Trtna us. Ta straana unii-evalka vinogradov bojda že tudi po Halozah začae izaesavati trtae koreaiaice, Na Bizeljakem je že vei": sto oral popadeaih, maogi vinogradi so se posušili. drugi le ae hirajo, brez grozdja. Ravao tako aa Kranjskem, kjer se je aieer še le predlaaskim našla trtna uš. pa se širi gotovo že dalje časa. Sredstva proti trtni uši ai nobeaega, to ao pokazale razne skašnje na Francoskem, kjer je četrti del vaeh vinogradov že aničen in povaod drugod, na primer na Ogerskem, Italijaaskem, Spanjskem itd. Naš tra se poauši, kedar ga trtna uš napade, prej ali slej. aaj ae mu ae tako dobro prigaoji in aaj se zatira z žveplovim ogljikom. Ako ai hočemo ohraniti vinograde. opuačati moramo domači tra in zaaaditi ameri šk o trao vje. To je dognano ia na Francoskem, kjer to atore", že imajo 60.000'' &6 70.OU0 oral zasajeaih z ameriško trto. Takih trt pa je vee plemen. Podobne ao ni v tem, da jim glodanje trtne uši ne škodaje. menda zato, ker so se v Ameriki na-nje privadile. Sicer pa so trsi različni, kakor naši domači, so beli in rdeči in vrb. tega ae taki, kateri ne dad6 dobrega grozdja, temač ae morajo požlahaiti. Takšen tra je riparia, ki alovi za najbolj atanovitaega. So pa tudi trsi, ki dajejo vino, ne da bi jib trebalo ae le požlabniti, na primer: tra YorkMadeira, Clintor, Otelo, Jagaez itd. Viao je rdeče ali črno, ima 3 početka okus, kakor vino iz znane trte Izabele, po pretakanju pa ae zboljša ia je prav pitao. Na Daaaji smo letos, ko srao zborovali zaatran ravnanja proti trsni aši, poakuaali rdeče vino iz ameriške trte Jagaez, 5 ali 6 let ataro in vaem je dopadlo. Pri tem poavetovanju se je tudi aklenilo, proaiti vlado, da naj ona akrbi za take velike tranice, iz katerib. bi vinorejci dobivali ameriške trte ali vaaj šibe zastonj ali po nizki ceai. Kajti ae le v krajih, kjer je že trtna uš, naj še aade taki trai ali tadi tatn, kjer se dozdaj še ni našla trtna aš, moramo se pripravljati na n<jeiii prihod Vaak vinogradaik naj vsaj nekaj Ataeriškib traov zasadi, da bo v slačaju, ko ae Ib5ža trtna uš že imel tree, iz katerib bo jeWal rozgve za rjpvo zaaajenje. \ Na ŠtajerakVm ima viaorejska šola v Mari"bora ameriško jtranico, pri »lovenaki Biatrici napravili so si tadi tako traaico, na Bizeljskem je že precej amerialrih trsov zasajenih. Za Kranjsko je vlada letoa aapravila tranico pri Koatanjevici in aložiti dala 38.000 trsov, toda akoraj aamo riparie, ki ae mora požlabajevati, kar bo težavno za vinogradnike tem bolj, ker se tak požlahnjea trs ne sme pogrobati. V Ormužu itna g dr. Geršak vinograd zasajen a trto York-Madeira, ki je po izrekn profeaorja Roealerja obatoječa pr<>ti trtni uši in ki daje brez cepljeaja rdeče, ae dovolj okuano vino. Le eena za aibe (4 do 5 gld. za 100) zdi se nam previaoka Ker v Ormužu še ni trtne uai, smejo ae aibe razpoailjati na vae kraje, vkoreninjeni trai pa ae ne amejo nikamor pošiljati. (Konec prih.)