili prapor in prevzeli nov avtomobil.« Društvo ima danes 42 članov in po naseljih Bukovščica, Pozir-no, Praprotno in Luša delujejo trojke. Dobro delujejo dve članski desetini, ženska in štiri pionirske desetine Aloj/ \ i /en drugi prostori, je bil /grajen i 'is , leta, do letos pa smo uredili še okolico. Cilj. da čim bolj slovesno proslavimo 60-letnico, smo /daj tudi uresničili Okolica doma je asfaltirana, V nedeljo. 2J. avgusta, ob 14.30 pu ho pred domom slovesnost, ko bomo Rok Potočnik »Zadnja leta smo delavni in uspešni,« ugotavlja poveljnik Rok Potočnik. »Še posebno uspešni so pionirji pod vodstvom mentorju Ludvika Lovrenci« a Sicer pa sodelujemo na vseh sektorskih vajah. |M>se ben program pa imamo ob mesecu požarne varnosti, ko pregledujemo hidrantno omrežje, dostop«', pripravimo predavanja /a občane I speli pa smo (udi / akcijo V vsako hišo gasilni aparat.« Za 60-letno delo je društvo do bilo It več priznanj Na priredi tvi pa bodo v nedeljo pred domom podelili tudi občinska in društvena priznanja Po /boru praporščakov in vaji z nekdanjo ročno bri/.galno bo pred domom velika vrtna veselici s srečelo vom Igral bo ansambel Savinj skih sedem Pred tem pa bosta v kulturnem programu nastopila pihalni orkester Alplesa i/ Ze lešnikov In uonet Zadružniki A Zalar j-|. Slovesnost bo v nedeljo pred novim gasilskim domom v Bukov« Pokrovitelj za razvitje prapora je Gozdno gospodarstvo KraW enota Škofja I-oka, boter novega gasilskega orodnega avionu'" pa Anton Bcrnik. Ivanka Benedik Rožam star gnoj T tko čudovito rožnato in modro so ji pred hišo cvetele horten/.ije, da nisem mogla mi mo. Kosati grmi so prekrili sko raj ves breg pred njeno hišo na I.avtarskem vrhu • Kako jih negujete, da so tako kapa?« »Prav nič; menda jim /rak tu gori tako prija Pravijo, da jih moraš jeseni pokriti, da jih mraz ne vzame Meni jih pokrije sneg, pa i/gleda, da je ravno ta ko dobro Nekateri ne sprašuje jo, če sem železo zakopala pod grmiče, da dobivajo cvetovi modro barvo A nič takega nisem naredila Zdi se mi, da se te ro/e s starostjo prebarvajo Spomladi nki >g grmov natrosim hlevski gnoj Za okenske ro/e. /a bršlin ke. mora biti gnoj star, kar na rob gozda ga peljem in tam /me sani / go/.dno /ernljo Prav lepo se seje če |c taka zemlja v rnes Nobenega drugega gnoja ni tuba, nobenega cvetala l-e posta no vodo rabim za zalivanje če je nimam, raje ne /ahjein saj nič ne škoduje bol| kot mr/.la vo da Žal /a prezimovanje bl p? nimam nobenega PruVe'?d<>t'<, štora, ker morajo imeti ,v ^ *' No, nekuj jih vedno ohran 0|r naprej, da so rože vedno l$yr nu Bre/ njih bi bilo D. Po"0 rETI ETEK, 21. AVGUSTA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 5. STRAN (^IMiSfcJj^IESGLAS TV SPORED PETEK 1655 1700 1725 1900 1920 1924 19.26 1930 1955 20 00 20.50 20 55 21 20 21 35 21.avgusta Poročila Dr Who Ladja v vesolju. 3 del angleške nadaljevanke Strassbourg EP v plavanju, prenos Risanka Propagandna oddaja I* TV sporedov Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja E Dark Brezčasna dežela. 4 del avstralske nadaljevanke Propagandna oddata Ljubitelji narave, dokumentarna serija TV dnevnik Poletna noč Oddajniki II. TV mreže 17.15 Test 17.30 Glasbena delavnica, otroška oddaja 18 00 Znanost Teorija konvergence danes, izobraževalna oddaja 1830 Risanka 18.40 Varaždin Rokomet (ž) — Turnir Yassa-finale, prenos 20.00 Poletje in moda, zabavnoglasbena oddaja 2045 Poročila 20 55 Edini moški na svetu, angleški film 22 30 En avtor, en film: Branko Šmit TV Zagreb I. program 22 00 Propagandna oddaja 22 05 TV dnevnik 22 20 Poletna noč _Oddajniki II. TV mreže 11 55 Test 12 10 Kako biti skupaj 12 40 Orli zgodaj letijo, jugoslovanski film 14 10 Zgodbe iz tovarne, TV nadaljevanka 15 10 Otroška predstava 16 10 Dallas. ameriška nadaljevanka 17 00 Rešite otroke, otroški mednarodni program z Japonske 2200 Poročila 22 05 Oddaja iz kulture 22 30 Jazz 23 00 Športna sobota 23 20 Komentar z ekipnega jugoslovanskega šahovskega prvenstva _TV Zagreb I. program 9.00 930 1000 10.30 10.55 11 25 1530 15 40 17.10 1725 1730 1800 18 30 1840 1900 19 10 19 30 20 00 21 00 21 55 22 15 23 35 01 05 Kako se živali selijo, dokumentarna serija Via satelit Šaram baram, serija za otroke Zona somraka Orgije Ustvarjanje Tiitove Jugoslavije, dokumentarna serija Poročila Program plus Risanka Poročila Glasbena delavnica, otroška oddaja Znanost Teorija konvergence danes Risanka Številke in črke — kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Cagney in Lacey. serijski film Zabavni program: Bjelo dugme TV dnevnik Kulturna srca Program plus Poročila SOBOTA 22. avgusta K 15 Poročila '4.20 Pogumni kapitan, ameriški film '5 55 španska državljanska vojna, 12 zadnji del dokumentarna serija '8 25 Ljubljana DP v atletiki, prenos '7.26 Strassbourg: EP v plavanju, prenos 9 00 RISunk.i J9 20 Propagandna oddaja Ji 24 Iz TV sporedov 9 26 Vreme 9 30 TV dnevnik J9 50 Zrcalo tedna 20 10 Propagandna oddaja *0 15 Na poti proti jugu, ameriški film 8 30 Zvezde pozdravljajo najboljše ameriške filme 9 45 Veliko potovanje Loleka in Boleka, risani film 11 25 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija 12 25 Program plus 14.00 Narodna glasba 14.30 Prisrčno naši 15 15 TV dnevnik 15 30 Doboj: Rokomet — Medfiarodni televizijski turnir, finale, prenos 16 25 DP v atletiki, prenos 17 25 Strassbourg EP v plavanju, prenos 19 15 Risanka 19 30 TV dnevnik 20 00 Poker s petimi kartami, ameriški film 21 45 TV dnevnik 22 00 Program plus 23 30 Poročila NEDELJA 23. avgusta 10 25 Poročila 10 10 Živžav, 33 del 10 55 Dr Who: Ladja v vesolju, ponovitev 3 dela angleške nadaljevanke 11 20 Domači ansambli: Ansambel Henček 1155 Propagandna oddaja 12 00 Ljudje in zemlja 13 00 Poročila 13 30 Strassbourg: EP v vaterpolu — Jugoslavija SZ. prenos 14 45 Zdravnik umirajočega časa, 4 del. slovaške nadaljevanke 16 00 Nekega dne bova skupaj, ameriški film 17 20 Poročila 17 25 Strassbourg EP v plavanju, prenos 19 00 Risanka 19 20 Propagandna oddaja 19 24 Iz TV sporedov 19 26 Vreme 19 30 TV dnevnik 19 55 Propagandna oddaja 20 00 V Nedeljskovski: Pretežno vedro, 1 del. nadaljevanke TV Skopje 20 45 Propagandna oddaja 20 50 Poletna noč. Zdravo, Sever in jug, 13. del ameriške nadaljevanke _Oddajniki II. TV mreža 15 40 Test 15 55 Ljubljana: DP v atletiki, prenos 18 55 Jazz na ekranu 29 Street Sexophone quartet 19 15 Konjaništvo — dirka za pokal maršala Tita, rt!|)ort,)/,i rjLiL i trn Remo neoboro »•n in nevaren ja ameriški akcijski film Vladni agent Ramo n*i bi uničil skorumpirance in kriminalce Ko je ta policaj, ga padina agencija ukrade in prisili, da dela zanjo Po trdih vajah * borilnih veščinah nai bi Remo ujel trgovce z orožiem S ■P«ktakularnimi boji mu to tudi uspe M n Uporn"< •« mor» *ola ie ameriški film za mlade Stuartu nillariu so se posli obrnili na slabše in s svo|o družino sa mo • preseliti iz luksuzne četrti v veliko skromne|4e stanovanje v novem okolju Njegov sin Morgan, zadržan mladenič, pride v "°vo šolo m se spre s tolpo tamka|»n|ih huliganov, ki |o vodi naPadelni Nick Morgan se jim uspešno zoperslavi, a sa tudi «'|ubi v lepo Frankie, Nikovo dekle Upornik Iz moje šole je moderne m zelo uspešna nova verzija zgodbe, s katero sa je "•koč proslavil Jamas Dean z Upornikom brez razloga Dma m,čen film z veliko dobre glasbe in akcij Ameriški film Liata smrti je i/ itudentovskega življenja "oni Lenox, izredno dober študent, urednik študentskega ca opisa, z očesom ostrega, intelektualnega reportera sprem '•poubno pozorno tisto, kar je povezano s skupino »šolske kao*""*" organizirano v tolpo, imenovano Stražarn Ko na »a?* dn* r"kB n'Plavi na obalo truplo Lenonovega prijatelja, raz * Lano* r<"'«K°vati Spozna, da so Stražarji rasistično 'Položeni, organiziram po vojaško Policua Lenoxu ne y*r|ame 19 30 TV dnevnik 20.00 Kronika filmskega festivala v Nišu 2045 Poročila 20 50 Reportaža z nogometne tekme Vardar Partizan 21 20 35 prvenstvo Jugoslavije v padalstvu, reportaža 21 35 Reportaža z nogometne tekme CZ Dinamo 22 00 čas podvigov, dokumentarna oddaja 22 40 Šahovski komentar 22 55 Kronika dubrovniških poletnih prireditev TV Zagreb I. progre n 10 20 Poročila 10 30 Otroška matineja 12 00 Kmetijska oddaja 14 15 Vsi smo hodili v šolo, serijski film 15 15 Nedeljsko popoldne 16 40 Zgodbe starih razglednic — reportaža 17 10 Mesto pod soncem, ameriški film 18.55 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20 00 Pretežno vedro, nadaljevanka TV Skopje 20 55 Hit poletja 87 21.40 TV dnevnik 22.00 Športni preged 22.45 Program plus 00 15 Poročila PONEDELJEK _24. avgusta 18 40 Poročila 18.45 Radovedni Taček: Knjiga 19 05 Pamet je boljša kot žamet: Čaji za učene glave 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19 24 Iz TV sporedov 19.26 Vreme 19 30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 00 B Taylor-Bradford Bogatašinja, 4. del. angleške nadaljevanke 20 50 Propagandna oddaja 20 55 Integrali 21 35 TV dnevnik 2150 Poletna noč. Sever in Jug, 14. del ameriške nadaljevanke __Oddajniki II. TV mreže 16 45 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Basnodrom, otroška oddaja TV Skopje 17 45 Skriti zaklad, otroška oddaja 18 00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19 00 Indirekt.oddaja o športu 19 30 TV dnevnik 20 00 Svet danes, zunanjepolitična oddaja 20 30 Znanstveni grafiti 21.15 Poročila 2120 Portret igralca, James Earl Jones 2150 Claudine. francoski film 23 50 Mali koncert _TV Zagreb I. program 9 00 Neobvezno, oddaja iz kulture 945 Videoklub 10.40 Pusto.ovščina, otroška serija 11.10 Zona somraka 11 35 Jazz na ekranu 12 30 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija 15 30 Poročila 15 40 Program plus 17.10 Risanka 17 25 Poročila 17.30 Basnodrom, otroška oddaja 17 45 Skriti zaklad, otroška oddaja 18 00 Zdravje za vse, izobraževalna oddaja 18 40 Številke in črke-kviz 19 00 TV koledar 1910 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Dekle na klopi, francoska drama 2135 Pohod evropske civilizacije, dokumentarna serija 21.25 TV dnevnik 22.45 Program plus 00.05 Poročila TOREK 25. avgusta 18 35 Poročila 18 40 Fižolček, ogelček in slamica, otroška oddaja 19.10 Risanka 18.55 Petnajst minut za našo športno ritmično gimnastiko 19.20 Propagandna oddaja 20.00 Vanča Kljakovič: Trgovci in ljubimci, drama TV Zagreb 2105 Propagandna oddaja 21 15 Aktualno: Kako do novih energetskih objektov? — skupna oddaja TV Sarajevo in TV Ljubljana 22 15 TV dnevnik 22.30 Poletna noč. Sever in jug, 15. del. ameriške nadaljevanke _Oddajniki II. TV mreže 16 55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 18 00 Tehnična vzgoja, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19 00 TV koledar 19 10 Risanka 19 30 Kiparske tehnike: Konstrukcija in montaža, dokumentarna serija 20 30 Komorni orkester RTV — četrte slovenske ljudske pesmi 20 40 Žrebanje lota 2045 Poročila 20 50 Balkanski folklorni festival - Ohrid 87 21 35 Muppet show 22 00 Potepanje po Sredozemlju, reportaža TV Zagreb I. program 9.00 945 10.45 11 15 12.20 12.45 13 30 1530 15.40 17.10 17.25 17.30 18.00 18.40 19.00 19 10 19.30 20.00 20.05 21.15 22.45 23.05 00.35 Neobvezno, oddaja iz kulture Videoklub Pustolovščina James Cagney, filmski program Zona somraka Jazz na ekranu Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija Poročila Program plus Risanka Poročila Otroška oddaja Tehnična vzgoja, izobraževalna oddaja Številke in črke-kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Žrebanje lota Lulu, 2. del. serijskega filma Kontaktni magazin TV dnevnik Program plus Poročila SREDA 26. avgusta Jugoslavija: Avstrija, prenos 19 30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni večer: Poletni festival — Dubrovnik 21.40 Poročila 21.45 Umetniški večer: Struški večeri poezije TV Zagreb I. program 9 00 Neobvezno, serija iz kulture 9 45 Videoklub 10 45 Pustolovščina, otroška serija 11.15 Billy VVilder, filmski program 12.25 Jazz na ekranu 14 40 Zgodbe modrega telefona, otroška oddaja 1510 Številke in črke-kviz 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.10 Poročila 17.15 TV koledar 17.25 Maribor: Nogomet — Jugoslavija. Avstrija, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Filmski večer: Smrtna pomlad, jugoslovansko-ameriški film 22.30 TV dnevnik 22 50 Program plus 00.20 Poročila ČETRTEK 27. avgusta 18.35 Poročila 18.40 Poletje v dolini ribnikov, otroška oddaja 18.55 Pedenjped, otroška oddaja 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.24 Iz TV sporedov 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 00 P O Enquist: Avgust Strindberg, 1 del. švedske nadaljevanke 2100 Propagandna oddaja 21.05 Poletna noč 21.10 Vrtnica Lignana, zabavnoglasbena oddaja 22.45 TV dnevnik 23.00 Sever in jug, 17. del. ameriške nadaljevanke Oddajniki II. TV mreže 16.55 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 19.10 20.00 20.40 20.45 22.15 Test TV dnevnik Zlata ribica, otroška serija TV Ljubljana Pozabljena dediščina: Tivat, izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke-kviz TV koledar Risanka Narodna glasbe Poročila Dokumentarni večer Čas knjige TV Zagreb I. program 9.00 Neobvezno, oddaja iz kulture 9.45 Videoklub 10.45 Pustolovščina, otroška serija 11.15 Orson VVelles, filmski program 12.30 Jazz na ekranu 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.10 Risanka 17.25 Poročila 17.30 Zlata ribica, otroška oddaja TV Ljubljana 18.00 Pozabljena dediščina: Tivat, izobraževalna oddaja 1835 Poročila 18.40 Kljukčeve dogodovščine, 1. del 18.50 Moj prijatelj Piki Jakob: Piki piše pismo, 1. del. 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.24 Iz TV sporedov 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 00 Sever in jug, 16. del ameriške nadaljevanke 20 50 Propagandna oddaja 20.55 Poletna noč 2100 Film tedna: Velikan, ameriški film 00 10 Poročila _Oddajniki II. TV mreže h radio žiri 17.10 Test 17.25 Maribor: Nogomet kvalifikacije za 01 Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96.4 MHz _Nedelja,23. avgusta 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 10.00 Minute za prometno varnost — -90-letnica GD Selca 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo 11.50 Čestitke in pozdravi Četrtek, 27. avgusta 19.30 Napoved programa — Novice 20.00 Povabljeni ste v kino (oddaja v živo) 21 00 Obvestila - EP 21.30 Napoved programa za nedeljo Prvi program 4 30 - 8 00 Jutranji program -glasba - 805 Dober dan z -835 Mladina poje - 1005 Re zervirano za... — 11.05 Opojno poletje - 12 10 Pod domačo maralo - 12 30 Kmetijski nasve ti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13 20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob 17 -ih - 18.00 Minute z ansamblom Savinjskih sedem - 19 45 Pojemo in gode mo - 20 00 Mladi mostovi -21 00 Poročila 22 00 Poročila - iz naših sporedov -00 05 4 30 Nočni program SOBOTA. 22 avgusta Prvi program 8 05 Pionirski tednik 9 35 Na potki za naše goste iz tujine -10 05 Sobotna matineja - Big band na obisku - 1105 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo - 11 35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 16 00 Vrtiljak -16.30 Srečanje republik in pokrajin - 17 00 Studio ob 17-ih -19 45 Minute s klavaturistom Miho Kraljem - 20.00 Radio na do pustu - 22.20 Od tod do polnoči - 00 05 - 5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 23. avgusta Prvi program 5.00 - 8 00 Jutranji program -glasba - 807 Radijska igra za otroke - 9 05 še pomnite, tovariši? - 10.05 Promenadnt kon cert - 11.00-16.00 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce -15 30 Poročila - 16 00 Lojtrca domačih - 17.05 Nedeljska re portaža 17 30 Pojo amaterski zbori — 18.00 Humoreska tega tedna - 20 00 22 00 V nedeljo zvečer - 22 20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna -00.05 - 4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 24. avgusta Prvi program 4.30 - 8 00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljen ka - 8.40 Pesmice na potepu -9 05 Z glasbo v dober dan -10.05 Tekoča repriza - 12.10 Pod domačo marelo - 13 30 Od melodije do melodije - 14.05 Ponedeljkov križemkraž - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 00 Vrti Ijak želja - 18.25 Zvočni signali 20 10 Pesmi slovenskih skladateljev - 22 30 Zimzelene me lodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK. 25. avgusta Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Dober dan z znanimi melodijami - 8.35 Igraj kolce — 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 14.35 Pomladanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi -18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra - 2215 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.25 Iz naših sporedov - 23.15 Iz filmov in glasbenih revij - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba SREDA. 26. avgusta Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 805 Počitniško popo tovanje od strani do strani -8.30 Instrumenti se vrstijo — 905 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -1405 Mehurčki - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zaba- vna glasba - 20.00 Koncert za besedo - Zla sreča - 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse - 00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK, 27. avgusta Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Dober dan s orkestroma severnoameriškega in hanoverskega radia - 8 30 Kon cert za mlade poslušalce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pojemo in godemo - 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Mladi koncer-tant — 14.45 Pomladanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape vov — 2145 Lepe melodije — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 - 4.30 Nočni program trn KRANJ CENTER 21 avgusta: prem. amer akcij. Mm,. Ml MO NtOBOROŽtN IN NEVAREN ob 16, 18 in 20 uri, 22. avgusta: amer barv. akcij film REMO NEOBOROŽEN IN NEVAREN ob 16. 18 in 20 uri, prem amer akcij glas drame UPORNIK IZ MOJE SOLE ob 22 uri.23. avgusta: amer akcij film REMO NEOBOROŽEN IN NEVA REN ob 15, 17 m 19 uri, prem amer akci| filma LISTA SMRTI ob 21 uri 24 avgusta: amer ak ci| film LISTA SMRTI ob 16 in 18. uri, jug barv film NA POTI ZA KATANGO ob 20 uri, 28. av gusta: amer akcij film LISTA SMRTI ob 18 in 18 uri, Pulj po Pulju 87 jug barv film HI Fl ob 20 un. 26. avgusta: amer akcij film LISTA SMRTI ob 16 in 18 un. PUU 87 jug barv film AN GEL VARUH ob 20 uri. 27 avgu sta: angl barv komedija TEKMA S ČASOM ob 16 in 28 un, PUU 87 jug film OFICIR Z VR TNICO ob 20 url STORŽIČ 21. avgusta amer barv kome di|a PREBUJANJE POLETJA ob 16. 18 m 20 un, 22. avgusta: ital akcij pust film OSVAJALCI DŽUNGLE ob 16.. 18 in 20 un. 23 avgus'a: hongkon akcijski film SUPER ZMEDA NORE Ml SIJE ob 14 in 18 uri, nem barv •rot film ZGODBA O LEPOTI ČKAH ob 16 in 20 uri, 24. avgu sta: amer barv akcij glasb dra ma UPORNIK IZ MOJE ŠOLE ob 16. 18 in 20 uri, 26. avguata: amer barv akci| glasb film UPORNIK IZ MOJE ŠOLE ob 16., 18. in 20 un,26. avguata: amer barv komedija POLJUB! ME V SLOVO ob 16., 18 in 20 uri, 27. avgusta: nem. barv erot. film ZGODBA O LEPOTIČKAH ob 18., 18 in 20. uri ŽELEZAR JESENICE 21 avgusta: amer barv pust film KALIDOR IN RDEČA BO JEVNICA ob 16 in 18 uri, prem amer barv. akcij glasb drame UPORNIK IZ MOJE ŠOLE ob 20 un, 22. avgusta: amer barv. pust film KALIDOR IN RDEČA BOJEVNICA ob 16 in 18 uri, prem amer barv akc filma Ll STA SMRTI ob 20 uri, 23. avgu ata: amer barv pust film KALI DOR IN RDEČELASA BOJEVNI CA ob 16 in 20 uri, amer barv erot film SVET SEKSA ob 18 un, 24. avgusta: ang barv. ko medija TEKMA S ČASOM ob 16 in 18 uri. PUU 87: jug film HI Fl ob 20 uri, 26. avgusta: angl barv komedija TEKMA S ČA SOM ob 16 in 18 uri. PULJ 87 jug film ANGEL VARUH ob 20 uri, 26. avgusta: amer barv ak cij film UPORNIK IZ MOJE ŠO LE ob 16 in 18 un, PUU 87 jug barv komedija OFICIR Z VRTNI CO ob 20 uri. 2~V avguata: amer barv akcij film UPORNIK IZ MOJE ŠOLE ob 16 in 18 uri. PUU 87 jug film ŽE VIDENO ob 20 uri _KAMNIK DOM_ 21. avguata: franc. barv. pust. film VELIČASTNI ob 18 m 20 un, 22. avguata: amer barv ak ej komedija TOPOGLAVI DETE KTIVI ob 18 in 20 un, prom amer barv krim filma ZAKRIN KANI MORILEC ob 22 uri. 23. avgusta: ital barv akci| film OSVAJALCI DŽUNGLE ob 15 uri, amer barv akcij komedija TOPOGLAVI DETEKTIVI ob 17. in 19. uri, prem ang, barv ko-med. TEKMA S ČASOM ob 22 uri, 24. avgusta: amer. barv. krim film ZAKRINKANI MORI LEC ob 18 in 20 uri, 26. avgu sta: amer barv akcij, film RE MO NEOBOROŽEN IN NEVA REN ob 18 in 20 uri, 26. avgu sta: Ni kinopredstavl 27. avgu sta: amer barv erot film SVET SEKSA ob 18 in 20 uri TRŽIČ 21. avguata: amer barv. akcij komedija TOPOGLAVI DETEKTI VI ob 18 in 20 uri, 22. avgusta: amer komedija PEKOČA PAPRI KA ob 18 in 20 uri, prem ang barv komedije TEKMA S ČA SOM ob 22 uri. 23. -vgusta: amer. barv komedija PREBUJA NJE POLETJA ob 15 uri. amer barv komedija PEKOČA PAPRI KA ob 17 in 19. uri, premiera amer barv akcij glasb drame UPORNIK IZ MOJE ŠOLE ob 21 uri. 24. avgusta: prem. amer barv pust filma KALIDOR IN RDEČELASA BOJEVNICA ob 18. jn 20 un, 26. avguata: amer barv pust film KALIDOR IN RDEČELASA BOJEVNICA ob 18 in 20 uri, 26. avguata: Ni kino predstavi 27. "avgusta: nem barv erot film ZGODBA O LE POTIČKAH ob 18 in 20 uri KOMENDA 21 avgusta amer barv komedi ja PEKOČA PAPRIKA ob 20 uri. 22 avgusta: amer barv kome dija POUUBI ME ZA SLOVO ob 20 uri KRANJSKA GORA 21. avguata: amer. barv. krim. film ZAKRINKANI MORILEC ob 18. in 20. uri, 25. avgusta: amer barv. akcijsK! film REMO-NEO-BOROŽEN IN NEVAREN ob 18. in 20. uri DUPLICA 22. avgusta: franc. barv. pust. film VELIČASTNI ob 18 uri, nem. barv erot. film ZGODBA O LEPOTIČKAH ob 20. uri, 23. av gusta: amer barv krim film ZAKRINKANI MORILEC ob 18. in 20. uri, 26. avgusta: amer. barv. akcij, film REMO NEOBORO ŽEN IN NEVAREN ob20. uri, 26. avgusta: amer. barv. akcij. glas. film KRAU DISKA ob 20. uri. RADOVUICA 22. avgusta: jugos zabav, film ŽIKINA DRUGA DINASTIJA ob 18. uri, avstral. barv. pust. film DAKOTA HARIS ob 20. uri, 23. avgusta: avstral. barv. pustol. film DAKOTA HARIS ob 18. uri, amer. barv akcij film ŽIVETI IN UMRETI V LOS ANGELESU ob 20 uri, 24. avguata: amer. barv. akcij, film ŽIVETI IN UMRETI V LOS ANGELESU ob 20. uri, 26. in 27. avguata : jugos. zabavni film ŽIKINA DRUGA DINASTIJA ob 20 uri, 26. avgusta: amer. barv. akcij, film ŽIVETI IN UMRETI V LOS ANGELESU ob 20. uri BLED 21 avgusta: franc barv krim. film SPECIALISTI ob 20 uri, 22. avgusta: amer barv film KRAU DISKA ob 18 uri, amer barv. vvest film SILVERADO ob 20. uri, 2C avgusta: franc film SPE CIALlŠTI ob 18 uri, amer barv. film I RALJ DISKA ob 20 uri, 24. avgusta: avstr barv. pust film DAKOTA HARIS ob 20. uri, 28. avgusta: amer barv. akcijski film ŽIVETI IN UMRETI V LOS ANGELESU ob 20. uri, 26. avgu sta: avstr. barv. pust. film DAKOTA HARIS ob 20. uri, 27. avgusta: amer barv akcij, film ŽIVETI IN UMRETI V LOS ANGELESU ob 20. uri BOHINJ 22. avgusta: franc. barv. krim. film SPECIALISTI ob 20. uri, 23. avgusta: amer. barv. vvest. film SILVERADO ob 17,45 in 20. uri, 27. avguata: austr. barv. akcij, film DAKOTA HARIS ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 21. avgusta: amer. krim. film OREL PRAVICE ob 18.30 in 20.30, 22. avgusta: angl. zgod. film MISIJA ob 18. in 20.30, 23. avgusta: ang.. zgod. film MISIJA ob 18. in 20 30, 26. avgusta: amer komedija PEKOČA PAPRI KA ob 20.30, 26. avgusta: amer. komedija PEKOČA PAPRIKA ob 18 30 in 20 30, 27. avguata: amer. drama PEKEL RIA ABAHA ob 20 30, 28. avgusta: amer. drama PEKEL RIA ABAHA ob 18 30 in 20 30 ŽELEZNIKI 21. avguata: angl zgod. film Ml SIJA ob 18. in 20.30, 22. avguata: ital. komedija ŠKANDAL V DRUŽINI ob 20.30, 23. avgusta: amer krim. film OREL PRAVICE ob 18 30 in 20 30, 26. avguata: ital akcijski film BUD SPENSER V AKCIJI ob 20 30 POUANE 21.avgusta: akcijski film BUD SPENSER V AKCIJI ob 18. uri. 26. avgusta: amer. drama PE KAL RIA ABAHA ob 21 un (§®S®SSyj©IEHGLAS 6. STRAN RAZVEDRILO PETEK. 21. AVGUSTA 1987 Oblak nad Trato Na zadnji seji loškega izvršnega sveta je Svarun Terpinc vprašal predstavnika Termike, če je res, da je bil prejšnji teden oblak nad Trato. »Seveda, saj je bilo oblačno vreme,« je dejal odgovorni iz Termike. kje kaj ■■■ DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI MILENA KORDEŽ Milena Kordež je ena tistih športnic, ki je začrtala tekmovalno pot ženskega smučarskega teka pri nas. Kar osemnajst-krat je bila državna prvakinja, tekmovala je na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah, na evropskih prvenstvih in mnogih drugih mednarodnih tekmovanjih, saj je bila kar deset let (od leta 1969 do leta 1979), državna reprezentantka. »Za smučarske teke sem se odločila takrat, ko je bil ta šport pri nas še v povojih. Na tekaške smuči sem prvič stopila leta 1964, ko mi jih je prinesel moj takratni učitelj telesne vzgoje Jaka Reš. Že čez dve leti sem postala članica Triglava, od leta 1969 pa sem bila v reprezentanci. Moram pa povedati, da je bilo prva leta mojega nastopanja še sramota nositi na ramah teka- ške smuči. Vendar nas je tekače družilo prijateljstvo, pred tekmo in po njej smo bili prijatelji, med tekmami pa nasprotniki. Vendar je bilo to zdravo rivalstvo, brez katerega ne more biti uspeha. Danes imajo tekmovalci v smučarskih tekih precej boljše razmere, mislim pa, da so pogosto premalo motivirani za dobre rezultate, saj gledajo preveč na materialne koristi, ne pa na svoje zadovoljstvo. Tek na smučeh je težak šport in če se ne navadiš vztrajati in premagovati to zave, nimaš možnosti za uspeh,« pravi Milena. Milena danes uči v srednji družboslovni šoli v Škofji Loki kot profesorica telesne vzgoje. Je tudi članica komisije pri zvezi učiteljev in vaditeljev teka na smučeh, aktivna je v tekaški sekciji pri Partizanu v Škofji Loki. Je tudi trener in demonstrator teka na smučeh, na fakulteti za telesno vzgojo v Ljubljani pa vodi tečaj. »Nekateri mi očitajo, da sem se preveč oddaljila od tekmovalnega teka na smučeh, Jaz pa mislim, da lahko na tečajih in pri rekreativcih naredim mnogo več, saj za tek navdušim starše, ki veselje prenesejo na svoje otroke, otroci pa ta šport vzljubijo in se mu morda kasneje tudi posvetijo. Jaz v tekmovanjih ne vidim več smisla, čeprav se še večkrat udeležim katerega izmed maratonov. Veliko bolj mi je všeč tek v naravi, prevelikih naporov pa si ne smem-privošči-ti tudi zato, ker .mam še vedno težave s kolenskimi vezmi V. Stanovnik PREPOVEDANO SKOZI OKNA - okna mora^tmi obvezno zapita, ko snažilka zajmMi jiostoi , kT-q.i jepčlMila, rno^tni Fiateffl mor-t biti obvezno vključen, 'dokumenti, katere jotrebujejo delavci SN/, SLO, l 1)1' /a izvajanje delovnega procesa, morajo biti ob koncu delavnika obvezno splavljeni v omar ali, - delavcem l'O in SS je strooo prepovedano vstopati oz. i/stopati skozi okna. ***«**"4at*sMaalBaVB^Bj*aejeMeJaaaBV C) teh ukrepih so obvesti vodstvo DO KOGP Kranj. SploMie s)užl>e, ki so odoovorno za varnost in valovanje zni ndlV, bodo prevei iale izvajanje ukrepov. Ob neizvajanju ukrejov bomo takoj ukrepali. Navodilo in ukiepi za valovanje stopijo v veljavo takoj in veljajo do z.ikl juc'ka del. N.-ii.cinik IZTOK KKAsoVt.C NAVODILO BIROKRATA Mogoče ne bi bilo niti vredno pisati o tem, če iz navodil ne bi izhajala tipična birokratska miselnost, katere rezultat je, da se (ne samo v občinski upravi) odnosi med ljudmi urejajo s strogimi navodili in grožnjami o takojšnjem ukrepanju tudi tam, kjer je navodilo izrazito nesmiselno in meji že na neumnost. Zakaj torej gre? V zvezi z obnovitvenimi deli na strehi in podstrešju starega dela zgradbe Sob Kranj so izšla 12. 8. 1987 navodila, ki jih je predpisal in podpisal načelnik splošnih služb Iztok Krašovec in iz katerih izhaja, da je delavcem upravnih organov in splošnih služb strogo prepovedano vstopati oziroma izstopati skozi okna zgradbe. Kolikor vem, nikdar do sedaj niso in tudi v bodoče ne bodo delavci uprave — če imajo odprta vrata — uporabljali takega načina za prihajanje in odhajanje. Po drugi strani je več kot očitno, da takšen način, seveda če to fizično zmorejo, lahko uporabljajo vsi poklicni politiki, ki imajo sedež v zgradbi, in vse stranke, saj zanje stroga navodila ne veljajo. Torej sodelavcem predpisuje ravnanja, in to takšna, ki so normalna in vsakdanja, po drugi strani pa jih razglaša za nevzgojene ljudi, ki ne poznajo osnovnih pravil obnašanj, češ da ne vedo, čemu služijo vrata S sklicevanjem na varovalne ukrepe, s katerimi se bo povečala možnost za zavarovanje tehničnih in materialnih sredstev, pa ne morejo opravičiti navodila glede vstopa in izstopa iz zgradbe. Očitno je torej, da gre načelniku za birokratsko oblastiželjnost, ki v odnosih med ljudmi nima več mesta, ali pa hoče dokazati, da je bil že skrajni čas, da se neugotovljenim delavcem uprave prepreči takšen prihod in odhod z dela Stane Boštjančič Zgodba skupine Marillion je podobna prenekateri poti rockerske skupine. Konec sedemdesetih oziroma v začetku osemdesetih let za čn*'|o fantje delati. Prvi večji uspeh pričakujejo z izdajo drugega albuma Fugazi, posebno s »singlico« Asassin. V Evropi je deležna prizna nja, v Ameriki pa se vedno ostajajo bol) ah man) nezanimivi. Fantje se kmalu odpravijo na turneje, ki samo utrdijo kult skupine. Njihova glasba začne privabljati po- slušalce. Izide album Misplaced childhood in na njem pesem Ka^ leigh. Mirna in pretanjena pesmica, ki pade na plodna Ua — Marillion se vzdignejo k zvezdam, razSi-ri se krog oboževalcev njihove glasbe, plošče se prodajajo v obsežnih nakladah. Pri predalčkanju njihove glasbe je zanimiva izjava njihovega vodje Fisha, ki pravi, da niso dovolj heavv metalci ne dovolj popovci, da njihova glasba v začetkih resda spominja na Cenesis, vendar imajo danes svoj. marillionski zvok. Mu gre verjeti? Na njihovi zadnji LP ploSči z naslovom Cluting at straws (pri nas ni izšla) je sicer čutiti močan odmik od aotedanje glasbe po eni strani, nekateri zvoki pa nas ie vedno spomnijo na Genesis. Fnajst pesmi — enajst zgodb, od hotel Hobbies do Happv Ending Nova ploska, od otioštva prehod na stvarnost. Bo vinilni izdelek napiodai tudi v Jugoslaviji? Diskografijo — albumi: Real to real, Script for a je sters. Fugazi. Misplaced childhood, Clutching at stravvs Cvek • Vsi pač nekoč umremo Britanska ministrica za zdravje Edwina Currie se je izkazala za zelo netaktično. Pred nedavnim je obiskala neko britansko bolnišnico in ko se je pogovarjala z zdravniki, so ji potožili, da je za zdravstvo premalo denarja. Predvsem so prizadeti starejši pacienti, ki potrebujejo veliko zdravil, a jih ne morejo plačati. Ministrica je nediplomatsko odgovorila: »Pa kaj potem? Vsi moramo nekoč umreti!« # V Benetkah ne marajo spalnih vreč Oblasti v Benetkah so napovedale pravo vojno proti tistim mladim turistom, ki prihajajo v mesto s spalnimi vrečami. Prepovedali so jim spati po trgih, jedo pa lahko le po restavracijah. Vsakomur, ki ga bodo zalotili v spalni vreči, bodo zaračunali 50.000 lir kazni. • Viktorijo vabijo nazaj v Dallas Victoria Principal, popularna Pamela v TV seriji Dallas, je zapustila snemanje serije, ker niso ugodili njeni zahtevi po višjem honorarju. Zdaj se producenti trudijo, da bi jo dobili nazaj, ker postaja serija brez Pamele zelo dolgočasna. Ponudili so ji znatno višji honorar, a se še ni odločila. Tudi drugi igralci bi simpatično Pamele radi nazaj in jo prosijo, naj se vendarle vrne. • Slepi vozniki vozijo 110 kilometrov na uro V Veliki Britaniji so odprli šolo za slepe voznike, ki bi radi uživali v hitri vožnji. Vadijo na zaprti avtomobilski stezi, vozil'1 pa so primerno opremljena. Učenci so stari od 17 do 77 let. Neki učenec je vozil kamion celo s hitrostjo 100 kilometrov na uro. SAJ NI RES, PA JE DM — neuradno plačilno sredstvo Oni dan mi je pravil prijatelj, kako je prodajal avto »Staro sto-enko sem imel, kupoval sem novo Denar zanjo sem nekako zbral in si ga izposodil, vsem pa sem obljubil, da ga vrnem, ko prodam star avto. Dal sem oglas in prišlo je nekaj kupcev. Hoiel sem 200 starih milijonov, saj avto ni bil več nov, pa tudi vozil sem se veliko. Toda glej ga vraga — kdor je vprašal po ceni, je bil prepričan, da ga prodajam za devize. Kolikor mark? Kar nočeš deviz, so me spraševali Dinarje rabim, dinarje, sem dejal. Čudno so me gledali — češ s tebo| ni vse v redu Kdo pa danes še prodaja in kupuje za dinarje?« Na koncu ga je prodal — za dinarje, v dveh obrokih Najbrž kakšnemu čudaku Kdo pa danes še hrani toliko dinarjev? PRIJAZNI NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP; NEVEDNO Ena izmed trgovk v Nami v Škofji Loki je tudi Mira Kurah. ki že dvanajst let prodaja v oddelku t elektro materialom Kupci jo poznajo kot ustrežljivo-vedno prijazno, nič je ne spravi iz tira, za vsakega najde prij*' zno besedo in nasmeh. »Ce bi se moralu še enkr»* odločiti za poklic, bi se prav i0' tovo spet odločila za delo v trflO" vini. Rada delam c PETEK, 21. AVGUSTA 1987 RAZVEDRILO 7. STRAN (^II^S5cJ©IEIIGLAS Naša nagradna igra Koliko metrov je dolga steza na hipodromu Brdo? ^ R Đ j> pri Kranju KONJENIŠKI KLUB BRDO V nedeljo, 6. septembra, ob 1430 prireja Konjeniški klub Brdo 7. jugoslovansko konjeniško prireditev za me-morial maršala Tita. Program prireditve bo bogat, saj bodo nastopili lipicanci, 'gral pa bo tudi ansambel Slavka Avsenika. Prireditelji Pripravljajo vrsto presenečenj in obljubljajo udeležbo najboljših konj. Vstopnice Po 1000 dinarjev bodo v Prodaji že konec drugega tedna v vseh Kompasovih Poslovalnicah. Kompas, ki tokrat nagrajuje, vas sprašuje, koliko metrov je dolga steza na hipodromu Brdo. Pisne odgovore pričakujemo do prihodnje srede, 26 avgusta, na naslov Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Kompas bo trem izžrebanim nagrajencem poklonil: 1. nagrajencu: enodnevni izlet v Kompasovem aranžmaju za eno osebo 2. nagrajencu: tri vstopnice za ogled konjeniške prireditve na Brdu 3. nagrajencu: dve vstopnici za ogled konjeniške prireditve na Brdu Hafta prejšnja nagradna igra Snežna veriga, najnovejši in na|bolj izpopolnjen model verige za vJ*bna vozila, izdelek tovarne verig iz Lesc, se imenuje RIVAL-C. v6^ pravilnih rešitev kot po telefonu smo dobili po pošti. Na nagradno ^ašanje je pravilno odgovorilo 19 bralcev, z novimi verigami pa se bo- vozila z najnovejšo »nežno verigo Jaka Mrak iz Delnic 6, 2**23 Poljane nad Skofjo Loko, s standardno snežno verigo pa Trsksn, C. Jaka Platiše 3, iz Kranja. Nagrajenca naj se oseb-n° ali po telefonu oglasita v Verigi Lesce, pri Juretu Pejiću. M 'eo tedna se obeta toplo in precej jasno vreme s posamezni-H nevihtami. Kljub temu da so pasji dnevi za nami, vremeno-^Vci napovedu|e|0 vreme z visokimi temperaturami. 3V avgusta bo sonce stopilo v znamenje device, dan pa se bo v 9ustu skrčil s 15 ur In 5 minut na 13 ur in 31 minut veljavne obrestne Mere od 1.8.1987 dalje letna diskontna obrestna obrestna mera mera lr»arska sredstva občanov r v'oge na vpogled 7,5 % vloge, vezane nad 3 mesece 92 % vloge, vezane nad 6 mesecev 93 % vloge, vezane nad 12 mesecev 95 % vloge, vezan«; nad 24 mesecev 97 % v|ogo, vezano nad 36 mesecev 99 % 70,85 % 77,85 % "na sredstva občanov dev ^brestne mere so določene za 10 domicilnih valut Vi j'1a letne obrestne mere je pri poslovnih bankah v u9oslavi|i izračunana na osnovi povprečnih obrest 11 r,,"r pn tujih bankah v deželah domicilne valute, Večana za dve obrestni točki i» nenamensko ve/ane vloge v % vpogledni nad 12 ud 24 nad 36 nad 60 sodstva mesecev i.....seiev mesecev IMMM 2 ^v*trijti(| UDag (Aich) 3 |r»neaiki frank (FF) 4 J'l'ianiki lira (Lit) i *em**a marka (DM) o ^'canki frank (Sfrj) / J^diki krona (Ski) 5«flltiki fun, |Ll,g, J^aki dolar (Can $) J">«niki dolai (US $) Jv*fraliki dolar (Aut $) u*««la valute* 4.90 9.50 5.50 4.00 5.25 6.50 7.80 6 50 7.30 11 00 4,00 5,25 11.50 10.75 4.75 5.00 8.90 9.80 10.00 9.10 16.10 4.75 5.50 12.00 11.25 5.50 5.50 11.25 10.30 10,50 9.30 15.50 5.00 6.00 12.50 11.75 5.50 6.00 13.85 10.80 11.00 9.45 15.00 5,50 6.50 13.00 12.25 6.00 7.00 16.05 11.30 11.75 9.75 14.50 6.0 Danska krona (Dkr) - uporabljajo u obnitne mere viljavm it ivtdtko krono 'iT ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske POPULARNI NA GORENJSKEM Franc Ekar, direktor Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem: Kritike so lahko tudi spodbuda področjih bojevati za ideje, zato bi vsi javni delavci morali odprto spregovoriti v sredstvih javnega obveščanja. Dostikrat na svoje zamisli dobivam odzive, vendar jih koristno porabim. Javnost velikokrat tudi vzgaja, kajti dobro kritiko je vredno up >števati in se včasih po njej tudi ravnati.« Ste eden tistih, ki ima na zalogi vedno nove ideje? »Že v preteklosti sem marsikdaj predlagal stvari, ki niso bile čisto običajne in so izgledale tvegano. Tako je bilo, na primer, z gradnjo koče na Ledinah, z akcijo za gradnjo sejmišča v Kranju in še z marsičem. Moram pa reči, da imam veliko sreče pri izbiri sodelavcev, saj je tako v krajevni skupnosti kot v delovni organizaciji, družbenopolitičnih skupnostih in društvih veliko odvisno od dobrih sodelavcev, ki te v zamislih podprejo in ti pomagajo.« Vaše slike in misli so pogosto predstavljene v javnih občilih. Poznate še koga, ki je tako popularen? »Med Gorenjci se v javnosti pogosto pojavlja Bojan Križaj, vendar predvsem pozimi. Tudi Zdravko Krvina je velikokrat omenjen, toda le na političnem področju. Moje delo pa je vsestransko in vesel sem, da sem zdrav in poln energije. To je tudi pogoj za dobro delo.« V. Stanovnik .*. Gorenjski C L A S I L O OKlAJNCCA O D ■ O 1 A O f * ■ A N J Pregled avtomobilskih gum Uprava javne varnosti bo v prihodnjih dneh po vsej Gorenjski organizirala akcijo, ki bi jo lahko imenovali varnost v prometu. Podobno kot so pred kratkim pripravili akcijo Voznik — pešec, pešec — voznik bodo čez nekaj dni na parkirnih prostorih in drugih mestih pregledali avtomobilske gume. Lastnike avtomobilov, pri katerih bodo ugotovili, da vozijo z neuporabnimi (čez dovoljeno mero »zlizanimi« jgumami, bodo miličniki napotili na delni tehnični pregled in z avtomobila pobrali evidenčne oz. registrske tablice. Razen tega pa bodo v prihodnje na cestah poostrili tudi nekatere druge varnoste ukrepe. Tako bodo na primer kaznovali vse, ki vožnje na cesti ne bodo prilagodili vremenu (dež, megla...) Voznike, ki bodo v dežju in podobno vozili z neprimerno hitrostjo oziroma v megli ali ob zmanjšani vidljivosti ne bodo vozili z zasenčenimi .učmi, bodo kaznovali z 2000 starimi dinarji, voznike z neuporabnimi avtomobilskimi gumami pa s 5000 starimi dinarji. Gorenjski glas, 11. oktobra 1969 Francija Ekarja ni težko predstaviti, saj ga vsi Gorenjci, pa tudi veliko drugih Slovencev, dobro poznajo. Direktor Gorenjskega sejma je, predsednik sekcije slovenskih sejmov, planinec in alpinist, gorski reševalec, predsednik izvršilnega odbora Stanovanjske zadruge Kranj, skratka človek, ki je s svojim delom in idejami že petindvajset let med nami. »Poznan sem med ljudmi, to vem, ne vem pa, če sem popularen. Je pa res, več če imaš funkcij, bolj če se izpostavljaš, bolj si popularen. Seveda pa je nenehno izpostavljanje tudi določena drznost, saj če si, na primer, predsednik, moraš zagovarjati ideje svoje organizacije ali društva. Nasploh se moraš na vseh Dahnili so da: ALPETOUR turistična agencija V CARIGRAD Carigrad povezuje dve celini, dva svetova: Vzhod in Zahod Prvo naselje so imenovali Bvzantion, Rimljani so tod zgradili drugi Rim in ga krstili po cesarju Konstantinu (Con-stantinopulus), Turki ga imenujejo Carigrad. Skoraj tri tisočletja dolga zgodovina je zapustila številne sledove v mnogih spomenikih, dvorcih, palačah, zlasti pa po cerkvah in muzejih. Obiskovalce privabljata tudi živahno mestno življenje, zlasti vrvež na Velikem bazarju, in orientalska folklora nočnih lokalov. Za oktober načrtujejo pri Alpetourju več krajših poletov iz Ljubljane z letali AA, in sicer L, 3., 5., 7., in 9. oktobra. Cena tridnevnega izleta je od 125 do 149 tisoč dinarjev, prijavite pa se lahko v vseh Alpetourovih poslovalnicah do konca septembra oziroma do zasedbe prostih mest v letalu. Nagradna nka V Kranju: Jana Bertoncelj in Anton Bešter z Brezij pri Tržiču, Karmen Kozina in Leon Lazar iz Kranja, Ana štular in Rok Lombar iz Babnega vrta, Marija Štete in Ivan Oman z Mlake, Vlasta Trebušak in Boris sukalo iz Kranja. V škofji Loki: Marija Mrak in Roman Lasič iz Podlubnika, Zvonka Vuzem in Jernej Ravnihar iz Selc, Regina Berce in Janez Ferenčak iz Selških Lajš, Petra Gartner in Aleš Dolinar iz Grenca V Tržiču: Irena Smolej in Marjan čadež iz Bistrice pri Tržiču, Milena Sajo-vec in Vladislav Torkar iz Tržiča. Nagradna križanka Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: klavirist, renovator, opal, dare, nal, pi, an, novi grad, iasi, retina, krepost, drevored, revolta, avtorica, iso, er-na, ajd, ga, korana, brnenje, nace^^atej, ornat, aa, ekar, ness, tor, stot, lipa, pta, ri, tolovajstvo, lata, arena, atair, kvas. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Milka Lebar, Sp. Bitnje 15, 64209 Žabnica, 2. nagrada Pavla Demšar, Rudno 37, 64228 Železniki, 3. naoraua Dora Tonojc, Finžarjeva 10, 64248 Lesce Za današnjo križanko razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada: 3.000 dinarjev 2. nagrada: 2.000 dinarjev 3. nagrada: 1.500 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 26. avgusta, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, (nagradna uganka) MORSKA RIBICA (PAPALINA SARDHICAi MOŽAK V ŽITU. KI ODGANJA PTICE K STAVBI DOZIDAN DEL INDIJSKI EP 0 RAMI MESTO IN UPRAVNO SREDIŠČE V| ŠPANIJI PISATELJ SVETINA 0? ANDREJ I0MIN UUOSJVO V LAOSU AVI OH KRIŽANKE R NOC AIKAUIIII V KUHI NIKI IPEKAKIIA NJE PLESALKE V GLEDAL IS CU ITAIU KAMION IHNIMH A KOVICA IIJ I IVI K Al IJMINI.I AM FILM IGRALEC (JOHN) VROČ PUŠČAVSKI VETER V SEV AERIKI VULKANIZ KAVČUK OPOJNA PROGA ITALU JADRAN SK0 LETOVIŠČE iMinn BARVA KART SlJČEK KOSCI D SUKANCA CEHKVINI ZBOR SOBNA VRSTA SLEtA rosno POROC AbLNLUA.| GRŠKA LiObltiJA NAPOVtOO VALEČ PRIH00N0 STI KOVINSKA PLANINA V KARAVAN KAH DALMAT /iN IME NUDISTI 1 ROPSKI CIKLON POIJSKA GORA NA KRETI IGOR PHL1MK Kil A.) NAČIN ZUHAVU SOVJET REV0LUCI0 NAR KRANJ I0VARNA AVTOM V MARIBORU MUSi 'M MOS IME KAR SE NAKAPUA 00 SVECE ZADNJI DEL CEVI.IA PESNIK VODNIK VRBOV NASA0 JAPONSKI AV10 /ASCI INIH NEKD HAHIIIMIV REKA V ŠVICI ZADETEK PRI N0G0MEIU MESTO V S ITALIJI, OB REKI TICIN0 PREBI V ISTRE LUKA V IZRAELU BEUAKOVI NA. KI DAJE TKIVU PROŽNOST ZVEZNA DR7AVA V ZDA (AUSTIN) U0L0ĆENA, PRIPA0A JOČA KOLIČINA /AVANSU NAČIN krašenja t KANIN Z VOSKOM OTOK V HIBRI0IH KRAU BORIS OZNAKA ZA NEZNANCA OSEBNI ZAIMEK NASPROTJE] PASIVE REKA V FRANCUI, PRITOK SEINE SLAVKO KOLAR KEVI PRITOK INNA KOSITER PRIIMEK ITALU SLIKARJA RAFAELA IGRALKA KARIć v7h nem" ŠAH VELEMOJ STER IJOHANNI (^S^SScJJ©II2IGLAS 8. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 21. AVGUSTA Ij!1 Pogovor s trenerjem mladih košarkaric kluba Sava Commerce, Antonom Erlahom V Belorusiji spoznal nov način treninga Kranj, 19. avgusta — Pri košarkarskem klubu Sava Commerce iz Kranja imajo poklicnega trenerja, ki skrbi za vzgojo pionirk, kadetinj in mladink. To je Anton Erlah, ki se je avgusta petnajst dni specializiral za trenerja v Minsku v Belorusiji. »V Minsk sem prišel s slabimi občutki, ki pa so se kmalu razblinili. Od njihove zveze sem dobil propustnico, da si lahko ogledam treninge ženske članske reprezentance, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu v Španiji. Organizacija na tem taboru je izredna. Njihovim treningom sem prisostvoval sedem dni. Pristop vseh reprezentantk je tako resen, da ga je težko dojeti — takšnega ni pri nas v nobenem športu. Treningi so v celoti trajali osemnajst dni. Tri dni je trening tak, da igralke po njem dobesedno popadajo od utrujenosti. En dan je tako imenovani aktivni počitek, zjutraj začnejo 1 sprostitvenim tekom v naravi. Nato je na programu savna, po savni masaža in nato počitek. V tem procesu treninga sta dva trenerja, maser, zdravnik in znanstvenik raziskovalec. Nato sem bil en teden na treningih prvoligašev RTI Minsk. Ogledal sem si tudi trening tretjih iz ženskega prvenstva SZ, Horizonta iz Minska. Košarka in sploh ves šport v Rusiji se ne »dela« po klubih. Mlade igralce in igralke vzgajajo v specialnih športnih inštitutih, kjer živijo za šolo in šport: S te specializacije sem veliko odnesel o novih metodah treninga. Veliko sem pridobil z novimi vajami, ki jih pri nas še vedno ne uporabljamo, in seveda z opazovanjem njihovega dela. Njihovi trenerji najbolj cenijo šolo košarke v ZDA, Jugoslaviji in seveda domačo šolo. Cenijo vse naše in ameriške košarkarske trenerje. Spoznal in videl sem tudi njihov način igranja košarke. Nekateri klubi igrajo na primer kar z boksarskimi rokavicami. Istočasno igrajo košarko in nogomet. Začuden sem bil nad treningi ženske ekipe. Trenerji so jim dali mastne, naoljene žoge, ki jim uhajajo in jih je težje loviti. Košarko igrajo tudi z baloni. To je predvsem vaja za skok za žogo. Točka z baloni se igralki šteje šele takrat, ko balon zadene košarkarsko tablo. Dogovorili smo se tudi za sodelovanje z našimi in njihovi kadetinjami. Obiskali bomo Minsk in ta obisk nam bodo vrnili. V KK Sava Commerce organizirajo košarkarske tabore. V teh dneh so v košarkarskem taboru v Premanturi vadile pionirke. Tabor sta vodila šef strokovnega štaba Klavora in trener Čar-man. Sodelovalo je dvajset pionirk. Sedaj v tem taboru pod vodstvom trenerja Erlaha in tehničnega vodja Hlebca vabi dvanajst kadetinj D Humer Težko se je posloviti od atletike Spoštovanja vredni veterani Kranj, 19. avgusta — Atletski klub Triglav iz Kranja in Zveza atletskih sodnikov iz Kranja prirejata v soboto, 29. avgusta, tretje slovensko prvenstvo atletov veteranov Veteranska tekmovanja dobivajo v vseh športih vedno večjo veljavo, saj njihov smisel ni le šport, ampak tudi družabnost, vzdrževanje prijateljstva med športniki in skrb za zdravje ter telesno vzdržljivost. Takšna tekmovanja so pri nas kar preveč zapostavljena v primerjavi s tujino in jih kar preveč enostavno mečemo v zgolj rekreacijski koš, čeprav se na njih dosegajo glede na starost tekmovalcev izjemni rezultati. Pri svetovni atletsr.i federaciji IAAF deluje komite za atletske veterane, ki vsako leto prireja svetovna in evropska prvenstva za veterane: pri moških za starejše od 40 let in pri atletinjah nad 35 let. I^tos bo na sporedu že sedmo svetovno prvenstvo. Izbrana je bila Avstralija, prihodnje leto pa bo prvenstvo v Italiji. Po več tisoč, tudi štiri tisoč nekdanjih športnikov sodeluje na teh prvenstvih, na igrah pa se redno pojavljajo tudi veterani i/. Jugoslavije. Nekateri so tudi že zmagovali, predvsem pa Kopitar, Vi-vod, Pajtler, Mihalič, Štiglic, Ivančič, Primorac in Goič. Na pobudo Kranjčanov se je tudi Atletska zveza Slovenije odločila za organizacijo uradnega slovenskega prvenstva veteranov. Dve ste že bili , potem je bil premor, lani je bilo neuradno prvenstvo (tudi v Kranju), letos pu bo uradno. Prihodnjo soboto pričakujejo v Kranju dobro udeležbo. Prireditev se bo začela ob štirih popoldne na kranjskem stadionu. Atleti in atletinje bodo razdeljeni v tri starostne kategorije. Žreb bo po tekmovanju razdelil med udeležence praktične nagrade, ki so jih prispevale gorenjske tovarne. Prijave sprejemajo po pošti na naslov Atletski klub Triglav Kranj, Kranj, Partizanska 39, in sicer do četrtka, 27. avgusta. Prijaviti se bo mogoče tudi eno uro pred začetkom tekmovanja v pi sarni atletskega kluba na stadionu. Prijavnina znaša 500 dinarjev. Na prvenstvu v Kranju bodo dajali tudi prijavnice in infor macije o morebitni udeležbi na svetovnih atletskih veteranskih igrah v Avstraliji. J. Košnjek Gorenjci na svetovnem pokalu Rateče, 12. avgusta — Konec tega tedna bo v Švici tretji svetovni pokal v gorskih tekih. Start teka bo 1500 metrov visoko. Udeležbo so napovedali tekači iz 18 držav, med njimi tudi iz Jugoslavije oziroma iz Slovenije, ki se redno, kljub pomanjkanju denarja, udeležujejo tekem in dosegajo lepe uspehe V Švico odhajajo, da bi nastopili v vseh štirih kategorijah. Članice Tatjana in Ksenija Smolnikar, Marija Trobec in Minka Baraktarovič ter mladinci Pavle Drobne, Mitja Uršič, Niko Smole in Aleš Grudnik bodo tekli na 8 kilometrov dolgi progi s 400 metri višinske razlik« ter največjim naklonom v klanec 23 odstotkov. Na 9 kilometrov dolgi progi z višinsko razliko 700 metrov in 23-odstotnim naklonom bodo tekli Marjan Krempel, Borut Podgornik, Darko Melinc in Klemen Dolenc, na daljšo, 15 kilometrov dolgo progo z 27-od-stotnim naklonom, pa bodo krenili člani Franci in Mirko Teraž, Tone Djuričič in Ivan Urh. Cilj naših tekmovalcev, med katerimi je precej Gorenjcev, je ponovitev lanskega uspeha na enakem tekmovanju v Italiji A Kerštan V soboto in nedeljo dvajseta mednarodna dirka Po ulicah Kranja Hokej na ledu Nastopilo bo nad osemdeset kolesarjev iz desetih držav Kranj, 19. avgusta — Vse je pripravljeno in jubilejna, dvajseta dirka Po ulicah Kranja se lahko začne. Start ekipne vožnje bo v soboto ob 17. uri pred gimnazijo. V nedeljo ob 10. uri bo start vožnje posameznikov. Proga bo dolga 144 kilometrov. Na slovesni podelitvi nagrad najboljšim bo v soboto Bojan Ropret, v nedeljo pa Bojan Križaj. Vse kaže, da bo letošnja, že dvajseta mednarodna kolesarska dirka Po ulicah Kranja ena od najmočnejših. Čeprav bodo po mestu in v bližini Kranja vozili samo člani ABC kategorije, med njimi najboljši jugoslovanski mladinci, bo nastopalo nad osemdeset kolesarjev iz Avstrije, Italije, ČSSR, Španije, ZRN, Nizozemske in tudi reprezentance Madžarske, Bolgarije in Francije. Ko to pišemo, še ni dokončnih prijav. Našim kolesarjem bo to ena od večjih mednarodnih dirk pred nastopom na svetovnem prvenstvu v Avstriji. Veliko zaslug imajo kolesarski delavci Save in tudi celotnega organizacijskega odbora, ki mu predseduje predsednik KK Sava, Aleš Čerin. Kot pravi direktor dirke in vodja tekmovanja Lado Pečnik, je že vse pripravljeno za jutrišnji in nedelj- ski start. Organizatorji so se potrudili, da bodo poleg dirke Po ulicah Kranja pripravili za soboto po vzorcu kranjske noči tudi kolesarsko noč, ki jo bodo popestrili tudi s prvim žrebanjem nagrad s kuponi, ki so jih vsi odali pravočasno, in z nagradnih razglednic, ki so še vedno v prodaji. Dirka se začne v soboto ob 17. uri s startom ekip pred gimnazijo v Kranju. Vse reprezentance bodo imele ekipno preizkušnjo na 33,3 km dolgi progi Kranj — Brnik — Moste in nazaj V ekipni vožnji bo nastopila ekipa Španije, ki bo tekmovala tudi v ekipni vožnji na svetovnem prvenstvu v Beljaku, celotna ekipa Italije in seveda Jugoslavija. Za naše barve bodo vozili Robi Še-benik (Rog), Jože Smole (Krka). Aleš Pagon in Aleš Tajhmajster (oba Sava) in rezerva Mičo Br-ković (Borac Čačak). Med mojstri ekipne vožnje bndo startali tudi naši mladinci, ki so na svetovnem mladinskem prvenstvu v Italiji dosegli izredno deseto mesto. Vozili bodo: Ječnik, Galof (oba Sava), Hvastja in Zupane (oba Rog). Nedeljska posamična dirka po ulicah Kranja se začne ob 10. uri s startom pred gimnazijo, kjer bo okrog 2. ure tudi cilj. V nedeljo bo najboljše tri obdaril in jim čestital Bojan Križaj, v soboto pa bo to nalogo opravil Bojan Ropret. Ta cestna dirka je letos daljša kot pretekla leta: en krog ima sedaj šest kilometrov, tekma bo dolga 144 km in bo imela 24 krogov. Start bo pred gimnazijo, nato gre proga mimo občine na Planino, mimo pokopališča na podklanec Čirče in po Jelenovem klancu navzgor. V sobotni noči bo tudi prvo žrebanje kuponov ob 23. uri na Titovem trgu. Izžrebali bodo tretjo nagrado, dirkalno kolo. Za razvedrilo bodo poskrbeli domači ansambli, pa tudi gostinci za jedačo ' in pijačo Na kolesarski noči bo imela stojnico tudi kolesarska sekcija, ŠD Kokrica, ki bo prodajala rabljeno kolesarsko opremo. Sprejemali jo bodo že v soboto od 12. ure naprej. Stojnica bo odprta tudi v nedeljo do 14. ure. V prodaji bodo tudi nagradne kartice in izpolnjeni kuponi bodo prišli v poštev za nedeljsko žrebanje, ki bo ob 15. uri pred hotelom Creina. Tu bodo izžrebali še dve dirkalni kolesi, eno Rogovo kolo in dvajset izredno bogatih nagrad. Upajmo, da bodo sobotno in nedeljsko mednarodno dirko ter kolesarsko noč obiskali ljubitelji kolesarstva. Priporočamo tudi nakup nagradnih razglednic — nagrade so bogate. D. Humer Nogometaši vabijo Kranj, 19. avgusta — Nogometaši so v prvi in drugih ligah že začeli tekmovati, v nedeljo pa se začenja tekmovanje tudi v slovenskih nogometnih ligah. V njih bomo Gorenjci tokrat nekoliko bolj zastopani. Triglav bo igral v prvi slovenski nogometni ligi, Naklo in Jesenice v območni nogometni ligi, mladinci Save pa v slovenski mladinski nogometni ligi. Kranjski Triglav bo v nedeljo ob 17. uri doma igral z dokaj neugodnim nasprotnikom, Domžalami iz Domžal. Mladinci Save bodo igrali v nedeljo ob 10,30 v Ljubljani s Svobodo. V območnih ligah pa se bodo začela tekmovanja prihodnji teden. Vendar za nogometaše Nakla ne bo počitka. Ob pol desetih v nedeljo bodo v Medvodah igrali pokalno tekmo z Medvodami. Naklo je v drugem kolu igralo v pokalnem tekmovanju s Triglavom neodločeno 0 : 0, Jeseničani pa so zgubili v Domžalah s 5 : 0, poroča Dane Jošt. Janez Starman z Godešiča pa sporoča, da bo na Godešiču tudi letos tradicionalni nogometni turnir /.« pokal Godešiča. Organizira ga športno društvo Kondor, rasen domačih nogometašev pa bodo igrali še I TI I iz škofje I-oke. Zbilje in Polet iz Sv. Duha. Prehodni pokal brani Kondor. Jutri oh 15. uri bodo izločilne tekme, v nedeljo ob 8. uri pa bo najprej tekma za tretje, ob 10. uri pa tekma za prvo mesto. J. Košnjek V Radovljici Mojstri bele žogice za Tudi poleti je prijetno na Poreznu Kranj, 18. avgustu — Organizacijski odbor za pohode na 1'orezen nrgamziru tudi letos poletni pohod n« Porezen. Pohod bo v nedeljo, 30. avgusta, nanj pu vabijo družbenopolitične orgumzacije Cerknega. I Mu ninsko društvo Cerkno, skupnost borcev Oorenjskega vojnega področju, brigadu Srečka Kosovelu in inženirski bateljon ill divizije Ob tej priložnosti bodo v domu na Poreznu odkrili doprsni kip nurodnenui heroju Andreju /vami Honsu Odkritje s kulturnim progrumom in polaganjem vencev k spomeniku na vrhu Poreznu bo ob II. uri. Vse poti nu Pore/en so o/načene, na vrh pu je mogoče po poteh i/. Cerknega, Železnikov, Podbrda, Jesenice in Petrovega brdu Planina bodo poskr beli /a jedečo in pijučo. Nujna je primerna planinska oprema, še pose hej, če bo slubo reme. J. K. Druga zvezna vaterpolska liga Še zadnji dve srečanji Kranj, 19. avgusta — V soboto in nedeljo bosta zadnji dve koli v drugi »ve/.ni ligi zahod. Kranjski Triglav, ki je še vedno v boju za prvo mesto, bo gostil Brodograditelju iz Itetine in Hi ograd. Srečunjl sta /a Kranjčune zelo pomembni. Pruv zato ne bo odve« , če jih bodo dolu o podprti (odi ljubitelji vaterpolske igM-Srečanji (V sobolo m nedel|o) bosta ob LM» uri \ poletnem lui zenu v Kranju. I) || Radovljica, 19. avgusta — Ra dovljica je očitno mikuvna naše in tudi tuje namiznoteni-ške igralce. V tem mestu se že nekaj let poleti redno zberejo naši najboljši igralci namiznega tenisa. Da so v Radovljici razmere za vadbo in bivanje zelo dobre, pa spoznavajo tudi neka tere tuje ekipe, predvsem tiste, ki vudijo pod vodstvom naših trenerjev. Naši najboljši igralci z Jeklo n neuničljivim Dragutinom Šurbekom nu čelu, ki se kljub 41 letom še ne misli odpoveduti namiznemu tenisu, in gluvnim na pripravah, zveznim kapetanom in trenerjem Dušanom Osmana gičem, bivajo v hotelu Grajski dyor, vadijo pa v radovljiški os novni šoli, kjer so jim dali v upo rubo vse potrebne objekte za vadbo takšnih vrhunskih športnikov. Naši najboljši, Surbek, Lupulescu, Kalinič in Primoruc, naša najbolj udarna četvorka med moškimi, vadijo marljivo, saj je njihov cilj kolajnu nu veli kih tekmovunjih, bodisi med po sumezniki in tudi med puri. Nu še namiznoteniške igralce (žen ski del, med njimi je tudi Kranj čunku Polonu Frelih, vudi v Ku nji/i) čukutu dve veliki tekmovu nji: evropsko numiznoteniško prvenstvo v Parizu in olimpijske igre v Seulu oziromu Pjongjan gu Ruzen tegu so pred igrulci numiznegu tenisu še sredo/.em ske igre in ru/.ni kvalifikacijski turnirji, pove/um /. udeležbo nu Olimpijskih igrah. Naši resno načrtujejo kolajne, tako v Pun/.u kot v Koreji Po sebno zanimiva je v tem prime ru vlogu Drugutmu Surbeku. je doslej osvojil že vse mogoče kolajne, le olimpijske se nuna Seul je /unj zadnja priložnost, predvsem v igri dvojic Kuko se bo odločil, še ni /nuno Dejstvo pu j««, du Jugoslovani pruv v dvo jicuh redno osvujumo kolajne. Naši so s pripruvumi v Rudovlji ci zadovoljni Vse poteku po pro gramu, tuko, kot je načrtovano. Upajmo, da bodo načrti tuko uresničevuni kot so uresmčevu ki Dve zmagi Jesenic v Italiji Jesenice, 19. avgusta — Jesen* ški hokejisti, ki se pripravljajo": novo sezono (letos hokejski w* praznuje štirideset let oraanizU* nega hokeju na Jesenicah).* med tednom gostovali v It3"* Odigrali so dve srečanji in obe*" di dobili. V prvi tekmi so Jeseničani p1^ magaii Cortino s 3 : 2. V drug^ srečanju so igrali z vojaško repr ^ zentanco Italije. Izid 13 : 2 v k°rl gostujočih. Na ledu Podmežaklja bo ju^. soboto, ob 19. uri srečanje JeS?k. ce Kranjska gora Gorenj Vstop na to srečanje je brezp1* čen. u D. w- Št evilni vzponi a in Iztoka Filip Tržič, avgusta — Znana trz g alpinista Filip Bence in dr ■ Tomaži n sta še posebej J £ opravila sama ali skupaj s k * precej zahtevnih plezalnih vzjjj nov. Filip Bence je skupaj s rv ' ničanom Radom Nadvešnik^' Markom Prezljem plezal v Fra ^ ji, na poti domov pa še v Ita'iJ1- ^ Iztok Tomazin je konec J11'1^^ končal smer, ki sta jo z R»vn" p začela pred mesecem. Pot^-jori: razu Matevževega stebra v ' *j ču in se imenuje Kavka. in Ravnik sta plezala tudi v st* jjj Dolžanove soteske. Plezala ^ Smer krokarjev, ki sodi med daljše v tej steni. ^ Smučarski skoki^ Martinjak zmagali Madžarskem Kranj, 18. julija - Mlad' ski smučarski skakalci so t« vali na mednarodni tekmi v J zegu na Madžarskem. tekmovanje na močni medna tekmi |e bilo uspešno, saj Jfbgl-gor Mart.nj .k zmagal med sM ci iz Avstrije, Nemške dernnkj, čne republike, Ceskoslo ^ Madžarske in Jugoslavije J drugo mesto je odšlo v Kranj J zaslugi Davida Mesca. Drugi ^Jj Iskre Delte Triglava pa so se stili: Koželj na peto mi^'-t«! toncelj na osmo mesto, Zv 'ka-j* deseto mesto, Simčič na U-in Vesel na 13. mesto. . j Udeležba presenetil" organizatorje Tržič, avgusta - Teniška > ,., TV!) Partizan Krize J*' Pr'^ počustitev občinskega P ^ dvodnevno odprto P1^ :a K* — . ____.«1/1 la ka Tržič Tekmoval« j%i ie bilo zaon^ ,bč«rfi "•a v tenisu (13 UMiisačcv, ku zutorje pruvo prt vost igre je navdušila »- , Posebno dobro so igrult n kranjski tenisači, .-,1 d"«,»'^>1 pa i., navduiilu mladi M;,'J.|()1w: rabon m veteran Milan Na turnirju je zmagal K> Primož Stare, ki je v titl mugul Žigo Janškovcu iz Borbu /u tretje mesto izuril skoruj dve uri, Milun Na<»"ag ;nul Matjaža iarabotij1^^ in kolajne |c izničila I"v, ,•/.!■ j z.lMiru združenega dela JZjA skupščine Mojcu Lumpic- ' nje za tenis je v Tržiču ,z' -jjflj slo Dokaz m le turnir. "jH stalna zasedenost teniških Krizah in Tržiču Sumo V j/ bi |M>trebovuh še najmanj 0 ML j K,K<': Vabljeni na Lenart K',v' b-narl, 1!» uvguHa ^„1" karski klub Pacmani /• .fiiir škofjeloški občini skrbi z« o * no plut dejavnosti Tuko ™tfrt boto (jutri) ob pol osmin z* vno šolo lamart diuznbno^j nje, n.i kuterem bodo "» družabne igre in srečelov. K(>I>AJALCA V PRODAJALNI ZELEZNINA V LESCAH Boja: šolu zu produjalce in 1 leto delovnih izkušenj lov razmerje bomo sklenili zu nedoločen čus s polnim de-Kanirn ^usorn >n poskusnim delom 60 dni. '^Dol na^ Pr'Juvt' s krutkim življenjepisom in dokazili o Ofi ^t>vanju P°Kojev pošljejo v 8 dneh po objavi nu nuslov: ^ Murku Lesce, Alpsku 62 TOKOS TRŽlC Cankarjeva 9, Tržič JAVNO PRODAJO osnovnih sredstev, ki bo v pone-J%Jj'k- 31 avgusta 1987, ob 12. uri na dvorišču DO na Cankar 1 testi 9 v Tržiču. s It predmet i/klicna cenu/din Jjyorni avto ZASTAVA 650 AD, nosil ko£rt,V km 106 000, letnik 1982, v voi A i-"1 % i»>' U "s"r'viiii a, .l.ktt n.i ISKRA /051 • bi. ■ ' uP«rut A B. DICK 675 ••rii ni 8tr°i OLIVETTI l°.v2ln'Skl s,r()J ()im:'m . r drugih računskih strojev po nizkih cenah *tv/'d Pr*'dmetov je nu dun licitu« ije od 10 do 11 !L i*. . 0 v v'šim 10 % od izklicne < ene bomo sprejemali med 5gla.i.ro. b^JAirf Predm«'h)V je po sistemu videno kupljeno, zato ka-. 5urJ), re,*lumiu ij ne bomo upoštevali JWjL \P'.ttra kupnino tukoj uli najkasneje v treh dneh po lici ^t>ju',y 's,,'r» asu mora prevzeti tudi i/.Iu itirani predmet S>7 ' duvek i eno m vračunan ilnost 4,5 t, voznem st centralno ogrevanj«- KMO VV 300 / kldckner oerth or TRUDBENIK. 27 KW ■sku stiskulnicu, 10 t dvigulo 4 000.000 1.000 000 500.000 400 000 5 000 30 000 100 000 10 000 6 000 ure na me NA GORENJSKEM SEJMU OBIŠČITE VELIKI RAZSTAVNI PROSTOR_____ MER KUR KRANJ VSAKDAN DEMONSTRACIJA SISTEMOV SPREJEMA TV SATELITSKIH PROGRAMOV SEJEMSKI PRODAJNI PROGRAM: • električno in ročno orodje • varilni aparati in pribor • bela tehnika in drugo blago za široko porabo • TV in radijski sprejemniki ter drugi akustični aparati • mala kmetijska mehanizacija • oprema za centralno ogrevanje • vodoinstalacijski in elektro material • gradbeni in izolacijski materiali, siporex zidaki, strešniki, kamini • prodaja blaga iz konsignacije • možnost za nakup na kredit AKCIJSKA PRODAJA RADIJSKIH IN TV ANTEN TER PRIBORA Z 20 % POPUSTOM IEHGLAS glas za vas m (mmmmmiGLAS glas za vas m glas za vas 41 (^]I®KMJ©IESGLAS glas za vas 4t PLANIKA INDUSTRIJSKI KOMBINAT PLANIKA 64001 KRAN.I. SAVSKA LOKA U Po sklepu DS DO IK Planika razpisujemo dela in naloge: VODENJE DO (direktni kombinata) Za opravljanje razpisanih del in nulog zuhtevamo naslednje pogoje — visoka izobrazba ekonom ske, pravne ali tehnične smeri uli čevljarska stro-kovnu šola v Pirmasensu najmanj 5 let uspešne prukse na strokovnih delovnih mestih s posebnimi pooblustili — znanje nemškega ali angleškega jezika — detujlno poznavunje če-vljurske tehnologije vodstvene, orguni/.ucijske in koordmucijske sposob nosti Izbrani kandidut bo imenovan za dobo 4 let. Pisne ponudbe sprejemu ku drovski oddelek IK Planika Kranj v 8 dneh po objuvi razpisa v zaprti ovojnici /. oznako »za razpisno komisijo«. O i/bin bodo kandidati ob veščem najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu. m izolirka industrija izolacijskih materialov 50 let ljubljana, ob železnici 18—tel.: (061) 443-096, 442-402 bitumenska skodla Bitumenski strešnik za prekrivanj« poševnih streh Material Bitumenska skodla je sestavljena iz vložka steklenega voala popolnoma impregniranoga m oblo/enega s kvalitetno bitumensko maso. obstoino v različnih klimatskih razmerah Dekorativni mineralni posip na vidni strani ie zelo moćno spniet z bitumenskim sloiem ie zelo odporen m naravr.,, obarvan v temneiših ali svetleisih mansah, ki so obstoine tudi v mdustniskih obmoC|ih Površina spodnie strani ie zaščitena s tmim kremenčevim keramičnim peskom, ki je tudi popolnoma spniet z obloženo plastjo bitumenske mase Lastnosti z.a hitro prekrivani« potrebuiemo povsem ravno podložno površino, ki ie lahko iz a) ravnih desk < slepi opazi.max 4'U'cm b| plošč iz lahkega betona C i iveoc. Za prekriti« 1 m-' streh« potrebuiemo 7 55 komadov bitumentk« skodle Oblika in način uporabe. Bitumenska skodla i« strešnik posebne ibHkt ''areien iz bitumiziranoga steklenega voala obojestransko zaščitenega z ustreznim mineralnim zaščitnim posi-i„,ii m,i .• (rudnim Kit»menčevim , ' t ;. . ,t- ... v /■■ i--)|h»i.hi prekrivani! poševnih streh različnih naklonov Posebna oblika in sposobnost upo-gibania mu povečata uporabnoat za pr«knvan|« slemena strehe /lote - raznih detajlov str«h« Z različnimi nakloni v precm in vzdolžni sm«n si 8 32 99 Hn minimalnih naklonih do 11 ie potrebno na podlago polno privanti (prilepitiI hidroizolacijski varilni trak IZOTEKT T-4 aliP-4 Na 'ako izvedeno podlago se bitumenske skodle pritrdijo z varjenim in medsebojnim lepljenjem Za naklone nad 1 1 priporočamo na podlago položiti IZOVAL V-3 m ga pritr- diti z lepenkami Na kritičnih mestih (kapi in žlote, kjer lahko pride do zaledenitve, ga je potrebno zalepiti Tako izvedena podlaga predstavlja tudi začasno zaščito strešme pred morebitnimi padavinami Skodle pnbiiemo s pocinkanimi ali bakrenimi lepenkarji Vabimo vas na razstavni prostor MERKURJA na GORENJSKEM SEJMU v Kranju, kjer si lahko ogledate naše izdelke in dobite vse potrebne informacije in prospekte! (M^I^glEnGLAS 10. STRAN MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK, 21. AVGUSTA 198 MAU OGLASI tel 27 960 certa J HA t6 aparati, %t roji Prodam obnovljen pralni STROJ gorenje. Podobnik, Hrase pri Lescah 13269 Prodam črno-belo TV. Robnik, Stara cesta 24, Kranj_13277 TV korting, ekran 55, daljinsko upravljanje, star pet let, prodam. Te!.: 27-803_ 13279 Ugodno prodam 380-litrsko hladilno SKRINJO in moško KOLO. Tel.: 77-589 dopoldan (od 10. do 14. ure) in zvečer po 18. uri_ 13283 Prodam SLAMOREZNICO eple 900 su-per s cevmi in SILOKOMBAJN, dobro ohranjen. Joža Kaštrun, Nova vas 8, tel.:45-169_13292 Prodam MOLZNI STROJ GT II vitreks, prevozni, in MOPED APN 6. Sodja, Boh. ČeSnjica 81_13303 Prodam TRAKTOR štore 404, 14000 delovnih ur, pogon na štiri kolesa, s kabino. Jože Jelovčan, Bukov vrh 8, Poljane, tel.: 68-097_13310 Poceni prodam 150-litrsko SKRINJO in 50-litrski BOJLER, oboje staro dve leti. Ogled je v soboto in nedeljo ves dan. Janičijevič, Preddvor 1_13318 Prodam prenosni RADIOKASETOFON z ločljivimi zvočniki, skoraj nov, še v garanciji, za 20% ceneje. Tel.: 21-207 13327 Farma deževnikov - prodaja legla deževnikov z garantiranim odkupom surovega ali predelanega humusa - nudi ogled proizvodnje in predelave humusa z deževniki - za gospodinjstva in vrtičkarje nudi ekološke kasete za predelavo kuhinjskih in vrtnih odpadkov Vm informacij«: Farma delavnikov »H UM KO« čufer Tomaž Sebenje 54, Bled tel (064) 77 145 novo-rrovo-novo-riovo-r« vm Prodam SORTIRNIK za krompir, nov Prebačevo 45, Kranj 13328 Prodam Končarjev HLADILNIK s 50 li trškim zamrzovalnikom za 150 000 din Vukašinovič. tel 34 096 ali 28 825 _13332 Prodam črno-belo TV po ugodni ceni Angela Kodrič, Vrečkova 5, Kranj _13342 Prodam nov stroj za pranje strojev ka-archer special 610, 5 % ceneje Svolj šak, Zbilje 43, Medvode_13345 Ugodno prodam TV sprejemnik ITT graets, ekran 42 Gorenjesavska 36, Kranj_ 13346 Prodam SEKULAR, primeren za mizar ska dela Jesenice. Cesta 1 maia 17. tel 82 403 _13368 Skoraj novo KUPPERSBUSCH peč prodam Naslov v oglasnem oddelku _13382 Prodam barvni TELEVIZOR iskra na daljinsko upravl)an|e m glob >k OTRO SKI VOZIČEK Piškur. Zlato pol|e 3/d, Kranj_13384 Ugodno prodam barvni TV iskra azur, star dve leti Tel 77 482_13386 Prodam barvni TV iskra 8456 z daljin skim upravl|an|em, star šest mesecev Tel 27 995__13387 Mixer roland PA 250 (8 kanalni. 2 x 125 W, revers) kot nov, prodam Ber nik, Franca Rozmana 2, Kranj 13388 Prodam barvni TV grunding na daljin sko upravlianie. star sedem let Tel 27 976, zvečer__ 13425 Prodam barvno TV gorenie selektoma tic. Tel 89 765_13521 Prodam HLADILNIK gorenie 230 I, ne rablien Plačilo ie možno s kreditom Rogel). Zabite, tel 46 114 13525 Prodam HLADILNIK gorenje Brezie 1/a. Tržič 13535 Prodam STROJ za sejanje mivke, lahko samo vibracijski motor. Fister, Pre-zrenje 3, Podnart 13439 Prodam pet let star barvni TV iskra. , Podjed, Pot v Bitnje 1_13440 Prodam kombinirani ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) in kotno sedežno GARNITURO. Naslov v oglasnem oddelku_13441 Prodam barvno TV. Tel : 38-916, po 15. un_13445 Poceni prodam barvni TV iskra, star eno leto, GRAMOFON iskra gerard 2 x 20 V z zvočniki in tuner. Tel.: 064/74 509, popoldan_13471 Prodam rabljene dele kuhinjskih elementov, ŠTEDILNIK (2 plin. 2 elektrika), HLADILNIK 135 I in barvni TV -vse dobro ohranjeno. Ivan Jeglič, Kri že 76/a__13489 Prodam električni ŠTEDILNIK za 1,5 SM, moško KOLO na pet prestav in žensko KOLO. Medvešček, Mencingerjeva 3, Kranj 13490 Prodam črno-belo TV gorenje, staro pet let, po ugodni ceni. Tel.: 34-228 __13496 Prodam OJAČEVALEC SU 700, tuner 450 L, kasetofon M 245 X in pionir zvočnike CS 770. Tel.: 24-841, Kreič, Va-Ijavčeva 10, Kranj 13497 Ugodno prodam barvno TV iskra horizont. Perko, Tuga Vidmarja 10, Planina, Kranj 13501 Prodam IZRUVAČ krompirja, dvored-ni, poljski. Skubic, Zg. Brnik 28 13502 Prodam nov HLADILNIK z zamrzovalnikom gorenje za 15 % ceneje. Naslov v oglasnem oddelku 13507 Poceni prodam PRALNI STROJ gore-nje, letnik 1982. Tel.: 81-441, int. 32-04, dopoldan od 6. do 14. ure 13511 Prodam štiri leta staro črno-belo TV in nov stoječ VRTALNI STROJ. Babic, Kokrški odred 9/a, Lesce 13517 Prodam črno-belo TV z daljinskim upravljanjem, staro eno leto in pol. Šprajcar, Janeza Puharja 6 (pritličje), Kranj_13519 Prodam STOLP fiseher in TERMOA-KUMULACIJSKO PEČ. Metka Voglar, Ul. bratov Praprotnik 2, Naklo 13544 Poceni prodam prenosno barvno TV in prenosni RADIOKASETOFON s televi zijo. Tel.: 80-752_13546 Prodam KINOPROJEKTOR, KAMERO, PLATNO in nekaj FILMOV. Cena po dogovoru. Lenič, Kamna gorica 3/f _13548 Prodam ali zamenjam ZVOČNIKE 2 x 70 W za manjše. Tel.: 82-666, popoldan_13551 Ugodno prodam črno-belo TV jasna Tel : 57 036_13553 Prodam pletilni STROJ brother, dvo-redni, s krojnim nastavkom. Pavlovič, Gregorčičeva 11, Kranj 13564 Ugodno prodam barvni TV SPREJEM NIK ei in dirkalno kolo rog sprint (12 prestav). Tel.: 22-502. Reševa 3, Kranj _12777 Prodam dobro ohranjen italijanski STROJ za lupljenje krompirja Strnad, Zgoša 45, Begunje_12780 Prodam star ŠTEDILNIK na trda gori va s pečico za 8000 novih din Tel 064/27-037_ 12794 Ugodno prodam barvni TV montreal senzor za 22 SM Jožko Hrženjak, Tončka Dežmana 6, Kranj, tel 34 956 _12803 Prodam VIDEOREKORDER fiseher Boris Šolar, tel : 79 661, dopoldan _12813 Prodam GORENJE CENTER z zvočniki Modrijan, Smledniška 35, Kranj 12816 Prodam STEREO KASETOFON inter nacional Tel 27 803_12821 Prodam PRALNI STROJ obodin, še uporaben Tel : 74 391_12822 Prodam SLAMOREZNICO s puhalni kom, dobro ohranjeno Trg Davorina Jenka 6, Cerklje_12828 Prodam mini STOLP tothiba model SL 8, dvoini kasetar, equlaiser, s hitrim presnemavanjem, s carinsko deklara cijo, cena 45 SM Ogled sobota in ne delja Trboje 9, Kranj 13068 gradbeni mat. Prodam pet OKEN 160 x 180 Voklo 47 _13282 Ceneje prodam nova NOTRANJA VRATA s podboii, hrast Coian Ropret. Hotemaže 47/b, Preddvor, tel 45 352 _13314 DOMOPREN, siv, 25 kg, in 8 kg RA ZREDČILA prodam po stan ceni Tel 75-931 13381 Prodam kompletno opremo za ETA ŽNO CENTRALNO. 10 % ceneje Pa| rektarevič Frankovo nasel|e 73 škofja Loka 13383 0EŽURNI VETERINARJI OD 21 DO 2H. AVGUSTA 19K7 Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema nu ročila za vse veterinarske storitve vsak dan od H ure zjutraj do 22 ure zvečer na zavodu v Kranju o/ po telefonu st 22 781 ah 25-779 Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan Naročila v času nočnega dežurstva - od 22 ure zvečer do 6. ure zjutraj - pu sprejemajo zu občino Kranj: dr Bogdan Capuder, dipl vet . Kranj, Kajuhova 83, tel 22 994 za občino školja l>oka: Janko Habjan. dipl vet., tili, Bolje 1, tel «9 Jrto za občini Kadovljica in Jesenit c Dominik Rupnik, dipl vet. .lesrmev. M.irsalu ht.i Jr> tel 25 779 za občino Tržič: Borut Sujovic, dipl. vet. Nuklo, V Keji a 1. tel 47 003 ali 79 055 _____ PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD ZA PTT PROMET ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge: 1. DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK na območju pošte Škofja Loka — 2 delavca Pogoji: končana osemletka, vozniški izpit A ali B kategorije Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja TOZD za ptt promet Škofja Loka, Titov trg 9, Škofja Loka. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo o izidu obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Prodam deset armaturnih MREŽ, dimenzija 8-6. Tel.: 51 -442, popoldan __13397 Prodam 100 m2 smrekovega OPAŽA, dolžina 4 m, debelina 16 mm. Tel.: 76-103_13399 Prodam več dobro ohranjenih dvo- in tridelnih OKEN Žerjavka 11, Kranj _13408 Gasilsko društvo Bitnje priredi v nedeljo, 23. avgusta 1987, s pričetkom ob 15. uri VELIKO GASILSKO VESELICO z bogatim srečelovom, ki bo v gozdu nasproti bifeja Zora. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel Triglav. K ude-ležbi vabijo GASILCI!_13391 Prodam 20 do 30 m2 ladijskega poda. Prebačevo 41 13428 Prodam SIPOREKS 300 x 300 x 600 in 150 x 300 x 600, betonsko železo 0 8 in 10 ter betonsko brezo 0 8. Tel.: 61 588, popoldan_13436 Zelo ugodno prodam trofazni dvotarif-ni ŠTEVEC, MEHČALEC VODE - kati-onski sistem za kemično obrt ter na-vojne glave 1/2, 3/4 in 1 cola - vse nerabljeno Tavčar, Smledniška 11, čir-če Kranj 13438 Prodam 10 m3 TERVOLA za izolacijo. Tel: 42-589_13450 Ugodno prodam nova okna z žaluzija-mi, 3 kosi 140 x 140 cm, 2 kosa 80 x 140 cm Tel 27-731 13456 Prodam GRADBENO DVIGALO, nova dvižna GARAŽNA VRATA in dve OKNI kli 140 x 120, 140 x 100 Možna je tudi menjava za drug material Sp. Brnik 47 __13461 Prodam 600 kosov rabljene OPEKE špičak. Sodnik, Pivka 9, Naklo 13495 Prodam LES za brunarico v velikosti 6 x 5 m. Tel.: 82 064 12799 vozila R 5 GTL, prva registracija 7/79, zelo dobro ohranjen, garažiran, prodam Tel.: 75-429_13271 Prodam VW 1300, registriran do mar ca 1988. Stirn, Gradnikova 4, Kranj, tel 23 427_13273 Prodam FORD TAUNUS 18 L, letnik 1976 Cankarjeva 12, stanovanje 5, Ra dovljica_13275 Prodam Z 101, letnik 1978 Miro Babic, Cankarjeva 13, Bled_13280 Prodam Z 750, letnik 1977 Voklo 25 _13284 Prodam R 4 TLS. lot.uk 1979 Tel 45 686_13286 Prodam AMI H. dobro ohranjen, letnik 1970. registriran do 24 2 1988 Tel 28-820 ali Moia Pijadeja 15 y 13286 Prodam LC 750. letnik 1980, 510«) km. Visoko 92 t3288 i,,, T_ Prodam JUGO, letnik 1985. ogled v so boto in nedeljo Končan, Kopališka 26, Radovljica 13293 Prodam R 18, letnik 82, možna tudi meniava za cenejši avto Tel 66 340 _13296 R 4 TLJ, letnik 1984, prodam Ivan Po drekar, Begunjska 47 Tržič 13297 Prodam JUGO 45. letnik 1983 Tel 34 781_13299 Ugodno prodam MOTOR tomos T 12 trobrzinec in starejšo PCĆ za central no kurjavo Tel 61-178_13101 Prodam Z 101. letnik 1974. za 55 SM Sp Beanica67_13307 Prodam AVTOMATIK 3 M. letnik 81. za 25 SM Tel 26 340_13300 Prodam dobro ohranieno 7 750 letnik 1982 Zupanova 12 (vzporedna z brni ško cesto) Šenčur, tel 23 941 vsak (telovnik med ti in / uro 1331 1 Ugodno prodam MOPED avtomatik, star eno leto In |jul Skocir. C 4 julija 11, Tržič_13312 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1978 m R 4 letnik 1978 Vidmar Ne del|ska vas 55 Mlaka pri Kraniu 13316 Prodam MOPED TE 12. prevoženih 9(KX)km Dvorie 74 Cerklie 13317 Prodam Z 101 S. letnik 1980 Tel 38 009 v petek dopoldan m v torek po poldan_13119 Prodam PRIKOLICO za osebni avto Matiia Kapler Planina 60 Krani 13324 Prodam Z 101 GT 55. prevoženih 11000 km. star dve leti Tel 69 7 76 11)326 Prodam GOLF JGL diesel letn.k 1984 Eržen Zabukov|e2 '3334 Prodam Z 750, letnik 79, z avtoradiom. Ogled vsak dan popoldan od 16. do 17. ure. Igor Ahačič, Planina 20, Kranj _13329 Prodam osebni avto SUNBEAM, letnik 1976, registracija do 1988 Ivan Poklju-kar, Sp. Gorje 214_13330 Ugodno prodam katrco Stane Popo vič, Sv. Duh 173. Ogled vsak dan od 13. do 18. ure_13331 GOLF, letnik 1982, zelene barve, prevoženih 35000 km, prodam. Tel.: 37-241_13338 Prodam APN 6, letnik 83. Tel.: 51-926, od 15. do 16. ure_13339 Prodam Z 101 confort, letnik 1980, do-bro ohranjen. Nikolič, Jenkova 2, Kranj _13340 Prodam Z 101 confort, letnik december 1979, dobro ohranjen. Tel.: 44-623, popoldan 13341 Prodam Z 101, letnik 1977. Janez Mrak, Virmaše 38, Škofja Loka_13348 Prodam MOPED APN, letnik 1985, ge neralno obnovljen julija tega leta, izredno ohranjen in dodatno opremljen. Marko Lebar, Razgledna cesta 42, Bled (nad železniško postajo) 13349 Prodam novo moško KOLO. Krivec, Visoko 91, Šenčur 13350 Prodam Z 101 GTL, letnik 1984. Tel.: 79-734, od 18. do 20. ure_13351 Prodam zelo dobro ohranjen avto R 4 TL special, 36000 km. Ogled je možen popoldan na Ljubljanski c. 14, Kranj, tel.: 22-146_13352 Prodam dobro ohranjen FIAT 125 P, letnik 79, JUGO 45, letnik 82, in PRALNI STROJ. Štirn, Kalinškova 41, Kranj, tel.: 36-553_13353 Poceni prodam GOLF, letnik 1979, registriran celo leto. Milomirka, Levstikova 1, Kranj 13354 Prodam Z 750, letnik 1978, cena 35 SM. Janeza Šmida 15, Jesenice, tel.: 82-104_13355 Prodam obnovljeno Z 101, letnik 78. Silvo Klančnik, Zg. Duplje 100, ogled popoldan_13356 Prodam Z 101 1300 confort, letnik 82, registriran maja. Tel.: 064/22-991 _13357 Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1977, registriran do aprila 88 Košir, Leskovica, tel : 68-518 13358 Prodam R 4, letnik 1977 Tel.: 69-081 _13359 Prodam osebni avto VVARTBURG, star pet let. Tel. 40-678_13360 Prodam Z 750, letnik 80, cena po dogo voru.Tel.: 34-228_13361 Prodam MOPED BT 50. Dorfarje 18, tel.:44-631_13362 Prodam Z 101, letnik 1976, registrirano do januarja 1988 Bohinjska Bela 97 _13363 Prodam Z 128 Gubčeva 2, Kranj, tel.: 33 428_13364 Prodam KOLO rog personal, star eno leto Vlado Knežević, Zlato polje 3/a, Kranj_13365 Prodam JUGO 55, letnik 85, spredaj karamboliran Tel.: 49 004, zvečer _13366 Zadnji ODBIJAČ in ŽAROMET za jugo. oba nova. poceni prodam Tel 70 073 _13367 Prodam R 4 TLS. obnovljen, registriran do 3 avgusta 1988. letnik 78 Zgo ša 45, Begunje_13369 Po ugodni ceni prodam SIMCO 1000 LS. letnik 77, drugi mesec neregistrirana. Anđelko Brborovič, Pipanova 68. Šenčur__13370 Prodam MOPED avtomatik. Uroš Gra čner. Gorenjska 38, Ribno pri Bledu _13371 Prodam Z 750, letnik 77, cena po dogo voru Ramo Biberovič, Ravne 16, Tržič _13372 Prodam JUGO 46. Tel 21-100 13373 Prodam Z confort, letnik 1981, obnovljeno, cena 250 SM Tel 76 159 _13374 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984, regi strirano 7 8 1987 Tel : 51 411 13375 Prodam Z 101, letnik 1985, s tremi vrati, registrirano do julija 1988, za 305 SM Tel 61 716_13376 Prodam R 18 TL, letnik 1982 Jugovec, Podlubn.k 98, škofja Loka. tel 61 438 _13377 Prodam FIAT 750 tpecial, letnik 1980, zelo dobro ohranjen, 41000 km Nande Subic, Gorenja vat 187_13378 Prodam za KADET, letnik 69 74. luči, sklopko, končnike tesnila motoria. fil ter in zavorne gumice Tel 36 412, po poldne_ 13379 Prodam Z 101 cofort, letnik 82 Zapoge 30, Vodica_ 13310 Prodam malo rabl|«n MOPED tomos avtomatik 3 MS Voklo 42/a, tel 49 193_ 13*10 Prodam JUGO 45 z dodatno opremo, letnik oktober 1983 ponudbe v dopol danskem času pri škoda Bleiska Do brava 144/a_13411 Prodam FIAT 126. letnik 77 Stan« Fre lih. Gradnikova 85 Radovl|ica 13413 Prodam dobro ohranjen garažiran VVARTBURG. letnik 1979. 78000 km Marelic Gorenjskega odreda 4, tel 33 060_13414 Prodam KOMHI ZASTAVA letnik 1977. registriran do marca 1988, za 80 SM Ogled popoldan pri Gurdulič Frankovo nasede 171 ško*ia Loka _13416 MOSKVlfA 1500 letnik 1979 prednja maska m desni blatnik karamholirana drugače zelo ohranjen vozen registri ran do februarja 88 ugodno prodam za 65 SM Stane Mesič Pristava 77 Tržič, tel 57 164_13417 Prodam R 18 TL. letnik 82 Jugovec. Podlubmk98 Skofialoka tel 61 438 _13420 Prodam iiilli'iiii ohranjen BMvV 1602 Bostian Rekar /,( Gorje 95 11421 Po ugodni cent prodam dobro ohra nieno Z 101 prva registrar.iia 1976 Straia I Jesenice 13422 VELIKA IZBIRA ŠOLSKIH POTREBŠČIN • šolske torbe • peresnice • zvezki • pisala VELEBLAGOVNICA • telovadni copati • dresi • hlačke • pelerine nama ŠKOFJA LOKA J Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 79. Stane Šink, Stara loka 145, Škofja Loka_13423 TALBOLT horizon 1100 izredno ugodno prodam zaradi odhoda v tujino Tel: 27-976, zvečer 13424 Tomos puch 175, registriran, z rezervnimi deli, ugodno prodam. Tel.: 064/89-076_12778 Prodam ŠKODO 120 L. letnik 1979 Tel.: 69-990_12779 Z 101, letnik 1976, dobro ohranjeno, ugodno prodam Meden, Golnik 7/a (Malijevhrib)_12781 BMW 320, letnik 1978, ugodno prodam. Franc Boncelj, Cankarjeva 21, Tržič_12784 Prodam VISO L, letnik 1983 Božo Da-jič, Golnik 46_12785 Prodam R 4, letnik 1980 Justina Peter-čič, Golnik 46_12786 GS 13, letnik 79, 88000 km, pravkar re-gistriran in opravljen redni servis, prodam za 160 SM Tel : 064/68-468. zvečer^_12789 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1981, prevoženih 44000 km Tel : 23 344 _12790 Prodam MOTOR BT 50 z garancijo Tel: 064/28 123_12796 Prodam OPEL KADETT 16 diesel, le-tnik 1984 Tel : 50-450 1 2797 Ugodno prodam FIAT 126 P, general no obnovljen, in OPEL REKORD CUPE 1700. Jesenice, Javornik, Savska 12, tel.: 82-391_12802 Prodam Z 850. letnik 1982 Praše 22, Mavčiče_12805 Prodam FIAT 126. letnik 1977 Tel : 79 589_12806 Prodam CITROEN GS 13. letnik no vember 1979, in menjalnik za GS Ko matar, Dežmanova 4, Lesce 12807 Prodam dve leti star MOTOR 15 SLC Tel.: 47 343_12808 Zelo ugodno prodam FIAT 126 P, v dobrem stanju Langus, Breg 161, Žirov niča_12810 Prodam Z 101, letnik 82 Komat. Bo dešče 16. Bled_12811 Prodam FIAT 750, letnik 1978, za 70 SM Tel 39 978_12812 Prodam Z 101. letnik 1982 Tel 68 097 __12814 Prod,mi GOLF JG1 . letnik december 80, za 350 srn. Tel : 51 579 12816 Prodam Z 750. letnik 1979. dobro ohranjen, registriran do konca leta Niko Jurčič, Partizanska 23. Tržič 12820 Prodam brako PRIKOLICO z baldahi nom Tel.: 27-462_12823 Prodam Z 101. letnik 1981 Tel 39 889 _12826 Prodam JUGO 55 A, sivo modre bar ve. letnik 86. prevoženih 14000 km Tel.: 79 036, popoldan_12827 Prodam Z 101 confort. letnik 1982 ?e|« 1. Duplje_12829 Prodam Z 101 GT 65, 3 vrata, star 3 le ta, MOPt D APN 6 in rogovo KOLO se mor na 5 prestav Markič. Duplje 111 tel 47 116_13223 Prodam GOLF JL. pet vrat. letnik 1979, ohranjen, registriran do avgusta 1988. z dodatno opremo Zevnikova 1 Krani (Orehek), tel 27 044 12989 • Prodam LADO 1200 letnik 1973 Pečanac. Janeza Puhana 10. tel 37 289_13429 Poceni prodam Z 101. letnik 1978. i obnovljeno pločevino Zabrezmca 1. tel 80646_13430 Prodam tovorni avto Z 650 AD, nosil nost 5 ton. dolg aluminijast kason V račun vzamem osebni avto Tel 37 429_13431 Prodam Z 101 GTL 55. 11/83 Tal 26 049_13432 Prodam / 750 letnik 1978 registriran do avgusta 1988 Eržen šutna 35 žab niča 13444 Prodam Z 750 letn.k 1980 prevoženih 43000 km Tal 76 116_13443 Prodam 126 P. letnik 1331. Gaeknan. Smledniška 46. Kranj_13447 lepo ohranjen (.OIF letnik 1977 pre voženih 82000 km registriran do julija 1988 prodam Ogled v»ak dan od 19 ure dalje Vinko Frelih Cankarjeva 32. Radovljica__13448 Prodam GOt F diesel letmk 1984 l«m no rdeče barve Ogled od sobote da l)s Lipar Lahovče 77 Cerklje 13433 Prodam AMI 8 Tal 36 302 1 3JH Ugodno prodom lll(,()4'. letmk 1982 in strelno knfino etermt sive barve cena za kos 250 din Anton Zavrl Mav č.če 88 1 3462 Ugodno prodam 2 traktorski PRlKOLl- CI. Popovo 4, Tržič__]34W Prodam LADO 1200, letnik 1973, i ŠTEDILNIK (4 elektrika in 2 plin). Bel«' harjeva 26, Šenčur__1346& CITROEN GS break ugodno prodaj Štrukelj, Ravne 1, Tržič_J34» Prodam ŠKODO 105 S letniki^2, Tel : 66-378__1346/ Prodam Z 750, letnik 79. Struževo 33, Kranj_J346? Prodam manjši GUMIVOZ 8 col. Franc Hribar, Križ 15, Komenda 1347J Prodam 126 P, letnik 064/26-108, od 15 ure dalje 1978 Tel, 13474 Prodam TRAKTOR tomo vinkovič, 18 konjskih moči. Repe, Sp. Radovna 1 134- Prodam Z 128, letnik 1983 T-' : 39 13476 do Poceni prodam Z 101, registrirano maja 1988. Klasan, Čevljarska 6. Tržič j Prodam FORD ESCORD 1.1. le10'" 1982, pet vrat. 69000 km. dobro ohr» njen, garažiran. Cena 5,5 M. T«- 064/77-497, popoldan__]3«^ Prodam FIAT 850 sport, registriran vsj leto Bitenc, Breg 8, Tržič Prodam JUGO 45, letn.k 1985 JegJL6: Češnjica 4, Podnart. tel 70-075_Jjg5-Prodam dobro ohranjen 126 P. 1983 Stare. Jegnšče 19. Vodice_J3, Prodam APN 6 Igor Gredilar, SP-^jj Pil« K Prodam 12« P letnik 1982 Frel'" Duh 70 tel dan 22 221, Prodam OPEL KAOETT. letn.k ij^ dobro ohranjen, garažiran. reulAk0t|» do |uh|a 19F38 Rihtariič. Log 34 S"3| Loka_____JS| Prodam / /MI '.i november l'^jrjjJ razin, Kontno 29, Bled ____- ka27/a __—^ PETEK, 21. AVGUSTA 1987 MALI OGLASI. OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN S5JMEIIGLAS CITROEN GS. letn.k 1973. 86000 km. Odlično ohranjen registriran do avgu sta 1988. prodam Tel 26 709. Kranj __ 13545 Prodam 126 P. letnik 1982. prevoženih ^GOOO km. za 1 28 M Draga Koren, Zg GorieU 13547 Prodam FIAT 126 letnik 1981. in FIAT '27, letmk 1973 obnovlien Tel 70 015 13549 Prodam Z 101. letnik 1978. za 60 SM J^Un-140 _ 13552 Prodam JUGO 45 A star eno leto 3el___77 -176 _13556 Prodam nov TRAKTOR umversal L[j"c Bevk. Davča 62, Železniki 13557 Prodam FIAT 126 P, letnik 76, m GOLF, Wnik_l977 Tel : 57 273_13558 Prodam AUDI 100 GL avtomatik. letnik W6_Voklo 70, Šenčur , 13559 Prodam WV 1200 letn.k T 9*74. nemški, °obro ohranjen garažiran Tel 82 534 ___ _13560 Vodarn Z 750. letnik 1977 Tel 62 613 r^odlubnik Zamenjam družbeno dvosobno STA NOVANJE. 42 m2, pri avtobusni posta ji. za večje Tel. 24-135 13427 Ugodno prodam dva KAVČA in dva FOTELJA ter KLUBSKO MIZICO Mav čiče95 13434 Prodam enosobno opremljeno STA NOVANJE v Radovljici Šifra NAJ BOLJŠI PONUDNIK 13452 Takoj najamem dvo ali trisobno sta novanje v Kranju s predplačilom Tel 22 276_13550 Nudim brezplačno stanovanje starejši ženski, nekaj tudi plačam za pomoč odo avgusta 1988 Tel 81 509 13562 ptr---—____ — , 8 TL, letnik 1983, prevoženih 62000 V1- 'n KOMBI imv 1600 B, generalno °"°vlien. prevoženih 69000 km. 8fdno prodam Tel : 064/68 310 f^TeTnir !!£Jrn 2azjdljivo PARCELO v okolici varv'8 a'' zamenlam trosobno stano rjeJ,?,v Kranju za hišo z vrtom Tel jpHi49___13442 ^stanovanjsko HIŠO z gospodarski-v„j 0s,°Pi' «n 300 m2 dvorišča ob gla ..'••»ti v Selški dolini prodam Tel 3526 06i/£V' v Selški dolini prodam. Tel ?^2;742 1352 Na Krv 10 j 3VCU Prodam VIKEND PARCE * lesom - brunarico in 200 kosov fabi v0d wMnA£U za Divso penarr f,|, a.'n elektrika, najboljšemu poni Te, 'n LADO 1200 S, staro eno le S-^8-657, od 19 ure dalje 135 ,'ief»e male SALONITKE Naslov . l!^moddelku 13527 01 GARAŽO za bivšo pekarno, nud leto "°', uu i a ure dalje 13272 V^pr^GARAŽO v naselju Planina ^H!^a_ulica Tel : 21-679 13276 b|,t ^0 vzamem v najem v Kranju ali ^l^okolici Tel 37 632_13291 na?u am~GARAŽO v Šorlijevem naselju Gic.9.°ijnelšemu ponudniku Šifra -^AŽA 13298 počitnice na Pokljuki (ugodni družinski paketi), v Pulju, Medulinu, Lovištu (otok Pelješac) Skopje—Ohrid, 4 dni, letalo, odhod 4. oktobra °hrid, 3 dni, letalo, odhod 8. oktobra Grčija, 4- oziroma 5-dneva klasična tura, letalo-bus, °dhod 26. in 30. septembra Carigrad, več direktnih letov iz Ljubljane, od 30. septembra naprej *SSR (Praga, Brno, Olomouc, Bratislava), odhodi sep-^ttbra, oktobra, novembra (za zaključene skupine) Firence—Rim, 3 dni, bus letalo, odhod 26. in 29. no-v*mbra J^unchen—Oktoberlest, 1 dan, odhodi 18. in 25. sep-^ntbra ter 2. oktobra *a zaključene skupine programi po želji. 'formacije in prijave v vseh Alpetourovlh turističnih Poslovalnicah. Iščem delo na dom Šifra VLJANJE, PAKIRANJE ŠESTA 13344 Akac.jev in smrekov MED prodam po ugodni ceni Tel 061/627 120 13409 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK tribuna m novo strešno OKNO 0.78 x 1 18 m Benedik, Zg Bitnje 2, popoldan 13412 Frodam lamelni PARKET porš, Sp Duplje 10 _ Nada To-13419 Prodam ŠIVALNI STROJ s predalom, primeren za šivanje usnjene galanterije ali rokavic (cena 20 SM), moško, žensko in otroško ZIMSKO GARDEROBO (bunde s krzneno podlogo za osmošolce, moške obleke, ženske kostime vse dobro ohranjeno, ročno pletene puloverje, pulije, srajce iz je-ansa, jopice, smučarske drese, pan-cerje št 42) Cena je 50 % ceneje. Tel.: 064/23-330 ali ogled od ponedeljka naprej od 8. do 15 ure 13437 PRST, ZEMUO, prodam Tel : 22-686 _13443 GOBELIN ženski akt 106 x 65, uokvirjen, nujno in poceni prodam na sejmu v Kranju takoj desno od starega vhoda v halo A Tel : 75-610 13453 Prodam ČAJNE. Sr Bela 36 13457 Ugodno prodam otroško SOBO Ogled od petka do nedelje od 16 do 17 ure na Dežmanovi 3. stanovanje 4, Lesce 12804 Poceni prodam SPALNICO Britof 177, tel 36-024 12809 Prodam FOTELJ POSTELJO in ženski usnjei, PLAŠČ Tel : 37-261 12817 Poceni prodam staro SPALNICO. Sel- ca44, tel 66 752_13268 Prodam sedežno GARNITURO Tel 37 185_13290 Ugodno prodam omare za dnevno so bo Prevc. Sorska 8. Škofja Loka 13305 Prodam otroško SOBO in STAJICO šturm. Begunjska 9, Kranj 13315 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITU RO Prijatelj, Gubčeva 2, Kranj 13325 Prodam OTROŠKO POSTELJO z jogi jem. Tel. 39-402 13337 Poceni prodam starejšo DNEVNO SO BO Ožek, Moša Pijadeja 9, Kranj 13512 Ugodno prodam globok otroški VOZIČEK Bizjak, Kokrški log 12. Kranj _13477 Prodam lep AKVARIJ, 80 I, kompleten z opremo in ribicami. Tel.: 34-149 _13485 HARMONIKO scandalli. 96 basov, izvrstno ohranjeno, ugodno prodam. Tel : , 064/75-931 13499 Prodam kamper brako zložljivo PRIKOLICO (trdo) in platneno zložljivo OTROŠKO POSTELJO Tej.: 45-176 _13503 Prodam HARMONIKO frajtonarico -skoraj nova Tel 70-015 13523 Prodam otroški gibljiv STOLČEK do enega leta Tel:27 736 13541 Prodam 185-litrski HLADILNIK gore nje, star eno leto, in globok otroški VOZIČEK tribuna. Emil Pintar, Brezni-ca 15/b, Žirovnica 13567 živali ^ihi~ r> ^ Mirajio HIŠO med Jesenicami ^Wi|em Plačilo i« v gotovim Tel 13392 -"lom Hi* v*arr,«m v najam v Kranju v iliKehm """'lu (Ul Mosn Pijndeia i^SS*jgya ulica) Tal 28-704 13406 °Pu*c«n HLEV v ožji okolici Ia T«l 081/578 417. po 20 uri V-^------__12819 ^'c«!41*' dolini zamenjam zazidljivo DrVnft,u " Podobno ali starejšo hišo, "\ '""•lH ll Plan '''AN' )VAN II lOlotonom ^tW,n' oddam Šifra OBVEZNO «:»3«4 tHci ,<;A»'-',,N M MU r.' t * 111 » M.i 1» 23 puj1"1 d'ugi« na Gorenjskem °*7. intHrn« 76 1ai>|a dopol _13396 „ TdWiv,hn.i MANOVAN It ^•lefonska številka je v oglas ^'"lll_ m..., CQkh * UU«><«"<> Pfodam SPAl V i ' *- '"Pakirano, nov 10 I. VrJ*!*!« ' kombiniran za centralno ^Cilc ^ ,*b,l"" olro*k' *P°r,n i>L 83 042 t,d 18 d0 22 1340/ . SPAINICO Tel 'orka. 25 avgusta, dalje ko 1342H Prodam JADRAtNI DFSKI tornado m vvmdglieder Tal.: 064/28-123 12782 10 'H, . enoj« prodam 8 plofti BAKRA Tel 67 069_ 12?93 Prodam bukova DRVA m mlado KRA VO dobro mlekarn.o Ambrož 9, tal 42 458_ "K** 17 m3 Prodma 68 325 bukovih DRV Tel 12801 Prodam novo jadralno desko veplas levant in levo pnlonovino za golf 1300 Igor Eržen, Okroglo 23_12830 Prodam rezervna dala za VW 1200 (menjalnik in deli za motor) in suha bukova DRVA Tel »8 066 13270 Piodam uhžagan len za ostrešja Tal.. 48-434 _13174 Prodam rabljen ?.OTOR /,i tr. osni),) ,m .30 m IZOTEKTA T 4 Luznarieva 20. Kranj, tal 21 200_13278 F TA?N<) OGMFVANJF j.o.on, ,no dam JakaRob.ć.Zg Gorja 56 1.3343 deset tednov z^odokovnikom Zabtk 6, škofja Loka_13491 Prodam 1FIICO s.mentalko v osmem mesecu brejosti Luže 20, Šenčur _13506 Prodam KOZO z mladiči Alojz Kunej. Mosta 46_13624 Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti Voglje 42_13543 aapoillira Tisti, ki ste pripravljeni delati med vi kendi in imate lasten prevoz :er po trabno po dobrem zaslužku, oddajte ponudbo pod šifro DOBRO DELO DOBRO PLAČILO__13287 Dekleta od 18 do 35 lat iščem za pro da|o ekskluzivnih artiklov Pogoj avto poštenost šifra PAKFT PRESENEČENJA_13294 V stolpnici honorarno zaposlimo čistil ko Tel 24 934 _13336 IGD LTH škofja Loka, Kidričeva 66, prodaja KOVINSKI HANGER 50 x 10 x 6 m Ogled hangerja bo v soboto, 22 avgusta, od 7 do 9 ure Po 9 uri bo v primeru večjega števila zainteresira mh javna licitacija Hanger je večna menski (uporaben za skladišče delav nico, garažo ..) 13313 Vsa ZIDARSKA DELA vam izgotovi obrtnik hitro m poceni Šifra KVALI TETNO_ 13335 ROLETE IN ŽALUZIJE NAROČITE ŠPI LERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064/75 610 in tudi popravila rolet in žaluzij za privatni in družbeni sektor_12229 Krajane Cerkelj in okolice obveščam, da sem od KS Cerklje dobila odpoved prostora, zato stranke, ki so oddale garderobo v kemično čiščenje v Cer kljah, naprošam, da jo dvignejo v Kra nju. Ulica Vel|ke Vlahoviča 2, Kemična čistilnica Marina_13433 Instruiramo in preverjamo /nanju i/ matematike, fizike, računalništva za osnovne in srednje šole Tel 42 379 _13516 M A Lahovče prireja v soboto, 22 av gusta, ob 19 uri, in v nedeljo, 23 avgu sta, ob 16 uri VELIKO VRTNO VESELI CO z bogatim srečelovom in keglja njem .'a koštruna V soboto vas bo za baval ansambel Obvezna smer, v ne deljo pa ansambel bratov Poljanšek 13568 OllilO Najboljšemu ponudniku prodam GA RAŽO v šorli|evem naselju ter SEDE ŽNO GARNITURO in PRfcDSOBNO OMARO Tel 28 327 Sporočamo, da je umrla naša sodelavka ANICA ČIMŽAR Od nje se bomo poslovili v petek, 21. avgusta 1987, ob 17. uri na pokopališču v Predosljah. Delovna skupnost Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjske območne skupnosti Kranj V SPOMIN Tiho čez polje, tiho mesec gre, z njim gre žalostno srce. Tam na levi so grobovi, tam spiš ti, tam na desni so gozdovi, tam šumi, kot da v sanjah kdo ječi... 24. avgusta mineva žalostno leto, odkar si odšla za vedno od nas, brez slovesa, draga mami, hčerka, sestra in babi VIDA KRISTANC roj. Kuhar Vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen prerani grob, iskrena hvala. VSI NJENI Britof, 21. avgusta 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JANEZA HARIŠA Kovačev ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom. Posebno se zahvaljujemo dr. Koselu, sestri Mariji, sestri Kavčičevi in g. župniku ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsem iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, 6. avgusta 1987 V SPOMIN 22. avgusta mineva tretje leto, odkar nas je zapustil naš dobri ^mož, skrbni oče, stari oče, tast, stric in brat VINKO FALADORE Zapuže 17 Hvala vsem tistim, ki ga imate v lepem spominu in prižigate svečke. VSI NJEGOVI V SPOMIN JOŽETU COFU TtTio, kakor si živel, brez slovesa si odšel. Že leto dni v hladnem grobu, dragi Jože, zdaj počivaš. Klic nobeden te ne zdrami, tudi solze ne zbude. Napis na grobu pa spominja, da tu najdražji nam leži. 22. avgusta mineva leto dni, odkar odšel si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, kjer vlada mir, tišina, a v nušem domu ostala je praznina. Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob. ŽALUJOČI VSI NJKtiOVI Zg. Bitnje, 21. uvgiiNta 1987 novice in dogodki Kam v poletnem dnevu? Na Kof ce Toliko poti in stezic, kot jih vodi proti Kofcam, jih menda na noben hrib ne. Saj ima skoraj vsak Tržičan od doma svojo pot. Pa šalo na stran. Tržičani imajo radi svoje planine, Kofce pa še posebej, zato ni čudno, da je v tem koncu Karavank veliko poti in vedno tudi veliko obiskovalcev. Starosta tržiških planincev Iv-ko Bergant mi je kar iz rokava stresal poti proti Kofcam: iz Podljubelja mimo gostilne An-kele in visokogorskega kmeta Matizovca, iz Cegelš mimo Za-vršnika, iz Tržiča od Cimpra, mimo Završnika in koče na Kalu, pa iz Tržiča mimo gradu čez Pir-mance in do kmeta Završnika pa spet čez Kal, iz Doline (Jelen- kislo mleko in skuta se dobi pri sosedi, ki pase na Kofcah, Rez-kina posebnost pa so ajdovi žganci na koroški način. Skratka, če boste v nahrbtniku prinesli s seboj premalo, bodite brez skrbi. Pri Rezki boste kakšno kuhinjsko dobroto lahko tudi naročili. Z veseljem vam jo bo pripravila. Dom na Kofcah, nekdaj Primožičev dom, je bil zgrajen leta 1938, zadnja leta pa je doživel že več prenov, tako da nudi planincu udobje kot malokateri planinski dom. — Foto: D. Dolenc dol) do Ukca in čez Kal na Kofce, iz Jelendola čez Dovžanko mimo kapelice na Kofce, motoriziranim planincem pa priporoča z avtom skozi Jelendol do dna Frate, od tu pa na Kofce, ali pa z avtobusom vse do Šije, pa od tu peš do Kofc. No, zagotovo smo katero od poti še spustili. Vse naštete so markirane, dobro shojene, tako da skorajda ne morete zaiti. Dom na Kofcah je 1488 metrov visoko, zanj skrbi Planinsko društvo Tržič, dolgoletna oskrbnica v domu pa je Švabova Rezka. Lep dom je to, ves obnovljen, preurejen, okrog 50 ležišč ima na voljo. Čez poletje je vse dni odprt, sicer pa vsako soboto in nedeljo, tudi v najhujšem snegu. In vedno se tu kaj dobrega dobi za pod zob. Rezka ima vedno kuhane dobre enolončnice. Lepi pašniki so na Kofcah in tam okrog, lepe planinske ture. S Kofc se lahko vzpnete na Veliki vrh, Kladivo, Škrbino, Tego-ško goro. Mecesje in vse do najvišjega vrha v tržiški občini, na Košutnikov turn, 2133 m visoko, samo meter manj kot meri Stor-žič; a je le za boljše planince. Za tiste, ki jim zadostuje višina Kofc^ pa so lepi sprehodi do planin Sija, Slevca in Ilovica ter do Pungrata in Tegoške planine. Tam okrog rastejo tudi gobe. Pravijo, da je treba samo počakati na prve jutranje megle, pa so tu, trde kot kamen. Tudi brus mce začenjajo zoreti, zdravilnih rož je, kolikor si jih srce poželi. Morda ne bi bilo napak, da bi prinesli s seboj priročnik o zdravilnih zeliščih, marsikaj koristnega bi se lahko naučili v neokrnjeni naravi. Naj omenimo še to, da gre mimo tudi del Titove poti, ko je §red vojno kot sekretar KPJ čez krbino ilegalno prestopil mejo (Pristava pri Tržiču — Tržič — Dovžanova soteska — Jelendol — Dovžanka — Šija — Škrbina). »Kot skoraj z vseh karavanških planin se tudi s Kofc odpira širok razgled po vsej Gorenjski, od Kamniških Alp do Triglava, ter po Notranjski do Snežnika in Gorskega Kotarja. Dom je odmaknjen od modnih tur in velikega navala planincev, zato je pravo zatočišče miru in preproste domačnosti,« piše v planinskem vodniku po Karavankah. Priti je treba pa videti in doživeti. Saj 1500 metrov nadmorske višine res ni nobena huda reč. Žal vam zagotovo ne bo. D. Dolenc Tudi letos pase na Kofcah Tončka izpod Košute. Pri njej boste dobili kakršnokoli mleko že si boste zaželeli. Mladi iz pobratenega mesta Oldham v Kranju Radi bi se več srečevali Že več kot en teden v Kranju skupina i/, angleškega Oldhama, ki jo vodita gospa in gospod Sheppard. Nekateri izmed njih so že stari prijatelji Kranja, poznajo tudi nekaj slovenskih besed, v Oldhamu pa se združjjejo v društvu Fnend's of Kranj. Kot so nam povedali, imajo v programu društva tudi ure slovenščine. Tokrat jih je v Slovenijo prišlo 24 in te dni so z našo vodičko Aljošo Kavčič obiskovali turisti čne kraje — Bled, Bohinj, Postojno... Melodv Smith, lastnica prodajalne Fish and Chips: »Navdušena sem nad prijaznimi in ustrežljivimi ljudmi, ki so vedno pripravljeni pomagati. Vsi se trudijo, da bi nas razumeli, predvsem v trgovinah. V Angliji je to drugače. Ko vidijo, da si tujec, se te hočejo takoj znebiti. Tukaj sem videla tudi veliko hribov, ki jih pri nas ni, in prehodila sem že toliko kot nikoli v Angli ji.« Johnathan Gibbons, uslužbenec: »Mi da se bomo več spozna vali /. ljudmi, predvsem z mladimi iz mladinske organizacije. Sedaj pa na izlete hodimo sami, mlade pa smo videli le na spoznavnem večeru. Sicer vemo, da imate sedaj počitnice in da je verjetno večina na dopustu. Mislil sem, da bo tukaj boljše vreme« I .auru Andrevv, strojcpi-sku na tamkujšnji policiji: »Narava je tukaj zelo lepa, čista, hiše so urejene in mnogo lepše kot v Angliji. Tudi trgo vine so zanimive, dobra ponudba je m blago je lepo razstavljeno, kar naredi vse še bolj zani niVO. Tukaj, v dijuškem domu, nam le hrana ni preveč všeč, ker je pre mastna in preveč kaloti čna.« Hiemlun dur, studeni matematike Ki .m j )<• zelo lep kruj /. veliko ze lenja. Danes smo šli sa mi tudi v Avstrijo, ki je zelo podobna vuši deže li. Vreme je tukaj veliko boljše kot v Angliji« P Skofic Foto: G, Šinik Zadovoljni obiskovalci, prireditelji in razstavljala «9 Kranj, 19. avgusta — Poletna avgustovska sejemska prireditev v Kranju, ki je že na začetku dobila ime Največja trgovina in družabna prireditev, se počasi bliža kraju. Sejem bodo v nedeljo zvečer zaprli. Že kmalu na začetku je bilo zanj značilno, da je prireditev ovrgla celo najbolj optimistične napovedi. Čeprav je bilo poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj Milena Makuc iz Ljubljane: »Tokrat sem na sejmu službeno, čeprav sem tudi drugače kar redna obiskovalka kranjskih sejemskih prireditev. Še posebno pozorno sem si ogledala Lesninin razstavni prostor. Presenečena sem nad kakovostjo tega prireditelja in tudi sejma v celoti. Mislim, da je avgustovski sejem letos res v pravem pomenu besede sejem z bogato in ugodno ponudbo.« Karel Moškon iz Kranja: »Naš ansambel vsako popoldne skrbi za prijetno počutje in zabavo obiskovalcev. Dobro poznam kranjske sejemske prireditve. Zadnja leta nekatere niso najbolj uspele. Tokrat pa prav preseneča obisk in tudi organizacija. Opažam pa tudi, da so obiskovalci zadovoljni. Še posebej pa moram pohvaliti večerni zabavni program, o katerem pa se od časa do časa .liši, da ima premalo narodne glasbe.« Olga Miku*. Flita Kranj: »Letos smo v Eliti poskrbeli za precej pestro in ugodno ponudbo moških in ženskih oblačil na sejmu. Že na začetku nas je presenetil obisk. Ljudje veliko kupujejo in tudi cene so ugodne. Že lani smo po tem sejmu ugotavljali, da je bil rezultat dober, letos pa je, vsaj do zdaj, obisk še boljši.« slišati pomisleke glede napovedanega obiska zaradi vstopnine, ki je tokrat 1000 dinarjev,« je prireditev že v prvih treh dneh ogledalo prek 60 tisoč obiskovalcev. Številka 100 tisoč, ki so> jo optimistično napovedovali, bo torej najbrž presežena. In kaj pravijo o njej obiskovalci, prireditelji in razstav';alci? Anton Kleme.ičič & Metlike: »Enkrat sem že bil v Kranju na tem sejmu. Letos sem drugič-Prišel sem kupit kosilnico, ki sem jo že dlje časa iskal. Tukaj sem jo dobil in sem zelo zadovoljen, čeprav sem si predstavljal, da bom videl še več različne kmetijske in gozdarske mehanizacije. Sploh pa je bil za vso družino ogled kranjskega sejma tudi prijeten enodnevni izlet Otroka sta se ga pred bližajočim se začetkom pouka še posebno veselila.« Jelka Tušar, študentka iz Cerknega:* S posredovanjem Mladinskega servisa delam v razstavnem prostoru Agrome-hanike. Z delom in obiskom sem zadovoljna. Za izdelke Agromehanj-ke je na tem sejmu toliko zanimanja, da mislim, da bodo tudi v delovni organizaciji po sejmu zadovoljni. Za obiskovalce so najbolj zanimivi krediti, največje povpraševanje pa je p° traktorjih in škropilnicah.« Damijan Ambrožič, Gostilna Sejem: »Trudim0 se, nismo pa popolni, je naše geslo. Letos smo se na to prireditev pripravljali že kar nekaj časa pred začetkom. Obiskovalcev je tokrat zelo veliko, opažam pa, da je kupna moč precej manjša, kot na primer pred dvema letoma. V nas« gostilni je veliko pov-1 praševanje po kosilu* oziroma menijih za 3500 dinarjev. Manj pa Je obiskovalcev, ki se odločajo za jedi po naročilu-Zadnje podružitve so namreč precej stvari postavile na gluvo.« A. Žalar Foto: G. Šihik nksrkCk Mokra trava kriva za nesrečo lese e, 1 1. avgusta V delo vni organizaciji Žito v lA\scuh je v četrtek delavec llusun Iludaj /. motorno žago kosil travo. Ker je bila trava mokra, mu je spodrs nilo, pri tem pa mu je desna no Ca prišla pod kosilnico m odrezala pulee in kuzulec na nogi Kudeja so takoj odpeljali v Iju bljansko bolnišnico Zarudi kolesarskih prireditev, ki jih pri reja K K Sava Kranj, bodo /.npr te za vas promet naslednje ceste. V soboto, 22. avgusta 1987. od 17 do 18. ure: Koroška cesta, Cista JLA, C Staneta Žagurju, — Dp. Brnik — Moste (bencinsku črpalka). V nedeljo. 23. avgusta 1087, od »,30 do 14.30 Korošku cestu, Trg revolucije, Gregorčičeva, Mm strov trg, Prešernova, Titov trg, Postnu ulicu, Likozurjevu, vzhodna vpudnu-u, Jaka Platiše, Cesta talcev, Župančičevu, Cesta 1 maja, Smledniška do Koro ske Obvozi so urejeni. Promet bo do urejali organi milice in redar ji- Usodno izsiljevanje Huda poškodba v prednosti dvigalu Žiganja vas, 17. avgusta — Na lokalni cesti Duplje — Križe je pri odcepu za Žiganjo vas kole sar Junez prednostno prej preprič Pri tem je ; Buh na uprl pot I). zapel jul e da bi se estu prostu, vozniku za {ric/.inu, ki /ogniti in je se trčenju ni mogel l/ognt s prednjim delom vozilu zudel kolesarju. Bahun je nezavesten oblival v truvi. Na kraj nesreče je takoj prišel zdravnik, vendar je Bahun med vožnjo proti Ljubljani podlegel poškodbam. Škofja Niku. 18. uvgustu jj*^ Stanovanjski stolpnici 'jajnik 15» se je v torek Petru M% na . dvigalom peljala i/ VTXiart v 9. nudstropje. Pri igri ji je pudlu v režo dvigala. Ko jo je y, telu pobrati, ji je dvigalo /tfr j. lo obe roki in drselo do 9. J* -stropju. Deklico so tukoj °dJ^ ljuli v bolnišnico v Lj_u') kjer so ugotovili odrgnin*' * jj, m tkiva do kosti na obeh rok Škofja Loka, 20 avgusta Danes bodo dokončno lu f„- ttreho mi kapucinski cerlni \ Škof}] Loki, Delo, ki so js wjjp vili v nekuj dneh, |<- I« mulo «>\ ,ulo promet mi kri/iscu |»r' lobusm postaji loto V Stanovnik