čevlja
* marnimi^
?RŽ\C
IQ OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ
december 1983
.2
glasilo delovne organizacije tovarne obutve
tržič
POGUMNO TUDI V LETO 1984
Gospodarska pa tudi politična gibanja v svetu niso posebej ohrabrujoča za opredeljevanje ciljev in nalog za leto 1984. Na domačem planu, bo še naprej v ospredju devizno področje, zaradi naše uvozne odvisnosti, prav tu pričakujemo največje težave. Koliko bo ostalo ustvarjenih deviz za oskrbo proizvodnje, nam na žalost še ni poznano, ocenjujemo le lahko, da več kot v letu 1983 skoraj gotovo ne. Pri vsem tem ne gre pozabiti izredne pripravljenosti vseh zaposlenih v Peku, da si v težjih pogojih naložimo nekaj več bremena ter tako vsaj delno omilimo posledice zaostrenih razmer doma in v svetu. Mislim, da je to tista »deviza« na katero moramo računati tudi v prihodnjem letu in nam daje hrabrost za smelo planiranje ciljev in nalog, kar vse je pogoj za uspešno poslovanje.
V jubilejnem letu, ko smo praznovali 80-letnico Peka in 30-letnico TOZD Budučnost smo dosegli jubileju primerne rezultate. Vsak je prispeval svoj delež k skupnemu rezultatu, resnica je tudi ta, da imamo na nekaterih področjih še notranje rezerve povsod pa še ne delamo tako kot od nas zahteva dolgoročni program gospodarske stabilizacije, to je več in bolje. Vsem nam so lahko za primer delavke v izdelavah zgornih delov, saj so z delom preko rednega delovnega časa, v prostih sobotah in nemalokrat v nočnih izmenah reševale problem pomanjkanja zgornih delov.
Usklajena devizna bilanca ter ustvariti doho-
dek na letošnjem nivoju, sta naša cilja za leto 1984. To bomo dosegli tako, da bo boljša oskrbljenost proizvodnje, zagotovljena zadostna količina zgornjih delov ter z nadaljnim dvigom produktivnosti občutno povečana količina izdelane gotove obutve. Cilj celo presega 4,4 milijona parov vseh vrst obutve. Na konvertibilno področje bomo izvozili 55 % celotne proizvodnje, seveda pa moramo to izdelati v dogovorjenih rokih, le tako lahko pričakujemo nova naročila in višje pro-
dajne cene. Povečan obseg proizvodnje bo torej usmerjen v izvoz, na domačem trgu bomo prodali enako količino Peko obutve kot v letu 1984, to pa zahteva še trdnejše vezi s kooperanti ter večji nakup pri njih. Na vseh področjih moramo še var-čneje ravnati pri povzročanju stroškov, osebni dohodki bodo v večjem delu odvisni od kvalitete in količine opravljenega dela.
Investicijska dejavnost bo sledila doseganju opredeljenih ciljev, na žalost je potreb več od dejan-
skih možnosti tako bo za to področje izdelan prednostni vrstni red. Za nadaljnji razvoj Peka je realizacija projekta »LOKA« nujnost, zaradi tega bo tudi ta imel v investicijskih planih poseben poudarek.
Koristim priložnost, da se vsem delavcem Peka zahvalim za njihove prispevke k skupnemu rezultatu naše delovne organizacije v jubilejnem letu, ob tem sem pa prepričan, da bomo z znanjem, sposobnostjo in pridnostjo uspeli tudi v letu 1984.
Srečno zdravo in uspešno novo leto želim vsem vam zaposlenim v Peku in tudi vašim domačim.
PREDSEDNIK KPO dipl. oec. Franc Grašič
Posledice težjih pogojev gospodarjenja in s tem oskrbe z repromateriali in sestavnimi deli bodo prisotne tudi v letu 1984.
Osrednjemu problemu kako zagotoviti dovolj zgornjih delov za zapolnitev kapacitet v montažnih oddelkih bomo posvečali največjo pozornost. Povečan obseg proizvodnje gotove obutve bo-
mo dosegli z boljšo organizacijo in vključitvijo novih strojev in naprav v proizvodni proces.
Ocenjeni rezultati in smelo postavljeni načrti pred nas postavljajo zahtevne naloge, katere bo mogoče doseči le z doslednim angažiranjem slehernega posameznika in vseh skupaj kot celote.
Pri izdelavi programov dajemo prednost vsem aktivnostim, ki zagotavljajo povečanje kapacitet v izdelavi zgornjih delov. To bomo dosegli z dodatnim zaposlovanjem, instaliranjem nove opreme in vključitvijo novih sodelavcev.
Dosledno izpolnjevanje nalog na področju oskrbe, priprave, informacij bo omogočalo pravočasno in uspešno ukrepanje, kar se bo odražalo v izkoriščanju kapacitet in v dvigu produktivnosti.
Rezultati vseh aktivnosti morajo biti prisotni že pred startom jesensko-zimske sezone. Veliko je načrtov tudi na vseh drugih področjih od razvoja sestavnih delov, orodij in energetike. Čeprav še v celoti ne poznamo pogojev gospodarjenja in s tem možnosti pri nabavi opreme in investiranju, lahko z določenim optimizmom gledamo v prihodnje leto. Uspeli smo koristiti eno izmed možnih oblik za uvoz opreme, to je kredit ameriške banke IFC, kateri je namenjen uvozu opreme potrebne za izvozno proizvodnjo.
Stroji in oprema v vrednosti 2.448.000 nemških mark že prihaja in se postopno montira in vključuje v proizvodni proces. To je zagotovilo, da bomo ostali na primerni stopnji tehnološke razvitosti.
Izhodišča v pogledu opremljenosti, znanja, sposobnosti, prizadevnosti in izkušnje delavcev, nam vlivajo optimizem, da bomo kos vsem težavam, ki nas čakajo v prihodnjem letu.
Janko Mladič
Naj bo leto 1984 leto uspehov, zdravja,
zadovoljstva, miru in sreče.
Uredništvo
PEKO V ALŽIRIJI
V ponedeljek 12. decembra je odšla v Frendo druga skupina naših sodelavcev: Janez CERKOVNIK, Janez PAPOV, Marija HORVAT in Milena RAJEVC. Skupaj z njimi se je v Alžirijo vrnila tudi skupina 24 Alžircev, ki so se šolali v tekstilnem in obutvenem centru v Kranju. V Frendi bo proizvodnja stekla že prihodnji mesec v El Bajadhu pa tri mesece kasneje.
Rudis izvajalec projekta v Frendi in El Bayadhu, je sprejel naročilo tudi za tretjo tovarno v 300 km od Alžira oddaljenem mestu Bou Saada. Če bo naročilo realizirano bo pri prenosu tehnologije sodeloval Peko s svojimi strokovnjaki.
Iz Frende pa smo dobili tudi prvo pismo:
Mineva tretji mesec odkar smo v Frendi in mislim, da je prav, da se vam javimo, čeprav smo kar malo užaljeni, saj nismo dobili še nobene številke Čevljarja.
Ne vem kje bi začela. Morda kar s prihodom v glavno mesto Alžira. Ker je bilo treba urediti še nekaj stvari, smo par dni prespali v hotelu Demil Palace. To je hotel s tremi zvezdicami, arhitektonsko zelo lep. Vendar ojoj, ko smo prišli v sobo. Posteljnina je za naše razmere milo rečeno neuporabna. Glede na izkušnje in priporočila smo imeli posteljnino in brisače s seboj. Jasno, da tudi voda ni tekla, saj teče le od 7. do 12. ure, mi pa smo prišli popoldne. V recepciji smo kupili nekaj steklenic vode, da smo se lahko za silo umili. Povečerjali smo kar v sobi jedi, ki smo jih prinesli s seboj. Družbo so nam delale male živalice velike približno za dve muhi.
Naslednji dan sva z Mihom odšla po nakupih, čistil, nato pa sem se lotila čiščenja. Ko je pozneje prišla sobarica, se ni mogla načuditi kdaj so nam prepleskali vrata in zamenjali keramične ploščice. V svoji polomljeni francoščini sem ji komaj dopovedala, da ni prav nič prepleskanega ali novega, le očiščeno da je.
Prtljaga, ki smo jo poslali naprej, je bila na carini. Toda ko smo prišli ponjo so nas hoteli prepričati da je še ni. Sploh je tu tako; kar lahko pri nas urediš v eni uri, porabiš za to tu ves dan. Zadevo v zvezi s carino sva urejala s tovarišem Re-gancinom (namestnik organiziranja in vodenja v tovarni obutve Frenda). Ko sem sedela ob prtljagi na carini sem si prižgala cigareto. Carinik me je opozoril, da je prepovedano kaditi. Jasno, da sem še tisti trenutek ugasnila cigareto. Morda čez pol ure, je ta isti carinik prižgal cigareto in jo ponudil tudi kolegu. Prižgem jo tudi jaz, misleč če je prepovedano, naj bo za vse. Ko me je carinik spet opozoril na prepoved sem ga vprašala, zakaj pa da kadi on in njegov kolega. Razložil mi je, da sta onadva pač moška, jaz pa le ženska. S slovarjem v roki sem mu dopovedovala, da sem iz Jugoslavije in da sem enakopravna ker da hodim v službo in podobno. Carinika sta samo pokimavala z glavo in si verjetno mislila da sem nora.
V kolikor je bilo časa sem si ogledala trgovine, tržnice sem se zaradi čudnih vonjav kar ognila. Zanimivo je, da je v trgovinah vse polno naših izdelkov Gorenja, El Niš, Mehano-tehnike itd.
Po petih dneh smo iz Alžira odšli v Frendo. Dva dni smo spali pri Rudisu, nato pa smo se vselili v hišo kjer zdaj stanujemo. Hiša sama je kar v redu, ima šest sob, malo kuhinjo, dve kopalnici in dva stranišča. Največ pa je vredna velika terasa z vrtom. Žal pa je bila hiša zelo zanemarjena, tako da smo pri čiščenju uporabljali celo solno kislino, da smo lahko odstranili zastarelo umazanijo.
Zdaj, ko smo montirali našo opremo in uredili razne malenkosti, mislim, da se imamo za tukajšnje razmere kar lepo. Tudi voda teče po ves dan, le ob večerih je včasih zmanjka kar pa ni čudno, saj ni deževalo od marca pa do včeraj.
Rudis nam je dal na razpolago tudi avto. Toda »joj pre joj«, ženska za volanom, to je pa tudi za Frendo kar malo preveč. Včasih se kdo sredi ceste ustavi in zija vame, tako da moram ustaviti avto, mu potrobiti, da se prebudi iz svojega začudenja, jaz pa lahko nadaljujem vožnjo. Sploh je promet malce čuden. Tu ne velja ne desno pravilo, ne stop znak, ampak ima prednost predrznejši. Tudi pešci so zelo nediscipli-
nirani, čeprav imajo pločnike, hodijo le po cesti, tako, da je potrebna velika previdnost. Tudi avtomobili so v zelo slabem stanju. Prepričana sem, da bi jih pri nas 3/4 izključili iz prometa. So pa vozniki izredno »fer«: če ostaneš na cesti, ti takoj kdo ustavi in pomaga.
Večina žensk je tu še pokritih in sicer tako, da imajo prosto samo eno oko. Na splošno so tu ženske povsem odvisne od moških, saj jo ne le kupi, ampak ima popolno oblast nad njo. Tudi pri načrtovanju družine ima ženska kaj malo besede. Povprečna alžirska ženska rodi 6 do 8 otrok. Pokrije se ob zaroki, če tako zahteva bodoči mož. Žal pa to ni odvisno le od njega, veliko ali celo glavno besedo pri tem imajo njegovi starši.
V Frendi je kar precej trgovin. Vse so majhne razen dveh. Lahko rečem, da v trgovinah dobiš vse, kar je nujno potrebno za življenje. Težje je z luksuznimi predmeti, da o kakem alkoholu sploh ne govorim; to lahko dobiš le v 56 km oddaljenem mestu, toda še tam le v eni trgovini.
Dvakrat smo bili neprijetno presenečeni. Prvič nekega petka ko smo bili specialno okradeni, saj smo tatvino opazili šele čez kakšno uro po prihodu. Nepovabljeni obiskovalec je odnesel več stvari, sobo je za seboj tudi zaklenil. Po pravici povedano, nas je bilo kar malo strah. Na policiji so nam povedali, da so take tatvine vsakdanja stvar, in nam dali zapisnik o kraji in zadeva je bila za njih zaključena. Natanko čez en teden po tem, nam je nekdo prav specialno odstranil iz avtomobila zadnjo šipo in vzel vse kar se je vzeti dalo. V avtomobilu pa je pozabil nož. Prepričani smo bili, da ga bo na podlagi tega policija kmalu izsledila. Toda zmotili smo se. Dobili smo samo potrdilo o kraji.
Delo v tovarni poteka v redu z manjšimi zakasnitvami nekaterih izvajalcev. Zdaj je v polnem teku montaža. Postavljeni so trije trakovi v šivalnici, v teku je montaža trakov v izdelavi spodnjih delov. Skratka dela nam ne manjka nikjer, ne v tovarni ne doma. Vendar mislim, da je kar prav tako, vsaj nimamo časa preveč misliti na domovino.
Vidite takšno je naše življenje v Frendi; delovno, razburljivo, skratka skušamo se pravaditi arabskim razmeram, ki pa za nas niso lahke. Sicer pa se tu piše po mohamedanskem koledarju leto 1402 in roko na srce za tisto obdobje so razmere kar v redu.
Drugič več o samem delu v tovarni, sicer pa lep pozdrav vsem sodelavcem in sodelavkam od ekipe iz Frende.
Mika Gros
Dragi naši zdomci! Prav nič nismo krivi, da ne dobivate dnevnih časopisov in Čevljarja. Pošiljamo jih vsak teden, toda izgleda, da je pot do Frende močno ovinkasta z mnogimi ovirami. Pozanimali se bomo, kaj naj ukrenemo in na kakšen način pošiljamo, da bo pošta prispela do vas.
Sicer pa vam želimo vse dobro in mnogo poguma.
Uredništvo
ODLIKOVANJA
Naša sodelavca LUDVIK PERKO in SAŠO URA-NJEK iz razvojno pripravljalnega sektorja sta pred praznikom republike 29. novembrom dobila na predlog Občinske konference Zveze socialistične mladine MEDALJO ZASLUG ZA NAROD.
Ludvik za aktivno delo v samoupravnih organih DO Peko in DPO občini in Sašo za aktivno delo DPO predvsem v ZSMS.
Iskreno čestitamo!
DEDEK MRAZ
Tako kot lani, tako bo tudi letos. Za predšolske otroke naših delavcev bo sindikat organiziral srečanje z dedkom Mrazom. Osnovnošolci iz Loma bodo pripravili kratek kulturni program, najbolj zanimivi pa bodo seveda paketi.
DESET LET OBRATA POLIURETAN
V letu, ko smo praznovali našo osemdesetletnico, v Bu-dučnosti 30 let obstoja in razvoja, je minilo tudi deset let odkar so v Poliuretani! izdelali prve podplate iz poliuretana.
Decembra 1971. leta so se začela gradbena dela za kompletno obnovo bivše tovarne usnja Runo. Od obstoječih prostorov so ostali samo zidovi. Gradbena dela so potekala izredno hitro in bila zaključena v nekaj mesecih. Razvojno pripravljalni sektor je že za kolekcijo 1972 predvidel štiri vrste poliuretanskih podplatov: RASTA, EMA, JUR in VILI. Vzorci so bili izdelani pri firmi Desma v zahodni Nemčiji. Naročena so bila prva orodja in maja meseca sta bila dobavljena tudi prva stroja DESMA in HENNECKE. Dobavitelj kemikalij je bil Bayer iz Nemčije. Težave in napake so se pojavljale tako pri materialih kot tudi orodjih, ker je bil PU praktično razvit za uporabo šele leta 1970, zato na tem področju še ni bilo izkušenj. Peko je bil tako prvi proizvajalec PU podplatov v Jugoslaviji.
Proizvodnja je stekla. Od takrat je minilo več kot deset let. Do septembra letos so predelali deset tisoč ton materiala. Dokler ni bilo težav z devizami so oskrbovali tudi druge kupce kot na primer Kraš, Alpino, Cik, Zenit in Limko. Poleg materialov so jim nudili tudi tehnične nasvete in tehnologijo. Podplati iz PU so na visokem nivoju in imajo prednost v tem, ker se dobro finiširajo in imitirajo pluto in razna usnja. Sicer pa je bodoči razvoj PU v tehničnih artiklih, za kar pa pri nas ni pravega posluha. Še vedno smo naklonjeni zgolj izdelkom, ki so namenjeni izključno čevlju. Trenutno se razvijajo variante za izdelavo protetičnih izdelkov kot so proteze za stopala, bergle, predvsem pa razna ohišja. Za nekaj artiklov smo izdelali orodja, proizvajajo pa jih drugi, ker nimamo potrebnih kapacitet. Nujna bi bila nabava visokotlačnega stroja Desma. Naročniki so nas pripravljeni oskrbeti tudi z materiali. Torej interesi in naročila so, posebno še zato ker veljamo za prve in edine proizvajalce za trdi poliu-retan, dolgo pa to ne bomo več, ker se posamezne delovne organizacije same odločajo o investicijah, da bi lahko krile svoje potrebe. Tu gre predvsem za Iskro, kateri bi sicer lahko krili vse potrebe, če bi nabavili novo Desmo, tako pa njihovih naročil ne moremo sprejeti.
VISOKO PRIZNANJE
Zveza sindikata Hrvatske podeljuje vsako leto najboljšim osnovnim organizacijam sindikata priznanja — POVELJE Vijeća SSH. To najvišje sindikalno priznanje je letos dobila tudi 00 sindikata Budućnost.
Osnovna organizacija Budučnost šteje 1504 delavcev. Glavne aktivnosti izvajamo preko pet podružnic ali 36 sindikalnih skupin. Izvršni odbor sestavlja 20 članov ali poverjenikov, ki so predsedniki grup in glavni aktivisti razprav in obveščanja pred in po sestankih izvršnega odbora. Predsedniki imajo sestanke navadno med odmori.
Da bi na sestankih lahko zavzeli stališča, je dobro tudi sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami, s katerimi se po potrebi sklicujejo tudi skupni sestanki. Sindikat razpravlja o vseh pomembnih dogodkih, daje predloge in smernice, posebno pri sprejemanju letnih in srednjeročnih planov, izvajanjih politike ekonomske stabilizacije in standardu delavcev.
Obstajajo pogoji da delavec sam odloča o ustvarjanju in razdelitvi dohodka in vseh vprašanjih življenja in dela delavcev samoupravljalcev. Posebno skrb posvečamo zdravstveni zaščiti delavcev, odmoru, rekreaciji, športnim aktivnostim, kulturnemu življenju, izobraževanju in oskrbi delavcev (organiziranje in kreditiranje nabave ozimnice, kurjave in podobno).
Z delavci iz sosoednih delovnih organizacij organiziramo tovariška in športna srečanja, posebno pa še z osnovnimi organizacijami v matični tovarni.
Predsednik OO Nada Kapusta
Vsestranska uporaba PU mase.
ALŽIRCI PRI NAS
S prvo skupino (34 Alžircev) je decembra lani prišel na strokovno usposabljanje v srednjo tekstilno in obutveno šolo v Kranj Haddid Abdelkader prikupen fant iz Frende. Takrat ko so prišli so imeli vsi enak start, danes pa so že razporejeni na konkretna dela in naloge. Haddid bo planer proizvodnje v tovarni obutve Frenda. V šoli so jim svetovali kakšno delo bi komu najbolj odgovarjalo.
Dva meseca in pol so se učili slovenskega jezika, kasneje pa so obiskovali srednjo tehnično šolo po posebej prirejenem programu s poudarkom na strokovnih predmetih sicer pa pravi:
»V začetku so bile težave, o ja bile so. Nismo se mogli pogovarjati z ljudmi, nikogar nič vprašati. Stanovali smo ves čas v dijaškem domu v Kranju. Joj, kako težko se je bilo navaditi na povsem druge običaje, hrano in popolnoma drugačen način življenja. Med tem časom, torej v enem letu, nisem bil doma. Naučili smo se veliko, čeprav tudi učenje ni bilo lahko, ker tako dobro pa tudi ne razumemo, da bi se v vsem podrobno pogovorili, toda z voljo tudi v naprej bomo, upam, uspeli.«
Danes je Haddid že med svojimi v Frendi. Želimo mu, da bi svoje znanje in izkušnje dobro koristil in prenašal na druge.
SPREMLJAJMO DOGODKE
25.	decembra 1977 je umrl, star 91 let, angleški filmski igralec, režiser, scenarist in skladatelj Charlie Chaplin (Charles Spencer). Nastopati je začel že s sedmimi leti v potujočih cirkusih in gledališčih in prišel enaindvajsetleten v ZDA. Leta 1918 je ustanovil lastno filmsko podjetje, pozneje pa je bil eden od ustanoviteljev, in solastnikov družbe United Artists. Po drugi svetovni vojni je bil zaradi svoje naprednosti prisiljen zapustiti Hollywood in je zadnje filme posnel v Evropi. Bil je glavni igralec v svojih lastnih filmih in v njih izoblikoval lik klovna Charlieja, melanholičnega vagabunda z velikim srcem, ki zaradi človeške zlobe in okoliščin vedno znova zaide v nevarnost, pa se po najbolj grotesknih pustolovščinah v zadnjem hipu reši.
27.	decembra 1978 je umrl alžirski predsednik Huari Bu-medien.
28.	decembra 1945 je bila ustanovljena Mednarodna banka za obnovo in razvoj.
1.	januarja 1881 smo Slovenci dobili prvo literarno revijo Ljubljanski zvon. Kulturno središče slovenske omike iz literature se je s tem preselilo z Dunaja v Ljubljano. Revija je nekaj desetletih zbirala v vrstah svojih sodelavcev najimenitnejše predstavnike našega pesniškega in pisateljskega rodu.
7.	januarja 1893 je umrl slovenski fizik Jožef Štefan. Bil je uspešen na vseh področjih fizike, posebej pa v elektrotehniki. Odkril je zakon o toplotnem sevanju, ki se po njem tudi imenuje.
8.	januarja 1943 je v neenakem boju na Osankarici padel legandarni Pohorski bataljon. Nemci so s pomočjo vohunov ugotovili prezimovališče bataljona in ga z dva tisoč vojaki napadli iz Oplotnice in Ruš. Borba je trajala dve uri,in pol in nihče se ni predal. Nemci so ujeli le enega težko ranjenega borca, ki so ga pozneje ustrelili. Šest borcev Pohorskega bataljona je bilo po osvoboditvi proglašenih za narodne heroje.
KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV
PISMA ODMEVI
Daljše obdobje je že minilo, odkar člani KZA Peko objavljamo v tovarniškem glasilu članke o svojih izkušnjah v času pitja, o težavni poti zdravljenja in o trenutkih sreče in veselja, ki jih doživljamo s člani svojih družin po uspešno končanem zdravljenju v bolnici ah dispanzerju. Prvi odmevi na to pisanje so bile odločitve nekaterih delavcev, ki so bili za svojeni z alkoholom, da. tudi oni poskusijo z zdravljenjem prekiniti svojo pot navzdol. Nekaterim je to tudi uspelo.
Pričakovali smo, da bomo dobili tudi kakšen pismeni odmev na naše članke. In res. Po dopustu smo prejeli pismo našega upokojenca Dragoš Jakoba, ki preživlja jesen svojega življenja v Domu oskrbovancev Impolščica pri Sevnici. V nadaljevanju navajamo nekaj misli iz njegovega pisma:
»Alkoholik je bolnik. Ne samo tisti s ceste, ki zabodeno gleda predse brez dostojanstva. Alkoholizem je proces, ki začne svoj razdiralni pohod že veliko prej. Najprej je alkoholizem navada, sledi razvada in končno bolezen. Pomanjkanje uvidevnosti in odgovornosti povzroča tako v družini kot tudi na delovnem mestu nemir, slabe odnose in konflikte. Vse to predstavlja zanesljiv znak razosebljanja alkoholika — bolnika. Posledice so očitne: preko zoževanja dejavnosti, zasuka človekove polnovrednosti do ožje ali širše antisocialnosti. Alkoholiku pregorijo semaforji na križišču njegovega življenja in družbenega uvejavljanja. Alkoholizem je družbeni problem, ki je grajen na široki bazi občasnih pivcev, preko klanca rednih pivcev, do vrha kroničnega pitja, ko postane alkohol duševna bergla človekove osebnosti. Kronično pitje potiska alkoholika v slepo odvisnost, v preobrazbo, v popolni zasuk. Na koncu ostane le še karikatura človeka, ki v alkoholnem opoju išče rešitev pred tesnobo, bojaznijo in notranjim neugodjem.«
Tovarišu Dragošu, ki nam je lepo opisal razvoj alkoholizma in kvarne učinke alkohola, kot sam navaja iz lastnih izkušenj, se za pismo najlepše zahvaljujemo.
Veseli pa bomo še vsakega novega prispevka bralcev Čevljarja, ki se v svojem vsakdanjem življenju doma ah pri delu srečujejo s problematiko alkoholizma.
V dvorani recepcije je bila v dneh od 18. do 22. novembra odprta razstava pod naslovom ČLANI KLUBA ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV IN PROSTI ČAS. Člani kluba so razstavili izdelke ki jih ustvarjajo v prostem času.
JESEN V TREZNIH OČEH
Odhajam-z družino na izlet v naravo. Kako čudovita je v teh jesenskih dneh. V času pijančevanja nisem opazil ta čar narave. Raje sem posedal po lokalih s prijatelji ter zanemarjal družino in sebe. Narava me je malo zanimala, kaj šele da bi šel z družino na izlet.
Bilo je lepo in hladno nedeljsko jutro, ko smo se počasi vzpenjali po gozdni poti, ki pelje proti Dobrči. Večkrat smo se tudi ustavili in odpočili. Prehodih smo že dobro polovico poti, ko smo zagledali dve veverici, ki sta skakali z veje na vejo. Nekaj časa smo ju še opazovali, na to pa smo morah odhiteti dalje, ker nas je začelo mraziti. Po dobrih treh urah smo prispeli do planinske koče. Veseli smo pohiteli na toplo, da smo se ogreli, saj nas je že pošteno zeblo. Ko smo se okrepčali in ogreli smo se napotili proti vrhu, kjer smo se vpisali v knjigo. Otroci so z zanimanjem opazovali sosednje vrhove, ker je bila dobra vidljivost. Z lepimi vtisi smo se počasi odpravili nazaj proti dolini. Začelo se je že mračiti, ko smo prispeli precej utrujeni pred domači prag.
r~.:	a
NASI PETDESETLETNIKI
V_______________________________________J
GOSPOČIĆ ZDENKA — namestnik poslovodja v poslovalnici Zagreb I.
VODIŠEK MARICA — kontroliranje polizdelkov v šivalnici zg. delov v Trbovljah
ZUPANČIČ IVANKA — šivanje golenic najzahtevnejše v šivalnici zg. delov v Trbovljah MEGLIČ ANA — zagibanje ročno v šivalnici 512/3 HALUŽAN JANEZ — kontroliranje gotove obutve v oddelku 900
PREŠEREN KAREL — organiziranje dela v elektro delavnici 561
STUDEN ZOFIJA — barvanje robov gotovih golenic v šivalnici 512/1
PRIMOŽIČ STANKO - kurjenje toplovodnih kotlov v 565
VETERNIK ANGELA — odpravljanje napak pri dokončevanju obutve 522
KNEZ LJUDMILA — barvanje robov sestavnih delov v tozd Trbovlje
GOSAR VIKTORIJA — kontroliranje polizdelkov v izdelovalnici zg. delov 520
ISKRENE ČESTITKE!
----------------------------------------N
IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV
Naši zvesti dopisniki, člani novinarskih krožkov, lepo pozdravljeni. Pričakovali smo vaše prispevke, pa smo bili vseeno presenečeni. Dobili smo več kot 50 vaših prispevkov na razpis o praznovanju naše osemdesetletnice. Tako lepo ste opisali našo tovarno in njen razvoj. Na obisku pri vas smo zvedeli, da pridno delate v novinarskih krožkih. Veliko vaših prispevkov smo objavili v našem časopisu. Vseh seveda ni bilo mogoče. Spise, ki ste jih pisali za razpis o našem jubileju, je pregledala
posebna komisija, sestavljena iz vaših mentorjev in naših sodelavcev. Nekatere med njimi je komisija izbrala in predlagala za posebno nagrado. Povedati moramo, da komisija ni imela lahkega dela. Težko je bilo izbirati in izbrati najboljše, ko pa so bili skoraj vsi dobri. Prispevke, oziroma avtorje smo razdelili v dve skupini. V prvi skupini so učenci od prvega do četrtega razreda ali ta-koimenovana nižja stopnja v drugi pa učenci od petega do osmega razreda.
Nagrajenci prve skupine:
OŠ Križe	OŠ Grajzer
Petra ALIČ	Saša KLEMENČIČ
Boris REJC	Aleš LEINTINGER
Alenka GOLMAJER Andreja POLJANEC
OŠ Bračič Veronika STUDEN
Nagrajenci druge skupine:
OŠ Križe	OŠ Bračič
Gregor MALI	Danica ALJANČIČ
Damjan ŠKRJANEC	Marija OSTRELIČ
Tadeja ŽEPIČ	Vojko LAPANJA
Bojana RIBIČ
OŠ Grajzer Natalija GOVEKAR Urša TERAN
Kot že rečeno se je bilo izredno težko odločiti koga izbrati in zakaj drugega ne. Če bomo še tako dobro sodelo-
vali, bomo skušali tudi vnaprej pripraviti za vse dopisnike kako presenečenje za vzpodbudo in nagrado.
Urednica
Nagrajenci OŠ Križe
Tovarišica nam je o Peku povedala veliko lepega. Tovarna leži ob Tržiški Bistrici. V njej je zaposlenih veliko naših mamic in očetov. Izdelujejo vse vrste obutve: otroško, žensko, moško in športno. Tudi sama nosim čevlje, ki so izdelani v tovarni Peko, zato ker so udobni in prijetni za nošenje. Tudi sama bom čez deset let delala, ker me to delo veseli.
Mojca Jerala, 2. b OŠ Kokrški odred Križe
ŽE TRETJE LETO REDNO OBISKUJEM NOVINARSKI KROŽEK
Na naši šoli že več let delujeta dve skupini novinarskega krožka, mlajši in starejša. V mlajšo hodijo učenci 4. in 5. razreda; vodi jo tovarišica Majda Rozman, v starejši skupini delajo učenci 6., 7. in 8. razreda, vodi jo tovarišica Jožica Koder.
V	obeh skupinah je 50 učencev, tudi več, če štejemo tudi tiste, ki s svojimi pisnimi sestavki sodelujejo, ne morejo pa redno hoditi h krožku, ki je vsak teden ob torkih in sredah zjutraj ob 7. uri. Pisne prispevke pošiljamo uredništvom različnih listov in revij za šolsko mladino, zadnji dve leti pa sodelujemo tudi z uredništvom Čevljarja. Že več kot deset let pomagamo s svojimi spisi in poročili v otroški, oziroma pionirski oddaji Radia Tržič, ki jo vodi urednica Pionirskega tednika Miča Lesjak. Sodelujemo na srečanjih s književniki v knjižnici v Tržiču, ki jih organizira vodja tržiške knjižnice tovarišica Danica Kunšič. V knjižnico v Tržiču tudi drugače radi zahajamo.
Najpomembnejša naloga članov našega krožka je pripravljati, izbirati in urejati gradiva za glasilo učencev naše šole Stezice.' Nanje smo zelo ponosni Hvaležni smo tovarni Peko, ki nam že nekaj let'omogoča tiskati Stezice v svoji tiskarni. Veseli smo tudi, da nam uredništvo Čevljarja omogoča sodelovati na strani svojega tovarniškega glasila.
V	novembru sta naš krožek obiskali dve tovarišici iz tovarne Peko, tovarišica Marija Slapar in Breda Miščevič. Prinesli sta nam značke za naše pisne prispevke, ki smo jih pisali ob 80-letnici tovarne Peko in nas seznanili z rezultati naših spisov.
Ža svoje delo je naš novinarski krožek prejel že vrsto priznanj tudi v republiškem merilu. Že deset let vsako leto smo vabljeni na republiško srečanje pionirjev dopisnikov. Letos je bilo v Škofji Loki. Med petimi udeleženci je bila tudi moja sošolka Bojana Ribič, ki pošilja svoje prispevke tudi uredništvu Čevljarja.
Damca Aljančič, 7. c OŠ heroja Bračiča
■Člani novinarskega krožka lepo pozdravljamo uredništvo Čevljarja in želimo da bi še vnaprej dobro sodelovali.
USODA MOJIH STARIH SANDAL
Vsakokrat, ko se bliža nova sezona, si ogledujem izložbe, da bi se Obula v čim lepše čevlje. Mislim, da sem v novih čevljih veliko lepša.
Ker me vodi pot iz šole mimo velike trgovine Peko, si ogledujem prav v tem tednu sandale. Tudi moje noge so v moderni obutvi čisto drugačne. Pomislila pa sem takoj na moje lanske sandale. Le kako bi se jih znebila. Iz predala sem vzela velik nož in jim strokovno porezala en jermenček, kot, da je bila nesreča, da je bila površna izdelava, da je popustil šiv. Seveda sem najprej pokazala take nerabne sandale mamici in ji rekla, da mi mora kupiti nove. Vzela jih je v roke in me pogledala, potem pa me je potolažila, da jih bo dala v popravljalnico, da bodo za to leto čisto dobre. Takrat se je pred mojimi očmi zrušila izložba s prelepimi sandalami. Noge pa so mi tičale v zašitih sandalah, ki sem jih prav zaradi novih onesposobila za hojo. Te stare sem videla v kanti za smeti in delavce, ki jih stresajo v kamion in peljejo v Kovor na veliko smetišče. Od tam jim ni poti nazaj. Od njih bi ostal le kupček pepela.
Moje lanske sandale je čevljar res popravil in nositi jih bom morala še eno leto. Najbrž se moja mamica ne bo omehčala, da bi mi kupila tiste nove lepe sandale iz Pekove tr-
Ibradžič Fatima 6. c OŠ heroja Bračiča
Člani novinarskega krožka v Bistrici
Novinarski krožek Grajzerjeve šole
ČEVLJI
Prvi ljudje na zemlji so hodili bosi. Nato si je človek začel noge ovijati z živalsko kožo. To so bili prvi čevlji. V poznejšem razvoju, so se že pojavljala obuvala podobna današnjim čevljem. Nato so nastale prve delavnice. Čevljarji so hodili od hiše do hiše in delali čevlje ali pa popravljati stare čevlje. V Tržiču je bilo dosti čevljarjev. Tudi moj stari oče je bil čevljar. Imel je čevljarsko delavnico. Delali so otroško obutev. Sedaj so tisti stroji in orodja že zastarela in niso več uporabn-a. Otroci pa radi stikamo v delavnici, in se igramo čevljarje. V Tržiču je nastala velika tovarna čevljev Peko. Ime je dobila po čevljarju Petru Kozinu. Sedaj je to velika in moderna tovarna, ki izdela na dan več tisoč parov čevljev. Izdeluje vse vrste čevljev. Čevelj je sestavljen iz več delov, ki so šivani ali lepljeni. Izdelujejo jih iz živalske kože ali umetnega usnja. Izdelave čevlja gre skozi veliko rok, preden pride v trgovino in med kupce.
Andreja Poljanec 2. a
OŠ Kokrškega odreda
Križe
PEKO
Tovarna obutve Peko je bila zgrajena leta 1903. Danes je tovarna stara 80 let. Njen prvi direktor je bil Peter Kozina. Danes je tovarna velika in moderna. Ima veliko oddelkov. V njem je zaposlenih mnogo ljudi. Največji oddelek tovarne je šivalnica. V njem dela tudi moja mamica, zato mi je poznan. Šivalnica je velik prostor. Ima mnogo najrazličnejših strojev. V njem delajo samo žen-
ske roke. Te na dan sešijejo mnogo zgornih delov čevljev. So lepi, moderni in imajo najrazličnejše okraske. Poznan mi je tudi montažni oddelek. Saj v njem dela moj oči. Tudi tu imajo veliko strojev. V tem oddelku dobi čevelj svojo obliko. Danes se čevlji tovarne obutve Peko dobijo v trgovinah po vsej Jugoslaviji in tudi v tujini.
Gaberc Sonja, 5. d
OŠ heroja Bračiča
ZGODBA O ČEVLJU
Ko sem bil star sedem let, sem dobil za rojstni dan nove čevlje. Prav tisti čas je naša nemška ovčarka Bistra imela mesec stare mladičke.
Neko sobotno dopoldne sem šel z očetom v Kranj. Ko sva se vračala, je mami pravkar pomivala vežo, zato sva se morala sezuti pred vrati. Po kosilu, ko sem hotel iti ven in obuti moje nove čevlje, sem opazil, da je pred vrati le en sam. Nisem si takoj mogel misliti, kam bi mogel izginiti. Obdolžil sem najprej brata, ker sem mislil, da mi ga je on skril. Iskal sem ga vsepovsod. Nazadnje sem ga našel v garaži, kjer se je mali kužek igral z njim.
Matej Kenda, 2 a OŠ Kokrškega odreda Križe
ČEVLJI
S čevlji hodimo jih čistimo, obuvamo, in noge s tem varujemo. Z njimi tečemo, a, ko jih na večer preveč utrudimo, svoj jezik skrijejo in do jutra lepo mirujejo. Mateja Špik, 5. d OŠ heroja Bračiča
STRAH ME JE BILO
Pred dvema letoma, pred zimskimi počitnicami sem se udeležila smučarskega tekmovanja cicibanov in cici-bank. Bilo nas je veliko. Imela sem visoko štartno številko. Proga je bila ledena, zato me je skrbelo, kako bom pri-smučala do cilja. Ko sem bila na vrsti, sem se korajžno spustila med vratca toda tik pred ciljem sem padla in si zlomila nogo. Dali so mi jo v mavec. Zimske počitnice sem tako preživela doma. Po treh tednih so mi mavec sneli a noga me je še precej časa bolela. Vse bolj pa me je bilo strah trenutka, ko bo spet treba na smuči. Toda ta trenutek je moral priti. Dolgo sta me oče in mati prigovarjala, da se spustim po strmini. Noge so se mi tresle, da sem po nekaj metrih padla. Potem pa sem spoznala, da ni tako hudo in sem se počasi spustila navzdol. Ko sem pripeljala v dolino sem spoznala, da bom strah premagala. Tako sem spet pridobila zaupanje vase in svoje smučarske veščine. Spoznala sem, da se da vsak strah premagati.
Marjana Laibacher, 5.b
OŠ heroja Bračiča
O ČEVLJU
Tovarna Peko se je rodila pred osemdesetimi leti. Tovarna Peko stoji v Bistrici pri Tržiču. Peko je velika tovarna. Pekovo tovarno obiskuje veliko ljudi. Peko ima veliko čevljev, to so: adida-ske, čevlje za ples, čevlje z nizko peto, čevlje z visokimi petami, čevlje za tujce, čevlje za v gore in še veliko drugih. Peko ima veliko strojev to so: stroj za lepljenje, za šivanje in za zabijanje. Jure Kramar 2. a OŠ Kokrškega odreda Križe
TEK
Tečem, tečem, le kam tečem?
Sošolce tri jaz prehitim v čevljih TRIM!
Robi Meglič, 2. b OŠ Kokrški odred Križe
UGANKA
Po vodi hodi, po snegu brodi, noge nam čuva, se sam obuva, (čevelj)
r--------------------\
ŠPORT REKREACIJA
\___________________J
streljanje
Občinski sindikalni svet za šport, občine Tržič, je organiziral v počastitev praznika republike »29. november« streljanje z vojaško puško na »Cimpru«. Med 13 nastopajočimi ekipami se je tekmovanja udeležila tričlanska ekipa TOZD Orodjarna. Nastopila je v postavi: Jernej Repinc, Stane Aljančič ter Boris Leban. Skupno so dosegli 76 krogov. (Repinc 22 krogov, Aljančič 24 krogov, Leban 30 krogov). Za uspeh iskrene čestitke.
NAMIZNI TENIS
Osnovna organizacija sindikatov TOZD Orodjarna je pripravila pod vodstvom Janeza Muzika uspelo tekmovanje posameznikov v namiznem tenisu za svoje delavce. 22 posameznikov se je tekmovanja udeležilo v ponedeljek 21. 11. v osnovni šoli »Kokrški odred« Križe.
Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine, prva iz vsake skupine, pa sta se nato pomerila v finalu.
Rezultati so bili sledeči:
Zmagovalec je bil JANEZ MUZIK — oddelek 565
2.	mesto Marjan VALJAVEC — oddelek 561
3.	mesto FRANCI NEMANIČ — oddelek 569
4.	mesto JANEZ UZAR — oddelek 561
5.	mesto MARKO BAHUN — oddelek 569
6.	mesto ZDRAVKO JERUC — oddelek 561
Ostali tekmovalci so bili sledeči: 7. Robert Špilar — 560, 8. Drago Štefe — 569, 9. Jože Bohinc — 569, 10. Brane Ravnik — 560, 11, Boris Leban — 569, 12. Matevž Jenkole — 569, 13. Mirko Dobre — 569, 14. Zvone Leban — 569, 15. Drago Rajzer — 561, 16. Franc Stritih — 561, 17. Bojan Žunko — 569, 18. Stane Sova — 569, 19. Milan Klemenc — 569, 20. Bojan Ropoša — 561, 21. Peter Mihelič — 569, 22. Bojan Puška-revič — 569.
Bojan Žunko
Marjan Valjavec
KEGLJANJE
Sindikat tozda Obutev je v počastitev praznika republike 29. novembra organiziral kegljanje za moške in ženske na kegljišču v Tržiču. Tekmovalo je 24 žensk in 49 moških. Rezultati so naslednji:
Ženske
Jolanda Ribnikar (168), Sabina Horvat (168), Mojca Sedminek (166), Lidija Žnidaršič (165), Blanka Rupar-čič (165), Hilda Mandič (163), Jana Zupan (161), Marjana Zalaznik (151), Ana Ribnikar (151), Marjeta Špik (148).
Moški:
Vinko Gros (421), Mile Avramovič (405), Polde Hladnik (399), Franci Ruparšič
(398), Peter Mede (388), Marjan Sedej (384), Dušan Jazbec (378), Rudi Košir (377), Vinko Golmajer (373), Zvone Purgar (371)
Ekipno
1.	520 oddelek 1582 kegljev
2.	523 oddelek 1562 kegljev
3.	510 oddelek 1540 kegljev
4.	524 oddelek 1485 kegljev
VILIJU GLOBOČNIKU ČESTITAJO ZA USPEŠNO OPRAVLJENO DIPLOMO
sodelavci orodjarne
-------------------------------------------\
JESENSKI IN ZIMSKI VREMENSKI POGOJI SO ZAVRATNI SOVRAŽNIKI VARNE VOŽNJE
N_____________________________________ J
Drago Štefe
Osnovna konferenca zveze sindikatov občine Tržič, je pripravila ekipno namizno teniško tekmovanje v počastitev praznika republike »29. novembra«. Samega tekmovanja so se na žalost udeležile samo 4 ekipe in še to tri iz naše delovne organizacije »PEKO«.
Ekipe so nastopile v naslednjih postavah:
MREŽA: Močnik, Kaloper, Meglič
OBUTEV:	Zupan, Jazbec,
Maje
ORODJARNA: Muzik, Valjavec, Nemanič
REZULTATI:
BPT DSSS : Obutev	5:0
BPT DSSS : Mreža	5:3
BPT DSSS : Orodjarna 3:5 Obutev : Mreža	1:5
Mreža : Orodjarna	1: 5
Mreža : Orodjarna	2:5
Zmagala je ekipa Orodjarne	6 točk
2.	BPT	4 točke
3.	MREŽA	2 točki
4.	OBUTEV	Otočk
ČE JE MEGLA, bomo
—	zmanjšali hitrost vožnje,
—	prižgali tudi podnevi luči,
—	bolj pazili na prometne znake,
—	Ne bomo pa prehitevali in ne ustavljali na cesti, če to ni nujno.
KADAR JE POLEDICA, bomo
—	vozili z gumami, izdelanimi za take razmere,
—	pazili na večjo varnostno razdaljo in na prehode,
—	vozili s hitrostjo, s katero zanesljivo pravočasno ustavimo vozilo v primeru presenečenja,
—	zavirali z enakomerno pojemajočo hitrostjo s postopnim prestavljanjem ročice v nižje prestave,
—	Ne bomo pa prehitevali, če ni nujno, zavirali sunkovito in nenadoma spreminjali smeri vožnje,
V SNEGU bomo
—	opremili vozilo z zimskimi gumami ali z verigami,
—	pogosteje upravljali vozilo pri vožnji s prestavami,
—	ravnali previdno z zavorami, krmilom in uplinjačem.
—	Ne bomo pa vozili prehitro in ne tvegali pri prehitevanju,
ČE DEŽUJE, bomo
—	zmanjšali hitrost vožnje,
—	vključili brisalce za vetrobranska stekla,
—	povečali varnostno razdaljo,
—	v nalivu prižgi luči tudi podnevi,
—	obzirni do pešcev, kolesarjev in mopedistov,
—	Ne bomo pa po nepotrebnem prehitro vozili in ne prehitevali,
U5PE5WO
1964
SRECWO
19&4!
WS.FILO' ZORKI SE ŽIVEL V ŠOPU
UMETNO
VLAKNO
VRATU ICA PRI GOLU
PRIPADUIU PLEMENA SAMOTEDOV V Si
ENA OD OKONČIN
VME1U0,
ZACA5NO'
5TAU3E
ČLOVEK. I VELIKIMI OČMI
BRITVICA
MAŠILO,
QATA
ZAHTEVA
ANGLEŠKI
PLEMIČ
BOJANOV
KOLEGA
(BORIS)
5TAR0GRČ
EPRAVUIK
m pisec
suMTSS
FOTOGRAF (STANE)
QOLOTA
PLEMIŠKI
NASLOV
POČUTDE
ŠIROK DREVORED
IME VEf
KRALJEV
VRSTA
SPORTILE
MICE
AUGLOAM. t IME
ŽIVAL S ŠKARJAMI
snx
KRPI
lUG.UUDS
ARMADA
NOSILEC
PEDHQ5TI
ZDRAVO 1984 !
ŠPALIR, PVOREPEC
PEL HLODA, RITEU
PREROŠKA
NAPOVED
VRSTA AM LEOPARDOV
VRSTA
DRAGE
KURJAVE
RUSKO M. IME
POLITIK
HAFNER
5PREML3E
VALEČ
EROSA
5TADI0U
vmžu
VRTIWEC.
JARIH
PEVEC
PESTNER
RIM. BOCI OTA JEZE
PEL FOTO APARATA
MONDENA
FRAUC05RA
OBALA
»fiiMiJa
PRITOK DONAVE V R0MUU131
AŽURNO
DELO
VELEPOP JETJE IZ 5ARAJEV,
KRALJICA 'A PW ŠAHU
PREBIVALKA TRGA
IVO
ROBIČ
MLADINO'
SLOVEČ
NOVAK
ANDREJ
SL.P01IT1K
'MARJANI
UIKOLA
TESLA
KAPLJICA MAŠČOBE HA JUHI
KAPARJE' U05T, 5MI5EL
LUSKIUA UA KOŽI
GRENEK
APERITIV
GLASILO IT. SOCIALISTOV
VINORODNA
RASTLINA
NAGRADNA KRIŽANKA
Za zadnjo križanko smo dobili 64 rešitev. Izžrebala jih je naša sodelavka Ivanka ŽEPIČ iz splošnega sektorja. Razdelila pa jih je takole:
160 din - Dr. OTON KIKEL - ambulanta 120 din - BOJAN PREŠEREN - Biro 80 din - HRGOVIČ ANI — 512 40 din - NIKOLIČ MARIJA - ERS 40 din - VIKA REMIC - 400
Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« do vključno 30. decembra 1983. Prosimo, da križank ne oddajate v kuvertah.
ZAHVALE
Ob smrti dragega očeta
FRANCA MEGLIČA
se zahvaljujem sodelavkam v oddelku 511 za podarjeni venec in izrečena sožalja
Dora Praprotnik
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta KARLA KOVAČA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 521 za denarno pomoč in izrečena sožalja
hčerka Marija z družino
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v oddelku 512 za lepo darilo in dolgoletno sodelovanje, vsem za nepozabne lepe trenutke in pozornosti.
Vsem skupaj iskreno želim veliko sodelovanja in delovnih uspehov.
Francka Januš
Sodelavkam iz oddelka 511 se najlepše zahvaljujeva za prelepa darila, ki sva jih prejeli ob odhodu iz delovne sredine. Spominjali naju bodo na dni, preživete med vami.
Vsem želiva še mnogo uspeha pri delu in medsebojnega razumevanja.
Metka Špendal in Albina Žalac
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam iz šivalnice 512/1 zahvaljujem za lepo darilo in jim želim še veliko delovnih uspehov.
Studen Zofija
Ob smrti
LAJOŠA SEVERIČA
se zahvaljujem za denarno pomoč in izrečena sožalja žena Savi in sin Lajoš z družino
Noben mož ni tako dober, da ga neka žena ne bi lahko napravila še boljšega.
Švedski pregovor
Sadež na tujem drevesu je vedno lepši in slajši od tistega, ki zraste doma.
Španski rek
UPOKOJILI SO SE
V novembru smo se poslovili od naših dolgoletnih sodelavk
ZOFIJE FENDE, FRANCKE JANUŠ in ANČKE MEGLIČ iz oddelka 512 ter ANKE RADIČ iz oddelka 511.
Ko odhajajo od nas jim želimo še mnogo zdravih let predvsem pa trdnega zdravja.
PRIŠLI ODŠLI
V TOVARNO
Praprotnik Drago, Teropšič Tatjana, Ruparšič Suzana, Valjavec Marija, Selan Milena, Jovanovič Klarisa, Balagič Samira, Pretnar Janez, Bušič Judita, Bohinjec Andrej, Hrgo-vič Matjaž, Štrukelj Tatjana, Borštnar Marija, Sefkind Max, Meglič Mirko, Ovsenek Vesna, Rejc Izidor, Benedik Mitja, Smukovič Darko, Švab Tatjana, Dežan Mojca
O ČEVLJU
Čeveljček, čeveljček zakaj si mi ušel, da zdaj moram bosa naprej. Bosa pa že ne grem, rajši kupit nove čevlje grem, z njimi bom hodila elegantno in lepo, saj to Peko čevlji so.
Katja Meglič, 2 a OŠ Kokrškega odreda Križe
POMOTA
Kupec telefonira v Peko pa mu po pomoti dajo kuhinjo.
—	Prosim, lahko naročim dva para ženskih sandal številka 38?
—	Kakšne pa, pečene ali v omaki?
Urša Teran, 5. a
NAŠ ČEVLJAR Naš čevljar je dober mojster, čevelj vsak ga rad ima, zvieraj se tako obuje, da vsakega levega ima.
A kadar ga pod kapo ima, pleše kakor iz srca, čevlji zdaj se razbežijo, da jih po petah ne dobijo.
Matjaž Roblek, 5. b
OŠ heroja Bračiča
STARI ČEVELJ PRAVI
Stari čevelj pravi: »Oj, čevljar naj me popravi!«
Oh, čevljar, zasebnik ti, saj nikjer ga ni.
»Veš, na tistem trinogem stoli
je čevljarček padel doli.« Mar bil je kriv tisti stol, ki gugal se je več k’ napol?
Peko TOZD naj me popravi, saj ga skušenj 80 let že
gnjavi.
Če deviz za materiale ni, se naj stari čevelj še naprej smeji.
Tadeja Žepič, 6. r., Križe
PEKO IN TRIMČEK
Trimček v Peko trgovino gre,
čeveljčke si kupil bo,
V trgovini čeveljčkov je
zmanjkalo,
zdaj bo Trimček bos ostal.
Savič Andželina, 2. a OŠ Kokrškega odreda Križe
O ČEVLJARČKU
Čevljarček, čevljarček kaj delaš
tam gor?
Čevlje si delam, za vas. Potem pa še zame, še zame, še zame.
Jure Kramar, 2. a OŠ Kokrškega odreda Križe
V	TOZD BUDUČNOST
Goričanec Ljiljana, Heguduš Božica, Štancin Ružiča, Beriša Dražen, Spoljarič Renata, Komar Ana, Stokrajec Božica, Vilupek Ružiča, Breško Mirjana, Dvekar Božica, Den-žič Štefica, Gača Smiljenka, Gasparič Cvetka, Horvat Bla-ženka, Horvat Štefanija, Hruško Zorica, Klobučar Bosiljka, Kopjar Anica, Ločaj Ivanka, Lotar Anica, Matulič Stanko, Mihalič Rajka, Ovčar Snježana, Putar Dijana, Kapitan Katarina, Kezman Marijan, Pecirep Lucija, Prstec Nadica, Sever Biserka, Somerscak Jasna, Sopič Ivanka, Skrbinšek Renata, Strah Krunoslava, Skrlec Kristina, Talan Gordana, Vuginec Vera
V	MREŽO
Domžale Markovič Snežana Portorož Dukič Nada
Sarajevo Miličevič Krešimir, Stajič Ljiljana IZ TOVARNE
Koder Justina, Studen Zofija, Jeraj Rudolf, Matanovič Ana, Žalac Albina, Vujičič Radonja, Juvan Marta, Besednjak Andreja.
IZ TOZD BUDUČNOST
Nemčič Katica, Jadanovič Dragutin, Jankovič Loredana, Martinkovič Milka, Vukina Vera, Stefanek Tomo
IZ MREŽE
Karlovac I Požar Božica
CVETJE SIMBOL ČUSTEV
Nikoli ne bomo zgrešili, če bomo darovali cvetje. Cvetje je že od nekdaj najlepše darilo. Vendar je v starih časih imelo cvetje poseben pomen in je bilo simbol raznih čustev.
—	Nagelj posebno rdeč, je že od nekdaj simbol ponosa, zato so se z njim ponašali predvsem uporniki. Sicer pa so nagelj odkrili v Biskajskem zalivu, potem pa se je razširil po vsem svetu.
—	Vrtnica je že od nekdaj simbol ljubezni posebno rdeča. V srednjem veku so iz listov dišečih vrtnic pripravljali ljubezenske napitke, ki naj bi imeli »čarobno moč«.
—	Tulipani naj bi pomenili ljubezen, izhajajo iz Turčije in Pakistana.
—	Marjetke naj bi bile simbol preprostosti in nežnosti.
—	Vijolica naj bi pomenila spoštovanje in hvaležnost,
hkrati pa skromnost. Najbolj priljubljena je bila v času rokokoja.
—	Narcisa izvira iz vrtov nekdanjih kalifov in je takrat pomenila ljubosumnost.
—	Zvončnice naj bi pomenile prijateljstvo.
—	Hijacinte so nekdaj krasile samo mize bogatašev, zelo so jih cenili v Homerjevem času.
—	Lilija je nekdaj pomenila simbol nedolžnosti. Opevali so jo predvsem pesniki iz obdobja romantike.
—	Češnjev cvet, simbol nežnosti in spoštovanja izhaja iz Japonske, kjer je simbol pomladi in novega leta.
—	Kaktusov, ki so nekdaj bili simbol grobosti, ne poklanjamo nikomur, razen seveda če je obdarovanec ljubitelj oziroma zbiratelj kaktusov.
PEVSKO DRUŠTVO PEKO
Leto se bliža kraju. Kot na vseh področjih, tudi v kulturi pregledujemo rezultate dela. Pri tem v prvi vrsti ugotavljamo, da naš delovni kolektiv še vedno zelo skrbno podpira geslo »človek, delo kultura« in s tem kaže, da se zaveda, kako pomembna je kulturna rast našega delovnega človeka, še prav posebno sedaj, ko so borbe za delovne zmage zvezane z velikimi težavami in odrekanji.
Ob pregledu dela našega pevskega društva ugotavljamo, da predstavlja največjo nagrado za ves vlažen trud tako pevskemu zboru kot kvintetu Zupan izdaja LP plošče, ki je izšla ob praznovanju 80-letnice delovnega kolektiva »Peko«.Zavedati se moramo, da je izdaja plošče veliko delo, ki za vsakega člana zbora predstavlja veliko vaje pa tudi odrekanja, kar pa ob uspelem posnetku plošče popolnoma zbledi.
Na vaji
Ob 80-letnici tovarne »Peko« smo nastopali na slavnostni seji delavskega sveta, kjer smo prejeli plaketo in priznanje. Sodelovali pa smo tudi na centralni proslavi 80-letnice Peko v Podljubelju. Poleg teh nastopov smo imeli še 10 nastopov.
Razveseljivo je dejstvo, da se je zbor v tem letu povečal za sedem članov in sedaj šteje 32 članov.
Za prihodnje leto načrtujemo v mesecu januarju obisk pri naših zamejskih Slovencih na Koroškem. Za konec sezone pa predvidevamo celovečerni koncert na Blejskem otoku.
Predvideni so še nastopi na prireditvi TRŽIČ POJE in na gorenjski pevski reviji ter nastopi na raznih proslavah ter v tovarni Peko, kjer še posebno radi nastopamo.
V	sklopu pevskega društva »Peko« nastopa tudi kvintet bratov Zupan, ki prepeva že 17 let v isti zasedbi, kar sigurno poleg pevske discipline, mnogo pripomore h kvaliteti ansambla. V letošnjem letu je kvintet poleg LP plošče posnel tudi samostojno polurno TV oddajo planinskih pesmi. Prav te pesmi so kvintetu poleg narodnih najbolj ljube. Zato imamo v načrtu izdajo kasete, kjer bi bile posnete v glavnem planinske pesmi.
V	letošnjem letu je imel kvintet precejšnje število nastopov in upamo, da bo tako tudi v bodoče, kajti veselje do lepe slovenske pesmi članom kvinteta ni prav nič pošlo in zato smo prepričani, da se nam bo ta želja izpolnila.
To naj bi bil kratek opis dela Komornega zbora »Peko« in Kvinteta bratov Zupan. Želim vsem članom delovnega kolektiva, da bi v miru slogi in zdravju srečno živeli.
Dani Zupan
USPESNA KRVODAJALSKA AKCIJA
TOV,
.’»Uv.*, t ' i
M
, -	"	’-’tì,A«,-.	io»
20-KRAT STE DAROVAU URI
U .
• ZA SOr.JUBf ;	'
WL S SVOJO KRVJO STE MNOGIM VRNTU ZDRAVJE mXTsilÄ ZIVLjiNjB .
RD.Bc 1 iUliŽ SLOVENIJE ' VAM, C USTITA \
,IN SE. ZAHVALJUJ L ZA VAŠO Dl O VE K OJ. J D H MOST IN SOLIDARNOST f
W *	smMzmm	.	J» Ro
ii
L lip
f ^ -A JR MR	itiÉÉ1 '$■: | O S\v,
o
p
< ..
Hm
ato
1	io&
>_ <•
wTP tl rr
Tudi letošnja krvodajalska akcija v Tržiču je uspela kot že dolga leta. Nasploh je v Tržiču dobro zanimanje za to humano akcijo. Iz naše delovne organizacije je odšlo na odvzem 315 članov kolektiva.
Vsak krvodajalec se zaveda, kako dragocena je njegova kri za bolnika. Za svojo dragoceno tekočino dobi darovalec le priznanje, sicer pa je več vredna zavest, da je nekomu rešil življenje. Priznanja podeljuje za 5, 10, 15, 20 in večkrat darovano kri občinski odbor Rdečega križa. Podeljujejo se ob dnevu krvodajalcev — 4. juniju. Letošnje dobitnike smo objavili v junijski številki Čevljarja. V seznamu pa sta izpadla NANDE KRAMAR za 20 krat darovano kri in KATI BEKŠ 10 kratni odvzem. Obema iskreno čestitamo z grenkim spoznanjem, da se kaj takega vsaj krvodajalcem, ki za dragoceno tekočino ne zahtevajo odškodnine, ne bi smelo zgoditi.
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Tomislav Zupan, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1700 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.