f k*j;2 -km 1 V CELJU glasilo indrad CELJE GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXVI. - ŠT. 9-10 - 15. OKTOBER 1984 Tekmovanje gradbenikov v proizvodnih poklicih RAZMIŠLJANJA O PREDLOGIH SKLEPOV 13. SEJE CENTRALNEGA KOMITEJA ZKJ Obveza za nas vse V Mariboru Je bilo, v soboto 22. septembra, Šestnajsto zvezno proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Jugoslavije. Zbralo se Je okoli štiristo najboljših gradbenih delavcev, ki so zmagali na predhodnih republiških In pokrajinskih tekmovanjih. Na predvečer tekmovanja Je na svečani akademiji govoril dr. Marjan Rožič, predsednik zvezne konference SZDL. Opozoril Je na preveliko število režijskih delavcev v gradbeništvu In slabo organiziranost znotraj panoge. Gradbeniki so tekmovali v svojih proizvodnih poklicih: zidar, tesar, železokrivec, odra r In žerjavlst, dodana pa so bila, kot |e to običaj na zveznih tekmovanjih, še tekmovanja v poklicih keramičar, sll-kopleskar, monter centralnega gretja, vodovodni inštalater In elektrolnstalater. Po končanem proizvodnem tekmovanju so se gradbeniki pomerili še v partizanskem mnogoboju in protipožarni zaščiti. Slovenske žerjavlste sta predstavljala Ingradova delavca, Toni Šplljak In Uroš Košir, žerjavlsta Iz celjske temeljne organizacije Mehanizacija, ki sta zmagala na 10. republiškem tekmovanju 2. junija v Ljubljani. Na zveznem tekmovanju sta zasedla tretje mesto za žerjavlst! Iz SAP Vojvodine In SR Hrvat-ske. Lep uspeh za naša tekmovalca, čeprav sta Imela že nekaj časa v rokah prvo mesto, pa so jima na pritožbo ekipe iz Vojvodine nato odvzeli nekaj točk zaradi napake, ki sta Jo naša žerjavlsta po njunem mnenju napravila zaradi napake žerjava, komisija pa je nato prvotno stališče spremenila in napako naprtila njima. Kljub vsemu, čestitke našima žerjavl-stoma. Skupni zmagovalec letošnjega zveznega proizvodnega tekmovanja gradbenih delavcev Jugoslavije je ekipa Hr-vatske pred ekipo Slovenije In ekipo Srbije. Predstavniki jugoslovanskih gradbenih delovnih organizacij so to zvezno tekmovanje Izkoristili tudi za pogovore o svojih problemih In u-spehlh. Se posebno pozor- nost so posvetili Izobraževanju in zaposlovanju, področjem, ki so Jih obravnavali na zveznem posvetu v Mariboru. 16.ZVEZNO TEKMOVANJE GRADBENIH DELAVCEV MARIBOR’84 Zaskrbljujoč Je že osnovni podatek, da je v Jugoslovanskem gradbeništvu, kjer naj bi delalo okoli 700 tisoč delavcev, kar 200 tisoč delavcev tako Imenovani višek, ki ga bo potrebno preusmeriti v druge panoge, po drugi plati pa Je neposredno s tem povezan problem vse prema-lega zanimanja za šolanje v smereh proizvodnih poklicev. Vili Šuster Predlogi sklepov CK ZKJ po končani 13. seji, ki so jo z velikanskim zanimanjem spremljali po vsej Jugoslaviji, so jasni: »Spodbuditi vse člane ZKJ, vse ustvarjalne sile v boju za kar najuspešnejše premagovanje gospodarskih težav, za odločnejše odstranjevanje ovir v razvoju socialističnih samoupravnih odnosov in ustvarjanje možnosti za nove prodore v razvoju družbenoekonomskih odnosov.« Menim, da so za našo delovno organizacijo vsi našteti cilji v sedanjem trenutku več kot primerni. Težja gospodarska situacija v gradbeništvu kot v ostalih panogah gospodarstva in specifične razmere v naši DO, nas komuniste obvezuje, da stopimo v prve vrste Razmere v delovni organizaciji, v katerih so nas dosegli sklepi, so za vsa našteta področja in dosego želenih ciljev zelo neugodna, da ne rečem kar zelo težka. Prvič: premagovanje go- spodarskih težav, ki pri nas izvirajo predvsem zaradi hitrega zmanjševanja obsega investicijskih del in na drugi strani, zaradi rasti cen, je iz dneva v dan težje. V sedanjem trenutku — za letošnjo gradbeno sezono — smo uspeli pridobiti še nujen obseg del, vendar vsa Ne le, da je žerjav nepogrešljiv na vsakem gradbišču, Je hkrati tudi daleč vidni znak, da se gradi novi objekt bolj ugotavljamo, da je dela za sproti. Taka ugotovitev pa ne daje potrebnega jamstva za smelo gospodarsko planiranje in socialno varnost za čase gradbene nesezone. Veliko delovnih organizacij gradbeništva del svojih proizvodnih zmogljivosti, zlasti strojnih zmogljivosti, preusmerja v vzporedne dejavnosti. Pri nas o podobnem še nismo resno razmišljali, vendar se bomo verjetno morali v bližnji prihodnosti v okviru srednjeročnega planiranja za obdobje 1986—1990 tudi v tej smeri opredeliti. Vsekakor pa je treba omeniti, da sk'6-pi 13. seje obvezujejo člane 7.K na načelu, skupaj z vsemi zaposlenimi, za skrbno gospodarsko proizvodnjo, v naši delovni organizaciji predvsem za hitro in kvalitetno gradnjo. V prilogi objavljamo Predlog sklepov 13. seje CK ZKJ. Na področju hitrejšega razvoja samoupravnega organiziranja in družbenopolitičnega dela ugotavljamo na sestankih, da preveč šepamo. V prvi vrsti bomo morali združiti naše vrste, vrste članov ZK, ki Jih Je v Ingradu več kot 10 °/o zaposlenih, saj nas je trenutno 366, od tega več kot polovica v neposredni proizvodnji. Čeprav v preteklosti nismo bili med pasivnejšimi pri svojem delu, v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami celjske regije, lahko smelo ugotovimo, da imamo trenutno premalo političnega vpliva na delo in gospodarjenje v podjetju kot tudi na samoupravne in družbenopolitične odnose. Težko je iz tega mesta ugotoviti za vse temeljne organizacije kakšna je situacija, vendar bomo morali na nivoju DO povečati svoj vpliv. Nedvomno smo prešibki v svoji partijski disciplini, ki mora izvirati iz doslednejšega spoštovanja načela demokratičnega centralizma. Že dolgo ne pomnimo, da bi se zmenili za jasno določen kurs, ali o posameznem vprašanju in vedeli, da je to stališče članov ZK v podjetju. še bi bilo naštevati s področja vzgoje članov ZK in njihove aktivnosti na vseh področjih dela in življenja, vendar na tem mestu ni to namen. Vsekakor pa bomo morali, z doslednejšo notranjo disciplino, pospešiti o-predeljevanje, na prave komuniste in tiste, ki so sopotniki v partiji. Drugi sklop vprašanj v tem obsegu je vloga članov ZK v graditvi samoupravnega odločanja tako v TOZD in DO kot tudi izvajanje delegatskega sistema v širši družbeni skupnosti. Kot za večino DO velja tudi za našo, da je tu čutiti premajhen vpliv članov Zveze komunistov. Vzrokov za to je več, vendar cilj je jasen: »Samoupravne in politične strukture se morajo razviti do te stopnje, da bodo enakopraven partner pri vodenju in organiziranju dela in življenja v delovni organizaciji, oziroma v TOZD. V nasprotnem primeru bomo ugotavljali, da imamo vsi nosilci odgovornosti premalo moči za uspešno reševanje vse težjih problemov.« Dosedanji razvoj u-spešnih ali neuspešnih delovnih organizacij v pogojih socialističnega samoupravljanja je pokazal, da le velika medsebojna vpletenost vodstvenih tehnostruktur s samoupravno političnimi kadrovskimi strukturami zagotavlja potreben uspeh. Pričujoči uvodnik k sklepom 13. seje ima namen spodbuditi k razmišljanju in akciji za odpravljanje nakopičenih problemov. »Pri konkretizaciji teh sprejetih idejnih stališč v danem konkretnem položaju in okolju se zmeraj porajajo številni novi problemi. V tem pogledu je tako za izid potekajočega razrednega boja, kakor za dosežke pri uresničevanju stabilizacijskega programa v združenem delu ter praksi družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah najbolj nevarno in škodljivo, če reševanje tekočih in razvojnih problemov gospodarstva, samoupravnih organizacij in skupnosti ter delovnih ljudi ločujemo od krepitve njihovega samoupravnega položaja, se pravi, če teh problemov ne rešujemo z uresničevanjem njihovih pravic, medsebojnih obveznosti in odgovornosti, torej njihovo lastno akcijo, temveč po drugi od njih več ali manj odtujeni poti.«* * Iz razprave tov. Sergeja Kraigherja. Odgovorni urednik Franc Berginc Na novi dolžnosti Priznanja Ingradu Jubilanti 1984 Delavski svet GIP »Ingrad« Celje Je na svoji seji 15. avgusta letos Imenoval Antona Aškerca za dela in naloge pomočnika glavnega direktorja za operativno področje. Anton Aškerc se je na razpisano delovno mesto pomočnika glavnega direktorja za operativno področie prijavil v razpisanem roku. Njegovo strokovnost in program dela, ki ga je predložil, je analizirala posebna komisija In ugotovila, da je bilo kandidatovo dosedanje delo zelo uspešno na vse n področjih. Anton Aškerc združuje delo v GIP Ingradu že 18 let. Ves. čas je opravljal strokovna dela v gradbeni opo-rativi, najprej kot obračunski tehnik, nato je bil vodja obrata v Medlogu, šef gradbišča na laškem in šentjurskem območju, leta 1975. je bil imenovan za v. d. direktorja TOZD Šentjur in leto pozneje za direktorja. Leta 1978 je bil imenovan za v. d. direktorja TOZD Gradbeništvo Rog. Slatina in leto za tem za direktorja te temeljne organizacije, kjer je bil do leta 1983, ko je odšel na delo v Irak. Tovariš Aškerc je tudi priznan družbenopolitični delavec v delovni organizaciji, aktiven pa je tudi v samoupravnih organih. — mj Delavski svet razvojnega centra Celje Je 21. septembra podelil PRIZNANJE s srebrno plaketo Ingradu Celje, za uveljavljanje družbeno ekonomsko strokovne vloga Razvojnemu centru. Ob proslavljanju tridesete obletnice uspešnega poslovanja, je delavski svet delovne organizacije za zaključna In obrtna delo »Izolaler« Zagreb predal pismeno ZAHVALO Ingradu Celje za vsestransko sodelovanje in neposredno udeležbo pri Izvrševanju nalog v razvoju delovno organizacije in socialistične Izgradnje. Letos praznuje Inženirski biro Elektroprojekt Ljubljana 35-!etnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti )e delavski svet njihove delovne organizacije na svoji seji 18. 5. 1984 dodelil PRIZNANJE Ingradu Celje za dolgoletno In uspešno sodelovanje. Kadrovske spremembe v FES Franc O rti od 1. 9. 1984 direktor finančno ekonomskega sektorja. Zaradi odhoda prejšnjega direktorja finančno ekonomskega sektorja DSSS v drugo delovno organizacijo, je na ta dela po opravljenem razpisnem postopku delavski svet delovne skupnosti skupnih služb imenoval Franca Ortla, ki je s 1. septembrom letos prevzel dela in naloge direktorja finančno ekonomskega sektorja. Franc O rti, rojen 24. 12. 1943 leta, diplomirani ekonomist, je do zdaj združeval delo najprej 8 let v Pivovarni Laško, kjer je šest let vodil plansko analitski sektor, od leta 1976. pa je bil zaposlen v zdravstvu. Po ustanovitvi Zdravstvenega centra je bil predstojnik finančno računo-vodstega sektorja centra, zadnja štiri leta pa tudi v. d. vodja delovne skupnosti skupnih služb navedenega centra. Ob svojem delu je bil tovariš Ortl aktiven tudi v številnih strokovnih in samoupravnih funkcijah. V finančno ekonomskem sektorju DSSS na novo združujeta delo od 1. avgusta 1984 tudi Jože Pušnik, diplomirani ekonomist za pomočniška dela pri vodenju finančno ekonomskega sektorja in Egidij Čretnik, ekonomist, kot vodja računovodskih del za TOZD, DSSS in OZD. Oba sta se prijavila na objavljeni razpis prostih del in nalog in ju je potrdila pristojna komisija za delovna razmerja v juniju letos. — mj Edo Božnik upokojen Pred dvema mesecema se je redno upokojil in poslovil. Toda, to ni bilo slovo v pravem pomenu besede. Bilo je le slovo od tridesetletnega aktivnega dela v GIP Ingrad, sicer pa trenutek, ko smo si segli v roko in rekli — na svidenje! Diplomirani inženir Edo Božnik sodi v tisto povojno generacijo strokovnjakov, se niso ustrašili velikih in težkih nalog, ki so znali in 7 uspehom prijeli za sleherno delo. Sicer pa tudi dejstvo, da je ostal v naši sredini polnih trideset let, tudi v časih, ko smo se borili z velikimi težavami, govori o zvestobi kolektivu. Tako je v teh treh desetletjih v Ingradu opravljal različna strokovno tehnična dela na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih. 2e kot mlad gradbeni inženir je svoje izkušnje pridobival v operativi, na vseh večjih gradbiščih Industrijskih gradenj ter pri nizkih gradnjah v celjskem in zasavskem bazenu. Bil je vodja gradbenih sektorjev, glavni inženir, vršilec dolžnosti tehničnega direktorja, vodja razvojnega oddelka, šef sektorja za mehanizacijo in zadnjih deset let vodja službe lastnih investicij. Čeprav je težko govoriti, kje je delal z največ uspehi, saj so ga ti pokazatelji spremljali na ki vsej zahtevni poti, je vendarle treba zapisati, da je njegov izreden delež zlasti v razvojnih investicijskih programih sektorjev z uvajanjem nove gradbene in strojne tehnologije in v tej zvezi tudi s pripravo precizne finančne konstrukcije. Naj ne izzveni laskavo, da je Edo Božnik v delovni organizaciji Ingrad znan in priznan kot najboljši poznavalec gradbene mehanizacije in najsodobnejših strojev. Velik je bil njegov delež v strokovnih komisijah samoupravnih organov za razvoj, prav tako pri uvedbi sodobne mehanizacije za gradbeno operativo in naše obrate. Skratka, njegov delovni opus v naši delovni organizaciji je bil raznolik ter je zajemal skoraj vsa tehnična strokovna dela. Ob 20-letnici Ingrada je v priznanje za delovne uspehe prejel Red dela s srebrnim vencem. Veliko zdravih let v pokoju. UREDNIŠTVO Objavljamo spisek delavcev Ingrada, ki v tem letu praznujejo svoj delovni jubilej. Letos bo prejelo priznanja in nagrade 395 delavcev in sicer: za 35 let delovne dobe 4, 30 let 32, 25 let 59, 20 let 65, 15 let 53 in za 10 let 182 delavcev. Prosimo, da vaše morebitne pripombe sporočite v kadrovski oddelek v DSSS. 35 LET LESNI OBRATI Vitanc Martin — skladiščnik DS SKUPNE SLUŽBE Rižmarič Franc — šofer TOZD PREVOZI Poljanšek Dragica — blagajnik — upok. TOZD GO LJUBLJANA Kuzma Marija — servirka v bifeju 30 LET TOZD GO CELJE Beg Stefan —• strojnik, Božičnik Ivan — cementninar, Gorjup Stanko — zidar, Kajba Neža — delavka, Smuč Maks — delovodja, Trobiš Ivan — gr. delovodja. TOZD GO LAŠKO Pirš Franc — skuplnovodja TOZD GO SLOVENSKE KONJICE Jezernik Andrija — tesar, Jezernik Ciril — tesar. TOZD MEHANIZACIJA Pungeršek Ivan — šofer, Zorko Mijo — skladiščnik TOZD IGM MEDLOG Dosedla Rafael — miner, Fajs Jože — čuvaj — Murko Franc — delovodja, Petelinšek Ivan — delovodja, Planinšek Alojz — 1937 — upokojenec, Breči Jože — odpremnik. TOZD PROIZVODNI OBRATI Berghaus Ivan — ključavničar, Kovač Milan — tehnični vodja, Novak Karlo — vodja slikopleskarstva, °intar Jože — — direktor. TOZD LESNI OBRATI Cizej Ignac — skladiščnik, Košenina Ivan — delovodja. DS SKUPNE SLUŽBE Borko Franjo — vodja skladišča, Kerkoš Albert — vodja izob. upok. TOZD PREVOZI Gaber Karel — voznik. TOZD GO LJUBLJANA Čauševič Mahmut — železokrivec, Hanc Vinko — delovodja, Kočar Leopold — zidar, Lutar Ivan — zidar, Nagode Ciril — zidar, Novak Ivan — delovodja. 25 LET TOZD GO CELJE Čremožnik Jera — čistilka, Čander Vincenc — delovodja, Gajšak Milan — zidar, Kajba Josip — zidar, Premuš Avgust — delovodja, Pavlič Dragutin — delovodja, Razgoršek Martin — tesar, Trusk Milan — zidar. TOZD GO LAŠKO Fifer Egidij — direktor TO, Roškar Janez — delovodja, Sta-nojlovič Drago — skladiščnik (benif.) TOZD GO ŠENTJUR Bračun Mijo — tesar. TOZD GO SLOVENSKE KONJICE Jalšovec Ivan — železokrivec, šuperger Jakob — tesar, Voraček Peter — železokrivec. TOZD GO ŽALEC Komerički Jože — zidar. TOZD GRADB. ROGAŠKA SLATINA Elsenkoler Alojz — delavec (upok), Jurak Anton — delovodja, Rebernjak Ivan — vodja sploš. pos. za TO, šverko Ivanka — tajnica. TOZD MEHANIZACIJA Bratina Erik — skladiščnik, Draganovič Hasan — čuvaj, Gmaj ner Franc — skupinovodja, Jamnišek Franc — strojnik, O-beržan Anton — vodja obrata, Pesan Anton — skupinovodja, Ulamec Anton — bagerist, Velenšek Stanko — stroj ključav., Zorin Jožef — šofer. TOZD IGM MEDLOG Hudomalj Franc — vodja obrata (upok.) Horvat Janez — strojnik, Lončar Vjekoslav — cementninar, Nerat Alojz — vodja betonarne, Simon Tomo — delovodja, Vešligaj Leopold — strojnik, Zagode Stane — direktor, Žagač Anton — strojnik. PROIZVODNI OBRATI Dvojmoč Jože — skupinovodja, Mešl Jože — vodja obrata, Šafarič Stanko — delovodja elekt. TOZD LESNI OBRATI Roter Jožef — žagar, Salamon Jože — žagar. DS SKUPNE SLUŽBE Božnik Edmund — investicije, Hladnik Silvester — kooper. dela, Verbič Ana — pomivalka, Lesjak Marija — obr. knjigovodja, Petrič Milena — vodja fin. odd., Šmarčan Jožo — inštruktor, Čoki Neda — knjigovodja. TOZD PREVOZI Oven Marija — obrač. ref. TOZD GO LJUBLJANA Bašič Derviš — zidar, Golobič Franc — delavec, Gornjec Alojz — zidar, Kapič Hasan — zidar, Mehič Redžep — strojnik, škrban Franc — zidar, Vinkovič Janez — zidar, Ljubiljanskič Zarif — upok., Kapič Arif — upok. Predlog sklepov 13. seje centralnega komiteja ZKJ Zveza komunistov Jugoslavije je v vseh etapah revolucije uspešno Izpolnjevala svojo avantgardno vlogo v boju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi za socialistični samoupravni razvoj, neodvisni položaj in neuvrščeno politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije v svetu. ZKJ mora tudi danes ob resnih težavah v našem družbenem ter gospodarskem razvoju in v sodobnem svetu nasploh dosledno nadaljevati Titovo pot in se odzivati svoji zgodovinski vlogi In se zavzemati da bi v polni meri izhajajoč iz doseženih rezultatov, zagotovili naš nadaljnji socialistični samoupravni razvoj ter okrepili vpliv in aktivno vlogo naše države v boju za socializem, mir, napredek In enakopravne odnose v svetu. V skladu z obveznostmi, zastavljenimi na 13. seji CK ZKJ, ki je bila 12. in 13. junija, predsedstvo CK ZKJ sprejema naslednji predlog sklepov centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije kot izhodišče za razpravo v organizacijah in organih Zveze komunistov ter za začetek široke družbenopolitične akcije. Razprava o predlogu tega dokumenta, ki so jo pripravili prvikrat v zgodovini ZKJ na tak način, bo trajala več mesecev, nato pa bo centralni komite ZKJ na temelju predlogov in napotkov sprejel do konca leta končno besedilo sklepov. RAZPOTJE V RAZVOJU, KJER SE ODLOČA O USODI IN MOŽNOSTIH SAMOUPRAVUANJA 1. Bistvena značilnost zdajšnje etape našega družbenega razvoja je boj za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja. Stališča z 12. kongresa ZKJ in iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije izpolnjujemo počasi, saj je odpor tehnokratskih, etatističnih, skupinsko-lastniških in drugih monopolističnih sil proti izpolnjevanju dogovorjene politike — da bi živel od rezultatov svojega dela — pa tudi odpor proti nujnim spremembam v družbenogospodarskih odnosih zelo močan. Trajne in globlje spremembe v tej smeri so se šele začele. V razvoju socialističnega samoupravljanja smo prišli do razpotja, na katerem se odloča o nadaljnji usodi, vsebini in možnostih socialističnega samoupravljanja. Morali bi izpeljati nove kvalitetne prodore, da bi delovni ljudje neposredno gospodarili s presežkom svojega dela in s sredstvi družbene reprodukcije ter da bi preprečili, da bi jim ta sredstva še naprej odtujevali. Današnji čas in politične razmere v naši družbi terjajo, da zveza komunistov začne močno, široko in učinkovito akcijo, v kateri naj bi mobilizirali delavski razred in vse delovne ljudi; odločno naj bi se lotili izpeljevanja bistvenih sprememb v odnosih proizvodnje, na temelju stabilizacijskega programa naj bi sestavili lastne delovne programe in odločno terjali, naj v pristojnih organih federacije, v republikah in pokrajinah pripravijo in pravočasno sprejmejo spremembe gospodarskega sistema in ukrepe gospodarske politike, predvidene v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije. Brez korenitejših sprememb v gospodarskem sistemu in njihovega uskladenega uresničevanja, kot je predvideno v dolgoročnem programu, se bodo nenehno krepile intervencije države v gospodarskem življenju, česar ni mogoče sprejeti kot nadomestila za vlogo samoupravno združenega dela pri uresničevanju dolgoročnega programa. To v ničemer ne zmanjšuje vloge in odgovornosti državnih organov, da v okviru svojih ustavnih pooblastil razvijajo dejavnost in sprejemajo odločitve o izpolnjevanju stabilizacijskega programa. RAZLIKE V POJMOVANJIH IN DEJANJIH OTEŽUJEJO AKCIJO ZK 2. Akcijo Zveze komunistov poleg objektivnih protislovij, ki jih je opaziti v razvoju naše družbe, in različnega položaja posameznih delov združenega dela zaradi neenakopravnih možnosti gospodarjenja otežujejo še razlike v pojmovanjih in pri izpolnjevanju posameznih stališč ter določil iz stabilizacijskega programa. Mnoge od teh razlik so izraz tistih interesov, ki so se porodili iz etatističnih družbenogospodarskih odnosov, kakršni ne u-strezajo biti družbene lastnine in proizvodnih odnosov samoupravno združenega dela. Opaziti je razlike in nestrinjanja tudi v pojmovanjih nekaterih bistvenih vprašanj, temeljev in p red postavitev družbenogospodarskih odnosov, na katerih temelji socialistično samoupravljanje. Izvirajo iz različnih gledanj na način deetatizacije in odpravljanja ekonomskega voluntarizma, upoštevanja ekonomskih zakonitosti, izpolnjevanja vloge delavcev v tozdih pri odločanju o dohodku in presežku dela, uresničevanju načel delitve po delovnih uspehih, izpolnjevanja odnosov svobodne menjave dela in odpravljanja vzrokov neupravičenih socialnih razlik. Vse te razlike poleg tistih, ki izvirajo iz specifičnih mestnih, lokalnih, regionalnih, pokrajinskih in republiških interesov in ki niso v zadostni meri predmet demokratičnega in utemeljenega iskanja skupnih interesov v praksi, otežujejo izpolnjevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Zdajšnje težave pri oblikovanju stališč in odpravljanju razlik se pojavljajo v precejšnji meri tudi zaradi nezadostne pritegnitve znanosti, pomanjkanja znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela ter demokratičnih razprav. Taka usmeritev je potrdila svojo vrednost pri pripravljanju ustave in dolgoročnega programa. Ostala naj bi trajna in bistvena lastnost našega sistema družbenega odločanja. Centralni komite ZKJ in predsedstvo CK naj bi v skladu s svojimi odgovornostmi skupaj z drugimi družbenimi dejavniki izoblikovala enotna idejna stališča in opredelitve ter pripravila na širši družbeni podlagi delo, povezano z iskanjem rešitev za okrepitev samoupravljanja in večjo delovno proizvodnjo. Morali bi zajeziti omahovanja, nedoslednosti in odpor proti izpolnjevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Komunisti, zlasti tisti na vidnih družbenih funkcijah, ki ne izpolnjujejo stališč ZKJ, ki vnovič začenjajo razprave o že izoblikovanih stališčih iz tega programa ter neodgovorno ravnajo do obveznosti, zadevajočih njegovo u-resničevanje, morajo za to prevzeti posledice, vse do odstranitve z dolžnosti in izključitve iz zveze komunistov. STABILIZACIJSKI PROGRAM JE TUDI PROGRAM SPREMEMB V NAČINU ŽIVLJENJA 3. S programom gospodarske stabilizacije je nakazana perspektiva za nadaljnji uspešni razvoj jugoslovanske družbe. To ni samo osnutek gospodarske preobrazbe, temveč program korenitih sprememb v proizvodnih odnosih in v stališčih gospodarskih in družbenih dejavnikov, v ravnanju in zavesti ljudi ter — v načinu življenja. To je dejanje korenitega obračuna z vsemi slabostmi in pomanjkljivostmi v dosedanji razvojni politiki in gospodarjenju. Dosedanje rešitve niso zagotavljale akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva na podlagi ekonomskih zakonitosti. Zato tudi niso vodile k samoupravni integraciji in povezanosti organizacij združenega dela na vsem jugoslovanskem gospodarskem območju. Prav v tem tiči bistven vzrok naših zdajšnjih gospodarskih težav z vsemi njihovimi socialnimi in političnimi posledicami. Strategija gospodarskega razvoja, začrtana v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije, utira pot sodobni ekonomiji, temelječi na blagovni proizvodnji v razmerah družbene lastnine in socialističnega samoupravljanja, na enotnem jugoslovanskem tržišču. Bistven motiv proizvodnje je dohodek, kot temelj razvoja materialnih proizvodnih sil družbe in za zadovoljevanje drugih človekovih potreb, v sorazmerju z rastjo produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja. Uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela z nenehnim povečevanjem konkurenčne sposobnosti in izvoza postaja merilo vse družbene produktivnosti. Združevanje dela in sredstev po nače- PRILOGA — STRAN 2 lu skupnega dohodka je pogoj napredka vsake organizacije združenega dela, še zlasti pa vseh skupaj. Vsakdo si mora na temelju lastnega dela zagotoviti ne le obstoj in socialno varnost, temveč tudi perspektivo in uspešen razvoj, namesto da družbi predlaga neporavnane račune. Treba je ugotoviti razloge, zakaj imajo posamezne organizacije združenega dela celo ob enakih možnostih gospodarjenja nekajkrat manjši dohodek in manjšo produktivnost dela, upoštevaje angažirana družbena sredstva, in bruto dohodek ter akumulacijo na zaposlenega, kot drugod. Komunisti se morajo zavzeti, da bodo delavci samo-upravljalci, njihovi delavski sveti in poslovodni organi ugotovili in odpravili lastne slabosti, ki vodijo do takih pojavov, pretehtali proizvodne in razvojne programe in sprejeli programe boljšega črpanja zmogljivosti in povečanja izvoza. Hkrati je treba odpraviti tiste vire takih pojavov, ki se skrivajo v pomanjkljivostih in slabostih gospodarskega sistema in ekonomske politike. Na vseh ravneh, od federacije do občin, je treba sestaviti celovite programe razbremenjevanja gospodarstva in preoblikovanja bank in prometnih organizacij na temeljih samoupravljanja. USTVARITI MOŽNOSTI ZA UVELJAVLJANJE DOBRIH DELAVCEV 4. Izpolnjevanje nalog, zastavljenih v stabilizacijskih programih, mora biti priložnost za uveljavljanje in preskušanje sposobnosti ter idejnopolitične opredeljenosti vsakega posameznika in izhodišče za nujno diferenciacijo. Treba je ustvariti možnosti za razvoj in uveljavljanje kadrov, ki bodo v tem boju imeli priložnost izkazati se pri delu, izraziti svojo socialistično samoupravno opredelitev in potrditi svoje možnosti in sposobnosti. Boj za stabilizacijo terja drugačna merila vrednotenja. Delo in dosledno opredeljevanje za ustavo, zakon o združenem delu in stabilizacijski program naj bi bilo odločilno merilo demokratično vodene kadrovske kolitike, katere pobudnik naj bi bili delovni ljudje, organizirani v socialistični zvezi in sindikatu, na vseh ravneh organiziranosti združenega dela in družbe nasploh. To velja za vse dele v poslovnih, samoupravnih in političnih organih. Tam, kjer slabo poslujejo in slabo gospodarijo z družbeno lastnino, naj bi na vodilna mesta izbrali take ljudi, ki bodo sposobni organizirati uspešno poslovanje in pripomoči k naglejšemu razvoju družbe ter pretrgati z onimi, ki tega niso sposobni. DOHODEK DELITI TAKO, DA BODO DELAVCI RES NOSILCI DRUŽBENE LASTNINE 5. Čimprej se moramo sporazumeti o neurejenih vprašanjih, ki zadevajo dogovore o temeljih in merilih za delitev dohodka in čistega dohodka ter delitev osebnih dohodkov; ta merila naj bi povezali z velikostjo ustvarjenega dohodka, upoštevaje angažiranje družbenih sredstev in bruto dohodek ter akumulacijo na zaposlenega, s produktivnostjo dela in uspešno porabo družbenih sredstev. Uvajanje takšnih odnosov delitve, v kakršnih bodo delavci v združenem delu postali materialno zainteresirani za čimvečji delovni prispevek in gospodarno porabo družbenih sredstev — s ciljem, da se bo njihova vrednost nenehno in čimbolj uspešno povečevala, bo pripomoglo, da bodo zares postali nosilci družbene lastnine in odgovorni zanjo ter za splošne razmere in razvoj družbene skupnosti. Ne moremo nadalje dopuščati, da bi kolektivi, ki imajo zaradi slabega dela izgube, še naprej siromašili družbo na račun socialistične solidarnosti. Solidarnost mora imeti ekonomsko opravičilo, ob lastni odgovornosti vsakogar za posledice poslovanja in s pravico do vzajemne in solidarne podpore, temelječe na programih, ki bodo omogočili, da si z lastnim delom zagotovi obstoj in razvoj. Odločno bi morali preprečiti, da bi dohodek ustvarjali z neupravičennim zviševanjem cen in da bi na ta način vodstva, pa tudi organizacije združenega dela prikrivali svoje pomanjkljivosti v proizvodnji in poslovanju. Komunisti v organih upravljanja morajo preprečiti tako ravnanje in zagotoviti, da bodo delavci razpravljali in odločali o teh vprašanjih. POZORNOST UKREPOM SOCIALNE POLITIKE 6. Organizacije ZK morajo dati pobudo, da bodo pristojni organi in organizacije združenega dela v mestih in delavskih centrih ter po republikah in pokrajinah sprejeli programe ukrepov, ki bodo pomagali gmotno najbolj ogroženim, da bodo laže, ob solidarni podpori družbe vzdržali pritisk na osebni in družbeni standard. Zapostavljanje socialne problematike bi utegnilo ogroziti izpolnjevanje dolgoročnega stabilizacijskega programa in povzročiti socialno ni politično nestabilnost v družbi. Sestavni del ukrepov za izpolnjevanje stabilizacijskega programa morajo biti tudi dejavnosti, povezane z doslednim uresničevanjem načela delitve po delovnih rezultatih. Ukrepi socialne politike, ki bodo izvirali iz tega načela, morajo omogočiti, da bomo breme stabilizacije bolj enakomerno razdelili in laže prenašali. Organizacije združenega dela, občine in vsi zaposleni morajo ustvariti možnosti za naglejše zaposlovanje z bolje izkoriščenimi gospodarskimi zmogljivostmi in uvajanjem več izmen, z razvojem novih gospodarskih dejavnosti, zlasti drobnega gospodarstva in kmetijstva, na temelju povečanja in čimboljše izkoriščenosti sredstev, namenjenih za akumulacijo. VSAKDO JE DOLŽAN OMEJITI SVOJO PORABO V REALNE OKVIRE 7. Komunisti se morajo neposredno zavzemati tam, kjer žive in delajo, da bi vse organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti — občine, republike in pokrajini — raziskale svoj materialni in finančni položaj. Dolžne so pretehtati učinkovitost svojega dela glede na družbene potrebe, koliko glede na pomen svojega prispevka k razvoju pomagajo razvijati proizvodne sile in vso družbo, hkrati pa morajo svojo porabo spraviti v sklad z resničnimi možnotmi. Zveza komunisstov bo z organizirano družbeno akcijo vztrajala pri sprejemanju stvarnih ukrepov za zmanjšanje družbene režije, velikega števila neproduktivnih delavcev v delovnih skupnostih ozdov, v gospodarskih združenjih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih. Jasno, na ekonomskih temeljih in prek kritične ocene dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti, njihove organiziranosti in deleža k izpolnjevanju družbenogospodarskih odnosov o svobodni menjavi dela bi morali zastaviti odnose med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi, upošteva- je njihov delež k razvoju materialnih proizvodnih sil in družbe nasploh. Ta del združenega dela mora v polni meri prevzeti usodo neposrednih proizvajalcev. ZAGOTOVITI POGOJE ZA PRAVOČASEN SPREJEM RAZVOJNIH PLANOV DRŽAVE 8. Vsi člani in vsa vodstva ZKJ, predvsem centralni komite ZKJ in njegovo predsedstvo, morajo zagotoviti, da bodo v institucijah, določenih z u-stavo, čimprej zastavili cilje skupnega materialnega in družbenega razvoja, uskladili strategijo gospodarskega, znanstvenega in tehnično-tehnološke-ga razvoja ter določili neposredne naloge v razvoju industrije, energetike, prometa, kmetijstva, drobnega gospodarstva in zaposlovanja, izoblikovali skupno strategijo in programe izvoza in uveljavljanja na tujem tržišču ter tako zagotovili učinkovito in racionalno vključevanje v mednarodno delitev dela in preprečili skrajno škodljivo konkurenco med našimi organizacijami združenega dela. Treba je sprejeti poliitko, merila in spodbude za naglejši razvoj manj razvitih socialističnih republik in socialistične avtonomne pokrajine Kosovo. To je pogoj, da pravočasno sprejmemo srednjeročni in dolgoročni plan razvoja države, ukrepe tekoče politike in resolucije o gospodarski politiki za leta, ki so pred nami, njihovo izhodišče pa naj bi bilo opiranje na lastne sile. SKUPNE ODLOČITVE NAJ TEMELJE NA SKUPNIH INTERESIH ZDRUŽENEGA DELA 9. Zveza komunistov mora v delegatskih skupščinah in drugih organih političnega sistema socialističnega samoupravljanja spodbujati demokratične procese in odnose, kar odpira možnosti za urejanje in usklajevanje različnih interesov ter pravočasno sprejemanje odločitev na temelju interesov združenega dela in kar je porok za enotnost razrednih in nacionalnih interesov. Vodstva zveze komunistov se ne smejo zakoreniniti pri pragmatičnih, enostransko pojmovanih in tolmačenih interesih svojih okolij, saj to preprečuje spodbujanje dogovora o skupnih interesih in rešitvah ter neti na-cionalno-separatistične in birokratsko-centralističrie težnje tudi v praksi. Navzkriž z mestom in vlogo zveze komunistov ter z razvojem socialističnega samoupravljanja je, da posamezne organizacije in organi ZK prevzemajo naloge in odgovornost samoupravnih, družbenih in državnih organov ter ustanov, prav tako pa tudi ni mogoče dovoliti, da bi zvezo komunistov potisnili s tistih položajev v družbi, na katerih urejamo bistvena vprašanja našega nadaljnjega razvoja in življenja delovnih ljudi, in da bi s tem izpodbijali njeno ustavno vlogo. Zveza komunistov terja takojšnjo zaostritev politične odgovornosti pobudnikov procesa usklajanja interesov, če niso pripravljeni poiskati ustrezne rešitve na temelju skupnih, zgodovinskih interesov delavskega razreda vseh naših narodov in narodnosti. POLITIČNI SISTEM MORA IZRAŽATI AVTENTIČNE DELAVSKE INTERESE 10. Centralni komite ZKJ se bo zavzemal za to, da se z nadaljnjim izpopolnjevanjem in razvojem političnega sistema, zlasti delegatskega sistema kot središča odločanja, zagotovi, da postane ta sistem izraz interesov vseh združenih delavcev in vsega delavskega razreda. Iz ta družbene baze morajo prek delegacij in delegatov prihajati do delegatskih skupščin avtentični delavski samoupravljalski interesi in pobude. Ti bodo svojevrsten pritisk in zanesljiv dejavnik za dosledno uresničevanje ustave in stabilizacijskih programov, kakor tudi za preverjanje odgovornosti izvršnih in upravnih organov ter vseh nosilcev javnih pooblastil za izpolnjevanje lastnih obveznosti in nalog. To mora biti tudi glavni smisel prizadevanj centralnega komiteja ZKJ, zveznih družbenih svetov, socialistične zveze in drugih ustvarjalnih sil družbe za izpopolnjevanje in razvoj političnega sistema. Odločanje o investicijah ter drugih ekonomskih in družbenih zadevah se nadaljuje v ozkem krogu kljub družbeni kritiki. Taka voluntaristična politika izraža odpor proti ekonomski stabilizaciji in demokratizaciji družbe, zlasti proti načelom in sistemu delegatskega odločanja. Politični voluntarizem in za samoupravno družbo nesprejemljiva hierarhija imata lahko svoje glavno žarišče v omejevanju družbenega življenja in odločanja na relativno ozke kroge in posameznike, to pa duši pobudo delovnih ljudi in potiska ob stran odgovornost zakonitih organov. Proti odporom in vsem drugim oviram na naši poti se bomo uspešno borili z demokratičnimi sredstvi našega političnega sistema, z neposrednimi prizadevanji delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter s popolno mobilizacijo vseh subjektivnih sil socialističnega samoupravljanja v boju za njihove ustavne pravice in odgovornosti. V ta namen morajo biti delavci in delovni ljudje celovito obveščeni o vseh dejstvih, pomembnih za sprejemanje sklepov, ter o sredstvih, ciljih in metodah akcije, pa tudi dobro organizirani in pripravljeni na demokratičen spopad mnenj in uspešno izpolnjevanje lastnih in družbenih nalog. Največja odgovornost zveze komunistov je prav v tem, da širi v družbi take demokratične odnose, v katerih družbene institucije in posamezniki izpolnjujejo svoje obveznosti v okviru svojih pooblastil ter pri tem redno odgovarjajo pred delovnimi ljudmi in socialistično javnostjo. VSAK KOMUNIST MORA BITI AKTIVIST SZDL 11. Za krepitev stabilnosti družbe in za izvajanje stabilizacijskih programov je potrebna enotnost najširših socialističnih demokratičnih in domoljubnih sil, združenih v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije. Na tem spoznanju mora temeljiti tudi odnos komunistov do dela v vseh oblikah delovanja SZDL. Tega boja zveza komunistov ne more biti sama, v njem morajo sodelovati vse socialistične družbene sile in vsi delovni ljudje, ker je v največjem interesu vsega delavskega razreda. Samo taka tesna povezanost ZK z vsemi socialističnimi samoupravnimi in demokratičnimi silami je lahko kos pritisku reakcionarnih sil. Hkrati bo to omogočalo in spodbujalo skupni boj komunistov, delovnih ljudi in občanov, tudi kadar obstajajo med njimi nekatere ideološke razlike, vendar nikakor ne razlike pri njihovi pripravljenosti in opredelitvi, da skupaj branijo in gradijo socializem in samoupravno demokracijo. PRILOGA — STRAN 4 V tem je naloga ZK, da na skupnem naprednem in dolgoročnem socialističnem temelju, zbira vse delovne ljudi in vse napredne ustvarjalske sile naše družbe. Vsak komunist mora biti aktivist socialistične zveze delovnega ljudstva. Zveza komunistov ne more igrati vloge avantgarde delavskega razreda zunaj socialistične zveze. Socialistična zveza je fronta družbenopolitičnih organizacij in najširši okvir za združevanje vseh delovnih ljudi in občanov ne glede na narodnostne, socialne, verske in druge razlike. Sektaštvo glede na socialistično zvezo vodi k odtujevanju zveze komunistov od ljudstva. Če se socialistična zveza in njena dejavnost ne bosta razvijali tako, se bodo krepili pritiski in zahteve po enostranskem ali večstranskem sistemu. Javno in odgovorno politično delo komunistov v fronti je pomembno sredstvo za krepitev vpliva delavskega razreda in delovnih ljudi na zvezo komunistov. Pri uresničevanju svojega programa se komunisti v fronti borijo za enotnost razrednih in nacionalnih interesov, za odpravljanje ideoloških in drugih razlik, za ustvarjalno kritiko in alternativne rešitve, za pluralizem samoupravnih interesov in demokratično kadrovsko politiko. Socialistična zveza ne more biti transmisija zveze komunistov. Komunisti nimajo nobenih takih interesov, ki bi bili ločeni od interesov delavskega razreda. Njihova vodilna vloga se uveljavlja med delovnimi ljudmi in občani v skupnem boju za nadaljnji razvoj naše družbe na temeljih socialističnega samoupravljanja. Delovati morajo z močjo argumentov in z lastnimi zgledi ter biti v prvih vrstah boja za razvoj naše socialistične družbe. Od komunistov, še zlasti od vodstva ZK, to zahteva, da se aktivno in odgovorno, s svojimi pobudami in delom in ne le s sporočanjem stališč vključujejo v najširše dejavnosti socialistične zveze, v njene sekcije, da sodelujejo na tribunah in v javnih razpravah, kajti boj za ustavno zasnovo socialistične zveze je hkrati tudi boj proti taki ZK, ki bi imela značaj klasične stranke, in boj proti vračanju družbe v etatistične odnose. Samo z uspešnim uveljavljanjem vloge socialistične zveze in delovanjem komunistov v njej je mogoče zagotoviti povezanost delavskega razreda in še zlasti komunistov z vsemi drugimi deli delovnega ljudstva. ENOTNOST ZKJ JE POGOJ IN JAMSTVO ZA ENOTNOST VSE DRUŽBE 12. Pri izpolnjevanju velikih nalog sedanjega razvojnega obdobja naše revolucije je poglavitni pogoj za nadaljnje uveljavljanje ustvarjalne vodilne idejnopolitične vloge Zveze komunistov Jugoslavije njena idejna in akcijska enotnost. Enotnost ZKJ je pogoj in največje jamstvo za enotnost in stabilnost vse naše družbe. Tega ni mogoče doseči preprosto in enkrat za vselej, odvisno pa tudi ni samo od vodstva, čeprav nedvomno drži, da je pojasnjevanje in usklajevanje pogledov in stališč prav v organih ZK velikega pomena za uveljavljanje in krepitev idejnopolitične enotnosti zveze komunistov in vse družbe. To je odvisno predvsem od ravni skupne zavesti, prizadevanj in prispevkov vseh članov, organizacij in organov ZK. V tem pogledu je zveza komunistov deležna številnih upravičenih kritik zaradi pojavov neenotnosti, akcijske nedoslednosti, forumskega dela, prevelikega opiranja na državne organe, povezane s tehnobirokratskimi strukturami, prakticizmi itd. Trdo- vratno vztrajanje nekaterih vodstev ali organizacij samo pri svojih stališčih ter izključno uveljavljanje lastnih izhodišč in interesov vodi neizbežno v razcep in konfrontacijo, pa tudi k frakcionaštvu v zvezi komunistov. Zato mora ZK odločno preprečiti take pojave in tako ravnanje. Tako stanje in odnos v ZK je treba spreminjati z revolucionarno akcijo, z demokratičnim oblikovanjem idejnopolitičnih stališč in sklepov ter z njihovim doslednim uveljavljanjem. Člani, organizacije in organi ZK lahko uspešno delujejo in so enotni samo, če njihove programske opredelitve in akcije temeljijo na zgodovinskem interesu delavskega razreda. ODGOVORNOST ORGANOV IN VODSTEV ZKJ ZA ENOTNOST 13. Centralni komiteji ZK republik, pokrajinski ZK, komite organizacije ZKJ v JLA in njihovi poli-tično-izvršilni organi nosijo neposredno in popolno odgovornost za izvajanje sprejete politike ZKJ tako pred člani ZK svoje republike in pokrajine kot pred Zvezo komunistov Jugoslavije — njenim kongresom in centralnim komitejem ZKJ. Centralni komite ZKJ, centralni komiteji ZK republik in pokrajinska komiteja ZK so dolžni skrbeti za enotnost delovanja vse zveze komunistov Jugoslavije. Svojo organizacijsko strukturo, vsebino in delovne metode so dolžni razvijati tako, da bo centralni komite ZKJ lahko uspešno uveljavljal vlogo najvišjega organa ZKJ med kongresoma. Centralni komite ZKJ nalaga predsedstvu, da mora imeti neposreden in stalen vpogled v razmere v posameznih okoljih in v uresničevanju sklepov centralnega komiteja ZKJ v zvezi komunistov, republik in pokrajin. Zveze komunistov socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin, organizacija ZKJ v JLA in njihova vodstva so dolžni s svojim delom in odnosom krepiti in uveljavljati vlogo centralnega komiteja ZKJ in njegovega predsedstva, tako da se bo CK ZKJ razvijal in deloval kot nosilec idejne in politične sinteze ter kot vezni člen pri najpomembnejših smereh boja za socialistično samoupravljanje. Prav na ta način lahko zveze komunistov republik in pokrajin odgovorno sodelujejo pri uresničevanju enotne politike jugoslovanskih komunistov. NALOGE CK ZKJ IN NJEGOVEGA PREDSEDSTVA 14. Posebna naloga centralnega komiteja ZKJ in njegovega predsedstva je, da v naslednjem obdobju: — sistematično in vsestransko spremljata in analizirata možnosti in probleme nadaljnjega razvoja socialstčnega samoupravljanja ter aktivnosti zveze komunistov in drugih subjektivnih sil v tej smeri, predvsem idejno, organizacijsko in akcijsko usposobljenost članov, organizacij in organov ZK; — kar se da neposredno vključita člane centralnega komiteja ZKJ v prizadevanja za uveljavljanje in izvajanje politike ZKJ in v priprave na seje. K zadevam, ki so pomembne za izpopolnjevanje in izvajanje politike ZKJ, morata pritegniti centralne in pokrajinske komiteje, komite organizacije ZKJ v JLA, občinske komiteje ZK in osnovne organizacije ter s tem zagotoviti sprejemanje jasnih sklepov in uspešno reševanje perečih idejnopolitičnih in družbenoekonomskih problemov; — zagotoviti možnosti za izvajanje, redno spremljanje, analiziranje, ocenjevanje in nadzorova- nje uveljavljanja sprejete politike, stališč in sklepov centralnega komiteja ZKJ v vsej zvezi komunistov; — organizirata, če je potrebno, sestanke z organi zvez komunistov republik in pokrajin ter organizacije ZKJ v JLA za vsestransko medsebojno obveščenost in zagotavljanje enotne idejnopolitične akcije. NAČELA DEMOKRATIČNEGA CENTRALIZMA IZHODIŠČE ZA KREPITEV ENOTNOSTI 15. Temelj notranjega življenja, organiziranosti in delovanja ZKJ so načela demokratičnega centralizma, ki so hkrati tudi izhodišče za krepitev idejnopolitične in akcijske enotnosti ZKJ. V praksi pa je opaziti omahovanja in tudi odstopanja od teh norm, kar povzroča popuščanje enotnosti in hkrati omogoča pojave federacije v ZKJ. Take težnje in odnosi se kažejo predvsem v nedoslednem uveljavljanju načela demokratičnega centralizma v ZKJ kot celoti; v neustreznem in enostranskem, tudi samovoljnem pojmovanju in razlaganju samostojnosti ZK republik in pokrajin ter v zanemarjanju njihovih odgovornosti in obveznosti pri izpopolnjevanju in izvajanju vse politike ZKJ; v različni praksi ter različnem interpretiranju in uveljavljanju poglavitnih ciljev politike ZKJ ter v voluntarističnem in subjektivističnem odnosu do sklepov centralnega komiteja ZKJ, ki se jim ponekod celo izmikajo, jih zanikajo ali ne izvajajo. Strpnost do takih pojmovanj in postopkov objektivno odpira vrata frakcio-naškemu ravnanju in delovanju, kar lahko ogrozi enotnost ZKJ ter njeno razredno, revolucionarno vlogo in odgovornost za enotnost države in njen socialistični samoupravni razvoj. Zato so se centralni komiteji ZKJ in njeno predsedstvo, kakor tudi vsi drugi organi in organizacije ZK dolžni odločno boriti proti tem težnjam in njihovim nosilcem v ZKJ. Vsa vodstva in organizacije zveze komunistov se morajo hkrati nenehno in odločno boriti proti pojmovanju in težnjam k unitarizmu, dogmatizmu in birokratizmu, ki ne bi ogrozili samo samostojnosti in odgovornosti ZK republik in pokrajin v enotni Zvezi komunistov Jugoslavije, temveč tudi vse bistvene pridobitve socialistične revolucije. Te težnje se kažejo tudi na ravni zveze komunistov republik, pokrajin in občin. Na ta način ogrožajo enotnost ZKJ, čemur se je treba odločno postaviti po robu. KREPITI DEMOKRATIČNE ODNOSE V ZK IN JAVNOST DELA 16. Da bi zveza komunistov uspešneje delovala kot notranja sila samoupravnega in delegatskega sistema, v družbenopolitičnih ter družbenih organizacijah in združenjih občanov, mora tudi v prihodnje razvijati in krepiti demokratične odnose v lastnih vrstah in usposabljati komuniste, da se bodo za ideje, politiko in stališča zveze komunistov borili s prepričanjem in argumenti, s svojimi prizadevanji, doslednostjo in lastnim zgledom. Nujno je treba razvijati take odnose, metode in oblike delovanja, v katerih bo vsak član, organizacija in organ zveze komunistov zavedno, ustvarjalno, kritiko in odgovorno gradil politično in hkrati prevzemal odgovornost za njeno dosledno uveljav- PPILOGA — STRAN 5 Ijanje. Razprave in spopadi mnenj o najrazličnejših zadevah se morajo končevati z enotnimi sklepi, na podlagi argumentov in opredelitev večine, kar postaja obveznost in izhodišče delovanja za vse. V svoji praksi mora zveza komunistov dosledno uveljavljati bolj javno delo ter nenehno neposredno povezavo med organi in člani ter člani in organi, ker se lahko na ta način uspešno bori proti lastni birokratizaciji. Zato je treba razvijati prakso, da se občinski, pokrajinski in centralni komiteji ter centralni komite ZKJ pred sprejemanjem bistvenih stališč in sklepov posvetujejo s člani in organizacijami ZK. Vodstva ZK morajo na vseh ravneh organiziranosti krepiti odgovornost političnoizvršilnih organov do organov, ki so jih izvolili, odpravljati formalizem in rutinerstvo ter dosledno uveljavljati statutarno obveznost, da redno, kritično in samokritično odgovarjajo za svoje delo pred organizacijami in člani zveze komunistov. V okviru doslednega in učinkovitega uveljavljanja osebne in kolektivne odgovornosti se mora Zveza komunistov Jugoslavije od centralnega komiteja ZKJ do osnovnih organizacij in slehernega člana ZK odločno in neprizanesljivo bojevati proti oportunizmu in njegovim vzrokom in nosilcem. Zveza komunistov mora odločno obračunati s pojavi nedemokratičnega in nesamoupravnega vedenja, malomeščanske lagodnosti in karierizma, bogatenja brez dela in na podlagi različnih oblik prilaščanja družbenih sredstev, z birokratsko odtujenostjo in neobčutljivostjo za deformacije v naši družbi. To je nezdružljivo s članstvom v zvezi komunistov. Jugoslovanski komunisti naj bi se, zvesti svojemu boju, revolucionarnemu izročilu in njegovim dragocenim moralnim vrednotam, humanizmu in etiki, v prihodnje še odločneje in vztrajneje bojevali proti takšnim in podobnim negativnim pojavom in odmikom v lastnih vrstah in v družbi ter se zavzemali za dosledno uveljavitev zakonskih norm proti takšnemu ravnanju. RAZMERE IN NALOGE TERJAJO USPOSABLJANJE ČLANOV ZK 17. Zapletene in težavne neposredne in dolgoročne naloge, ki se zastavljajo zvezi komunistov in družbi, terjajo idejnopolitično usposobljeno članstvo, tehtnejše teoretično delo in zavzet idejni boj v luči spoznanj marksistične znanstvene in teoretične misli v celoti, pa tudi prispevka uglednih revolucionarjev in mislecev jugoslovanskega delavskega gibanja, še posebej Tita in Kardelja. Dolžnost zveze komunistov je, da v ta namen mobilizira in spodbudi vse socialistične ustvarjalne sile, najširši krog znanstvenih, kulturnih in strokovnih delavcev in vseh drugih ustvarjalcev, ker brez vsestranskega razvoja marksistične misli in upoštevanja dosežkov sodobne znanosti ne bo mogoče odgovoriti na konkretna vprašanja današnjega časa in odpreti novih perspektiv. Zanesljivih poti nadaljnjega družbenega razvoja ne bo moč utreti brez organiziranih prizadevanj za spodbujanje ustvarjalnosti in svobode družbene kritike iz socialističnih samoupravnih izhodišč, ki v praksi krepi ustavno in programsko vlogo delavskega razreda, narodov in narodnosti. Kritika mora biti argumentirana in učinkovati mora kot spodbuda za nadaljnji socialistični samoupravni razvoj in orožje napredka. Zato je potrebno in zato je ZK dolžna PRILOGA — STRAN 6 tako v svojih vrstah kot v družbi razviti razredno in ideološko razlikovanje kritike od kritizerstva in protikomunistične destrukcije. V ZKJ pogosto analiziramo družbeno stvarnost, ne da bi celoviteje in globlje pretehtali družbena protislovja in razmerje družbenih sil. To je eden izmed vzrokov, da iz takšnih analiz tudi ni moč izvajati pravilnih sklepov in na tej podlagi začeti idejnopolitično akcijo in boj za celovitejšo uveljavitev naših stališč. Od tod tudi forumsko delo, oportunizem in obnovitev dogmatske in sektaške zavesti, umik pred pritiskom političnega pragmatizma, pe-šanje meril razrednega boja, spogledovanje s pritiski in provokacijami protisocialistične usmeritve. Zato mora biti idejni boj zveze komunistov sinhroniziran in zdaleč bolj ofenziven in zavzet na podlagi izvirnih opredelitev programa ZKJ, ustave SFRJ, in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, da bi zagotovili še več možnosti za nov prodor v razvoju socialističnega samoupravljanja in socialistične samoupravne demokracije ter onemogočili delovanje iz izhodišč, ki so navzkriž z vrednotami naše revolucije. K delovanju in učinkovitosti socialistične idejne fronte morata vsestransko prispevati tudi tisk in publicistika ZKJ, pa tudi vsa druga sredstva javnega obveščanja ter znanstvene, izobraževalne, kulturne in umetniške ustanove. Komunisti se morajo odločno bojevati proti pojavom politične zlorabe kulturne ustvarjalnosti. Treba je tudi zaostriti odgovornost tistih komunistov, ki omogočajo, da se v sredstvih obveščanja in v javnosti uveljavljajo stališča, ki so navzkriž s temeljnimi opredelitvami in vrednotami naše družbe NEPRIZANESLJIV BOJ ZK PROTI NACIONALIZMU 18. Politični sovražniki vseh vrst in idejni nasprotniki socialističnega samoupravljanja zlorabijo naše pomanjkljivosti in težave v družbi, še posebej pomanjkanje organizirane idejnopolitične dejavnosti, in organizirajo različne dejavnosti, katerih cilj je ogrožati socialistično samoupravljanje, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, našo federativno ureditev in obrambni sistem. Napadalno ponavljajo številne teze o nedemokratični naravi zveze komunistov. Izpodbiti skušajo zgodovinske, idejne in etične vrednote in cilje naše socialistične družbe in ponujajo različne konservativne, buržoazne in dogmatske idejne in politične koncepcije na politični in družbenogospodarski ravni. Temeljno gibalo in najbolj zagrizeno oporišče, kjer se zbirajo vse te sile v naši družbi, je nacionalizem. Zato se ne moremo sprijazniti z nacionalizmom in zato se moramo proti njemu bojevati neprizanesljivo in docela konkretno, saj naša koncepcija skupnega življenja v socialistični samoupravni federativni Jugoslaviji v celoti temelji na enotnosti razrednega in nacionalnega interesa. V tem smislu je zveza komunistov dolžna v lastnih vrstah nenehno skrbeti za razlikovanje med uveljavljanjem narodnostnih čustev in različnih oblik nacionalizma. Nacionalistične, klerikalne, psevdoliberalistične in druge nazadnjaške nazore je treba z argumenti razkrinkati pred našo socialistično javnostjo, sleherno delovanje proti ustavni ureditvi pa je treba odločno preprečiti. VREDNOTITI DELOVANJE SLEHERNEGA ČLANA ZK 19. V osnovnih organizacijah in organih ZK je treba objektivno, samokritično in kritično vrednotiti dejansko delovanje in politično prizadevnost, dose- žene rezultate, vedenje in zavzemanje slehernega člana ZK, še zlasti komunistov na odgovornih družbenih in političnih položajih. Treba je poskrbeti za korenit preobrat in izboljšati vsebino in metodo celotnega partijskega dela in življenja. Navidezna in formalna dejavnost, sestanki, na katerih kar naprej ponavljajo znane opredelitve, rutinsko delo in suhoparno opravljanje statutarnih obveznosti ne peljejo nikamor. Delo slehernega člana ZK je treba meriti po njegovi dejavnosti v procesih samoupravnega odločanja, v samoupravnih organih, krajevnih skupnostih, socialistični zvezi, sindikatu, mladinski in drugih družbenih organizacijah, v združenjih občanov in na javnih tribunah. Čas, v katerem živimo, in naloge, ki jih opravljamo, terjajo spremembe tudi v tem smislu, prepričljivo delovanje med ljudstvom, ustvarjalnost in disciplino pri izvajanju politike, ki sistematično, demokratično in vztrajno spreminja našo temeljno programsko usmeritev v živo stvarnost. S tem je neposredno povezana tudi potreba po nadaljnjem usposabljanju občinskih komitejev ZK za opravljanje odgovornih nalog, tako da bi kar najuspešneje spodbujali zavzemanje in delo osnovnih organizacij in prispevali k usmerjanju in enotnosti njihovega delovanja. Osnovne organizacije in organi ZK morajo o prizadevanjih za razvoj družbenopolitične dejavnosti in idejnega dela bolj posegati tudi po drugih oblikah idejnopolitičnega delovanja in akcijskega organiziranja komunistov. ZAGOTAVLJANJE DELAVSKE VEČINE V ZK BISTVENO POLITIČNO VPRAŠANJE 20. Krepitev delavsko-razredne sestave, vsebine in načina delovanja zveze komunistov je trajna dolžnost in potreba organov in osnovnih organizacij ZK in pogoj za uresničitev njihove vloge in nalog. To je politično vprašanje bistvenega pomena, in ne nekakšna težnja po zvišanju odstotka. Zagotavljanje delavske večine v zvezi komunistov in večji delež delavcev v organih ZK narekujeta dosledno uresničitev programskih opredelitev in s statutom ZKJ predvidene politike in meril sprejema v članstvo zveze komunistov, se pravi večji sprejem delavcev, predvsem delavcev iz materialne proizvodnje, kmetovalcev in drugih ustvarjalcev, še zlasti mladih in žensk, iz vrst vseh narodov in narodnosti, in skrb, da ne bi sprejeli nikogar z egoističnimi, karierističnimi in podobnimi motivi. Osnovna organizacija in vodstva ZK naj bi temeljito pretehtala, zakaj teh opredelitev ne uresničujejo. Prav danes,'ko bijemo velik boj za odpravo težav in nadaljnji napredek, je potrebna delavska večina v ZK, da bi na politiko in stališča ZK odločilno vplivali interesi in življenjske potrebe delavskega razreda za uresničitev programa socialistične samoupravne preobrazbe naše družbe. Delavci bodo vselej imeli posluh za tisto, kar je res v prid delavskemu razredu in socializmu, in zato bodo brez zadržkov podprli vse tiste pobude ZK, ki bodo izražale njihove neposredne in zgodovinske interese. Zveza komunistov bo tako bolj odporna proti vplivu tujih ideologij in interesov v lastnih vrstah in v družbi. DOSLEDNO URESNIČITI NAČELA KADROVSKE POLITIKE V ZKJ 21. Dosledno spoštovanje in uresničitev načel kadrovske politike v ZKJ je trajna dolžnost vseh organov in organizacij zveze komunistov. Treba je napraviti konec pomanjkljivostim v postopku kandidiranja in volitev, delovanju neformalnih skupin, odločanju v ozkih krogih, liderstvu in podobnim pojavom, ki so nezdružljivi z odnosi v ZK, kompromitirajo kadrovsko politiko ZKJ, peljejo do karierizma in sprožajo nezadovoljstvo in upravičene kritike. Sposobnost, idejnopolitična usmerjenost, delovni rezultati in moralne vrednote so bistvena merila kadrovske politike in prakse. Treba je uveljaviti tudi stališče, da bi morali v demokratičnem postopku predložiti več kandidatov za nosilce vodilnih funkcij. Kontinuirana kadrovska politika v ZK ni možna, če ne bomo uveljavili načela nenehne menjave in rotacije kadrov, če ne bomo omejili ponovnih izvolitev in uvedli javnega ocenjevanja in potrjevanja dela partijskih funkcionarjev, zagotovili sprejem novih kadrov iz materialne proizvodnje in znanosti in njihovega vračanja na delovna mesta, sistematičnega pomlajevanja kadrovske strukture in deprofe-sionalizacije kadrov pri opravljanju funkcij v ZKJ. Spričo pomena za celotne odnose v zvezi komunistov in spričo različnih razlag in prakse naj bi CK ZKJ do 13. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije kritično analiziral in izboljšal dosedanje izkušnje pri uveljavljanju načela kolektivnega dela in odgovornosti. V tem okviru je treba posebej analizirati izkušnje in razlike, kar zadeva trajanje mandata v posameznih okoljih. TAKOJ SPROŽITI RAZPRAVO O PREDLOGU SKLEPOV IN ZAČETI OFENZIVNO AKCIJO 22. Vse osnovne organizacije in organi ZK so dolžni takoj sprožiti in organizirati široko in temeljito razpravo na podlagi tega predloga sklepov, analize o uveljavljanju vodilne vloge Zveze komunistov Jugoslavije in krepitvi njene ideje in akcijske enotnosti, uvodnega referata in razprave na 13. seji CK ZKJ in na tej podlagi oceniti svoje delo ter izoblikovati akcijske programe in neposredne naloge in pozvati članstvo in vse družbene sile v ofenzivno akcijo. Centralni komite ZKJ poziva članstvo, organizacije in vodstva ZK, naj v tej razpravi kritično pretehtajo splošne družbene tokove in razvoj ter lastne odnose do nalog, ki izvirajo iz stališč 12. kongresa ZKJ, dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in sklepov CK ZKJ. Komunisti so dolžni poiskati in najti konkretne rešitve v lastnem okolju in v družbi v celoti ter v tem smislu mobilizirati, organizirati in usmerjati samoupravno in družbenopolitično dejavnost delavskega razreda in najširših množic delovnih ljudi. Zveza komunistov mora ves čas spremljati, kako izvajamo stabilizacijski program in katere njegove opredelitve se v celoti potrjujejo v življenju in prispevajo k zvišanju delovne storilnosti in razvoju samoupravnih družbenogospodarskih in političnih odnosov. Vse, kar bi se v praksi izkazalo kot premalo spodbudno za materialni in družbeni napredek, je treba pravočasno izpopolniti ali spremeniti. Z razpravo o predlogu sklepov in konkretno akcijo bo celotno članstvo ZKJ ustvarjalno prispevalo k preverjanju, izpopolnitvi in oblikovanju predlaganih sklepov in politike ZK na sedanji stopnji razvoja s kolektivnimi prizadevanji za najustreznejše odgovore na vprašanja, ki jih zastavlja predlog skle- pov, pa tudi na druga vprašanja, ki jih zastavlja življenjska praksa. Ta široka razprava naj bi stekla v okviru vsestranske mobilizacije zveze komunistov in vseh socialističnih sil v naši družbi ter pripravljenosti, da bi z odločnim, učinkovitim in enotnim delovanjem zagotovili preobrat v dejavnosti za odpravo perečih družbenih problemov in da bi vse ustanove in organizacije v naši družbi odgovorno opravljale svoje delo. K temu bomo prispevali z uspešnimi pripravami na 13. kongres ZKJ. Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije bo povzel rezultate teh dejavnosti in na podlagi stališč, mnenj in predlogov iz razprave do konca leta sprejel sklepe. • Živimo in delamo v precej težavnih in zapletenih razmerah, za katere so značilne domače gospodarske težave in poslabšani mednarodni gospodarski in politični odnosi. Priča smo domači nelikvidnosti in velikim finančnim obveznostim do tujine, rasti cen in pritisku na življenjski standard delovnih ljudi in občanov ter problemom pri zaposlovanju, še zlasti mladih. Zavedamo pa se, da zgolj ugotavljanje ali celo dramatizacija razmer ne utirata zanesljivih poti do izhoda iz težav. Vse to terja zavzetejše delo, pa tudi žrtve. Izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije narekuje mobilizacijo vseh družbenih zmogljivosti, hkrati pa se moramo kar najbolj opreti na lastne sile. To bo jugoslovansko socialistično družbo pripeljalo do stabilnega družbenogospodarskega razvoja na temeljih socialističnega samoupravljanja, krepilo njegovo materialno moč in demokratične vrednote našega sistema ter naš stabilni in neodvisni mednarodni položaj. Naša moč je večja, kot včasih mislijo in kot kažejo podatki, iztrgani iz celote. Imamo delavski razred, ki je dozorel v boju za soci- alistično samoupravljanje, kot svojo življenjsko opredelitev, in mladino, ki v ciljih tega boja vidi svojo prihodnost, imamo razvite organizirane sile socialistične zavesti in akcije, velike znanstvene zmogljivosti in sodobna proizvajalna sredstva, imamo ugled zavzetega in doslednega borca za enakopravne odnose med narodi in državami. Imamo torej zanesljivo oporo in močne vzvode za razvoj. • Nujen pogoj za uspešno uresničitev ciljev, za katere si prizadevamo, je nenehno usposabljanje zveze komunistov in krepitev njene idejne in akcijske enotnosti, komunistična doslednost v boju za interese delavskega razreda, za enakopravnost in bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Zveza komunistov Jugoslavije je odprla perspektive za nadaljnji razvoj naše revolucije. Zdaj se mora organizirati in neposredno delovati, da bi zagotovila uresničitev začrtanih ciljev in nalog. K temu naj bi vsestransko prispevali razprava in akcija, ki smo jo sprožili na 13. seji centralnega komiteja ZKJ. • Zaupanje, pa tudi resna opozorila in zahteve delavskega razreda in delovnih ljudi, pomenijo veliko moč in oporo za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja in zavezujejo komuniste, da opravijo svojo nalogo tudi na tej stopnji revolucije, da so idejnopolitično in akcijsko enotni in odgovorni. Od odločnejše odprave pomanjkljivosti v njihovih lastnih vrstah, od preobrata v zavesti in ravnanju komunistov in od njihove zavzetejše dejavnosti med delovnimi ljudmi in v sodelovanju z njimi je odvisen tudi preobrat v tokovih družbenega in gospodarskega življenja, hitrejši izhodi iz težav in razmer, v katerih smo danes, in zanesljiva perspektiva našega razvoja. (Opomba: Objavili smo sklepe z mednaslovi iz priloge DELA.) 20 LET TOZD GO CELJE Dedič Hasib — zidar, Djak Anton — zidar, Miklavčič Teodor — tesar, Robida Tatjana — vodja gradb., Sipovlč Ra-miz — tesar, Tukič Ibrahim — tesar, Znidarec Dragotin — zidar, Šakušlč Mustafa — zidar. TOZD GO ŠENTJUR Duraki Fejzula — gr. delovodja, Furjan Josip — zidar, Klju-čarič Josip — gr. delovodja, Šentjurc Irena — tajnica. TOZD GO SLOVENSKE KONJICE Jurovič Franjo — tesar, Ledinek Jožica — čistilka, Zorman Stjepan — zidar. TOZD GO ŽALEC Marolin Mijo — zidar, Rojnik Ivan — gr. delovodja, Vaš Martin — zidar. TOZD GRADB. ROGAŠKA SLATINA Hohnjec Josip — tesar, (upok.), Jovanovič Milenko — zidar, Mastnak Jože — tesar, Sumeč Stefan — zidar. TOZD MEHANIZACIJA Balek Jože — str. ključ., Gnilšek Mirko — vodja elektrodi-str., Jošt Stanislav — žerjavist, Lednik Martin — šofer, Romih Mirko — žerjavist, špeglič Alojz — šofer. TOZD IGM MEDLOG Drofenik Stanko — skladiščnik, Horvat Pavlina — telefonist, Ilič Stjepan — strojnik, Jagrič Marta — vodja obrata, Lojen Ivan — železokrivec, Podhraški Branko-Leo — čuvaj, Štraus Franc — voznik viličarja, Veber Franc — železokrivec, Vrenko Alojz — strojnik, Zanjko Stjepan — železokrivec. TOZD PROIZVODNI OBRATI štifter Rudolf — vodja vodov. TOZD LESNI OBRATI Mihevc Ivan — delovodja. TOZD PROJEKTIVNI BIRO Jelen Ivan — tehnolog. Pelko Jernej — direktor. DS SKUPNE SLUŽBE Durakovič Osman — čuvaj, Frlič Silva — čistilka, Kač Ana — prodaja stanovanj, Krivec Vladimir — geometer, Krajnc Alojz — vodja zahtevnih proj., Pelko Erna — tajnica, Zutič Marija — admin. v skladišču, Žohar Franc — nabavni referent, Slivnik Franc — vodja obrt. odd. TOZD PREVOZI Fazlič Rasim — žerjavist, Prosenc Rudi — ključavničar. TOZD MOBILIA Blatnik Anton — mizar. TOZD GO LJUBLJANA Beganovič Hasan-ll — železokrivec, Golnar Ivan — inštruktor. Džulič Arif — tesar, Erdelji Ivan — zidar, Ibrahi-movič Muharem — delavec, Klement Franc — šofer kombija, Kržalič Abdulah — zidar, Mehič Abid — delavec, Sab-Ijakovič Mehmed — delavec, Stojčič Milan — strojnik, šnaj-cer Franjo — zidar. 15 LET TOZD GO CELJE Habek Ivan — zidar, Lendero Ladislav — zidar, Makar Franjo — delovodja, Stojanovič Milenko — tesar, šistek Adem — strojnik, Gajič Stanoje — tesar. TOZD GO LAŠKO Rečnik Danijel — zidar, Tufekčič Jusuf — tesar. TOZD GO ŠENTJUR Horvat Josip — zidar, Krajnc Rudolf — zidar, Pejič Matija — zidar. TOZD GO SLOVENSKE KONJICE Brusi Karl — zidar, Kos Florjan — delovodja. TOZD GO ŽALEC Dukarič Andro — zidar, Javornik Jernej — zidar, Kadilnik Avgust — zidar, Muherina Huse — zidar, Rojnik Marija — tajnica. TOZD GRADB. ROGAŠKA SLATINA Kovač Maks — tesar, Lovrenčak Franc — zidar, Škorjanc Josip — gr. delavec, škrablin Martin — gr. delovodja, Šprajc Martin — delovodja, Gretlč Franjo — tesar. TOZD MEHANIZACIJA Čater Vinko — šofer (poki. reh.), Jelen Ivan — bagerist, Košir Uroš — žerjavist, Lipovšek Dušan — strojnik, Maček Peter — buldožerist, špegelj Viljem — monter žerjavov, Kosem Ivan — žerjavist. TOZD IGM MEDLOG Majer Anton — teracer, Bratuša Jakob — mizar, Firulovič Jovan — železokrivec, Jošovc Oto — voznik viličarja, Ramšak Engelbert — strojnik. TOZD PROIZVODNI OBRATI Cvek Robert — vod. Inštalater, Lipičnik Jernej — vodja skladišča, Štajner Anton — klepar. TOZD LESNI OBRATI Lebar Jožef — tesar, Slakan Emil — tesar. DS SKUPNE SLUŽBE Ernecl Bojan — hišnik, Hukič Smail — Inštruktor, Vrečko Marija — tehnolog. TOZD PREVOZI Bečirovič Tomislav — voznik. TOZD GO LJUBLJANA Ahmedbašič Mamo — zidar, Božič Stjepan — delovodja, Hasanovič Mustafa — delovodja, Ljubljankovič Ibro — zidar, Miloševič Marko — delavec, Milunovič Džordžo — zidar, Mujakič Munib — delavec, Oručevič Mustafa — zidar. iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD Predstavljamo vam nekaj objektov, ki so Jih naše temeljne organizacije zgradile v zadnjem času. Gradbena o-peratlva Celje: Blagovna hiša »Sava«, Srbac — Gradbeništvo Rogaška Slatina: Telovadnica pri Osnovni šoli v Ratanjskl vasi — Gradbena operatlva Žalec: Nov trakt Osnovne šole Šempeter — Gradbena operatlva Ljubljana: Poslovno trgovski center Rakovnik — Foto: Vili Šuster JUBILANTI 1984 10 LET TOZD GO CELJE Bender Ruhdija — zidar, Božič Pero — zidar, Brinovec Franc — direktor TO, Cvijanovič Slobodan — tesar, Cvikl Janez — zidar, Derviševič Halil — zidar, Derviševič Mujo — delavec, Djokič Obrad — zidar, Džafič Zekirija — zidar, Filipovič Momir — delavec, Gaber Marija — čistilka, Hodžič Muhidin — skladiščnik, Hukič Esad — gr. delavec, Klarič Pejo — gr. delavec, Klemenšek Alojz — zidar, Kokorič Jožo — tesar, Ljutič Fehim — zidar, Malič Stanko — zidar, Marič Drago — gr. delavec, Mehmedovič Sabit — železokrivec, Muratovič Asim — zidar, Plantosar Ivan — zidar, Popovič Vitomir — gr. delavec, Radovanovič Dragan — tesar, Radže-novič Stevo — strojnik, Rikič Milan — tesar, Tomič Živko — zidar, Žlof Marjan — skladiščnik, Somrak Alojz — zidar. TOZD GO LAŠKO Bratina Magdalena — vodja gradbišča, Durakovič Hasan — zidar, Durakovič Adem — zidar, Pejič M ato — strojnik, Prt-njak Alojzij — zidar, Radovanovič Blagoje — gr. delavec, Sajovic Rozalija — čistilka, Šmarčan Drago — delovodja, Zivkovič Novak — zidar. TOZD GO ŠENTJUR Babič Juro — zidar, Borko Zdravko — vodja gradbišča, Cvijanovič Pero — zidar, Križanec Danijel — tesar, Nežmah Franc — tesar, Pasarič Josip — zidar, Petrušič Blagoje — zidar, Ramič Asim — tesar, Salkič Čamil — delavec, Saji-novič Brane — betonerec, Tušek Martin — skladiščnik. TOZD GO ŽALEC Črepinšek Franc — gr. delovodja, Goršek Rafael — zidar, Jovič Miladin — gr. delovodja, Ljepoja Milanko — zidar, Ljutič Miralem — zidar, Makarič Ranko — gr. delovodja, Mehič Rašid — zidar, Oprešnik Jožef — skladiščnik, Star-čevič Branko — tesar. TOZD GO SLOVENSKE KONJICE Kušter Jožef — zidar, Zupančič Hinko — gr. delovodja. TOZD ROGAŠKA SLATINA Barič Ignac — zidar, Bele Melita — kuharica, Hohnjec Ana — kuharica, Fišer Slavko — strojnik, Jutriša Franjo — zidar, Kidrič Anton — delavec, Bukšek Stanko — vodja gradbišča, Cajzek Frančišek — delovodja, Crnogaj Stanko — zidar (pok. reh.), Lampret Anton — delavec, Lesjak Ivan — vodja gradbišča, Ljubič Ciril — gr. delavec, Ogrinc Ivana — knjigovodja, Pobežin Jožef — upravnik naselja, Popit Janez — nabavni referent, Savič Nedeljko — gr. delavec, Tkalec Stjepan — tesar, Vreš Feliks — zidar, Zajec Ignac — tesar, Vešligaj Čedomir — gr. delavec. TOZD MEHANIZACIJA Bratuša Ivan — vodja obrata, Farkaš Berislav — varilec, Ah-tik Ivan — skupinovodja, Bevc Marjan — skupinovodja, Bo-jinovič Obrad — strojnik, Cepuš Ivan — šofer, Kiker Vladimir — šofer, Klenovšek Miroslav — bagerist, Končan Karol — šofer, Koren Stanko — buldožerist, Krošl Franc — šofer, Matavž Avgust — šofer, Memčič Fadil — strojnik, Mladenovič Aco — avtomehanik, Mlakar Sergo — avtomehanik, Ocvirk Karl — šofer, Steiner Franc — str. ključavničar, Šmarčan Franc — kontr. gradb. mehaniz., Vaš Andrej — str. ključavničar, Vukovič Stojan — strojnik, Zupan Marjan — žerjavist, Živkovič Stanoje — strojnik. TOZD PROIZVODNI OBRATI Belehar Boris — vodja klep., Černoša Jožef — skladiščnik, Gorjanc Marjan — mont. cent. kurjave, Jakob Anton — sli-kopleskar, Klanjšek Peter — elektroinstalater, Kovač Anton — delovodja, Kranjc Jože — slikopleskar, Rebernik Anton — elektroinstalater, Tomašič Vladimir — elektroinstalater, Videnšek Ivan — ključavničar, Zatler Marko — vodja obrata, Hrastnik Zlatko — elektrikar. TOZD IGM MEDLOG Gorenšek Edvard — strojnik, Grušovnik Jožef — ključavničar, Grobin Jože —železokrivec, Bele Jože — delavec, Cvikl Jožica — knjigovodja, Čustič Avdukadir — betonerec, Kračun Štefka — tajnica, Kučiš Vladimir — delovodja, Mu-jakovič Began — delavec, Posedi Magdalena — čistilka, Osolnik Ivan — demperist, Sambol Josip — železokrivec, Slokan Rudolf — šofer, Spasič Čedomir — tesar, Surbek Ivan — železokrivec. TOZD LESNI OBRATI Andoljšek Cvetka — tajnica, Antloga Stanislav — mizar, Pavič Matevž — mizar. TOZD PROJEKTIVNI BIRO Lončar Boris — odg. vodja projekta, Prislan Zdenko — konstr. opaž in tehn. izv. DS SKUPNE SLUŽBE Berginc Franc — direktor KPS, Breznik Božidar — ref. perm. inv., Drgajner Anuška — analitik OD, Fevžer Alojzija — tajnica, Flis Marija — knjigovodja, Gruškovnjak Stefan — pravnik, Horvat Vladimir — kalkulant. Irman Jožefa — knjigovodja, Klemen Franc — tehnolog, Kobale Marko — tehnolog, Mandič Milisav — tehn. za instal., Ostruh Marjan — knjigovodja, Pšaker Marija — analitik kadr., Skakič Zdenka — vod. zaht. projekt., Strašek Marta — saldakontist, Šket Veronika — knjigovodja, Smerc Vera — knjigovodja, Tavčar Majda — vodja kooperacije, Travner Angela — knjigovodja, Zupanc Milena — knjigovodja, Inkret Milena — knjigovodja, Kos Frančiška — kuharica, Križmarič Ana — kuharica, Ristič Djordjo — receptor, Stanojevič Zorka — kuharica. TOZD GO LJUBLJANA Bečar Ahmet — delavec, Bomaštar Dušan — delavec, Brkič Anton — zidar, Crnkič Asim — zidar, Durakovič Hasan — vratar, Granula Dragoljub — delovodja, Imšlrovič Ahmed — tesar, Jovič Boro — delavec, Kaltak Mustafa — delavec, Lazarevič Stevo — tesar, Ljubijankič Mustafa — delavec, Logar Franc — vodja gradb., Nuhanovič Serif — delavec, Oraščanin Hasan — delavec, Pavič Zvonimir — zidar, Pavi-čevič Milutin — delavec, Sekulič Čedomir — zidar, Stubičar Drago — obrt. tehnik, Trifkovič Milivoj — delavec, Vinčič Drago — tesar, Vrban Drago — delovodja, Vajagič Drago — zidar. TOZD PREVOZI Dizdarevič Esad — čuvaj, Hamulič Fadil — žerjavist, Ivanič Branko — šofer. TOZD MOBILIA Nuhanovič Hilmija — čuvaj. Razprava — ocena lastne problematike in nalog Predsedstvo akcijske konference ZK GIP Ingrad Celje je na svoji seji imenovalo in zadolžilo delovno skupino za pripravo predloga razprav in pripomb na predlog sklepov 13. seje CK ZKJ. Predsedstvo je zahtevalo, da so osnovne organizacije ZK TOZD in DSSS dolžne v septembru temeljito razpravljati o predlogu sklepov in izhajati pri tem iz ocene aktivnosti svoje osnovne organizacije ZK in njenih članov. Dogovorili smo se, da moramo na seje vabiti člane predsedstva akcijske konference ZK GIP Ingrad in delovne skupine, ki so bili zadolženi za posamezne osnovne organizacije ZK. Vse osnovne organizacije ZK so imele v septembru seje kot je bilo dogovorjeno. Priprave na seje in seje same so bile v vseh sredinah zelo dobro pripravljene, ni bilo opaziti kritizerstva, v večini so se sklepi aplicirali na lastno problematiko. Vse sredine so sklepe podprle, predvsem način, da so to samo predlogi, ki jih mora članstvo dograditi in sprejeti za svoje preden bodo potrjeni na CK ZKJ. Na vseh sejah so bili prisotni člani predsedstva akcijske konference ZK in člani občinskih komitejev, zadolženi za 00 ZK, na seji osnovne organizacije ZK Mehanizacija pa tudi člana CK ZKS. Osnova ugotovitev, do katere smo prišli v vseh sredinah, je, da želi ZK in njeni člani tudi v današnjem času izpolnjevati svojo avantgardno vlogo v boju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi za socialistični samoupravni razvoj, za neodvisni položaj in neuvrščeno politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije v svetu. Delavci, komunisti GIP Ingrada smo si enotni v tem, da moramo pri svojem vsakdanjem delu izhajati iz rezultatov dela v naši delovni organizaciji in začrtanih smernic razvoja naše delovne organizacije, ki bazirajo na dolgoročnem ekonomskem programu stabilizacije v naši družbeni skupnosti. Pri oceni stanja v osnovnih organizacijah ZK smo si bili enotni v tem, da smo komunisti v večini sredin premalo aktivni in da je tudi zato ZK v teh sredinah izgubila avantgardno vlogo ter jo prepustila bodisi drugim družbenopolitičnim organizacijam, bodisi poslovodnim in drugim strukturam. Eden od osnovnih vzrokov za takšno stanje v omenjenih sredinah je tudi v premajhnem idejno političnem znanju velikega števila članov ZK, kar je tudi razlog za neenotnost članstva. Drugi osnovni vzrok, ki je tesno povezan s prvim, je kriza individualne zavesti članov ZK, ki se pojavlja v tej dodatni zahtevni situaciji, v kateri se nahajamo gradbinci. Na sejah osnovnih organizacij ZK smo obravnavali naslednja vprašanja: — Kako zagotoviti večjo produktivnost dela (z boljšim delom in skozi boljšo pripravo dela in planov — primer večja produktivnost dela nas samih v tujini). — Kje iskati vzroke za odhode v druge dejavnosti, predvsem kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. — Kako izboljšati nagrajevanje po delu. — Kako Izboljšati kvaliteto, oziroma strokovnost o-pravljenih režijskih del, da bi skozi ta dela bolje pripravili dela v proizvodnji. — Kakšna je naša perspektiva v letu 1985 in v bodoče glede na krčenje obsega investicij, uvajanje novih tehnologij in dopolnilnih programov proizvodnje. — Podrobnejše Informiranje je potrebno ustrezno dopolniti, da bo omogočen pravočasen In neposreden pretok informacij, potrebnih za nemoten delovni proces in samoupravljanje. — Nezadovoljivo delo delegatov — potrebna je analiza za slabo delo delegacij. — Glede povrnitve vpliva in ugleda ZK bomo člani ZK bolj aktivni pri prenašanju stališč in sklepov v samoupravne organe, v ostale družbenopolitične organizacije in v vodenje delovne organizacije. — Glede odgovornosti u-gotavljamo, da preveč deklarativno in skupinsko opredeljujemo odgovornost, razen pri delavcih iz neposredne proizvodnje, zato podpiramo in vztrajamo na ugotavljanju individualne odgovornosti na vseh nivojih od baze do vrha, kar naj bo temelj idejne diferenciacije v ZK. — Prehude obremenitve gospodarstva so tudi razlog za trenutno težko situacijo. — Člani ZK so obsodili tudi nekatere ukrepe Zveznega izvršnega sveta — kot še nadaljnje vztrajanje na bencinskih bonih in depozitu, ko se je standard delavcev znižal in ukrepa nista več potrebna. — Člani 00 ZK so izpostavili vprašanje visoke članarine ZK in zahtevali pojasnilo, za kakšne namene se uporablja. To je samo nekaj vprašanj, po katerih je tekla razprava po 00 ZK. Enotni smo bili, da se predlog sklepov 13. seje CK ZKJ podpre, saj so v njih zajeta vsa bistvena področja aktivnosti, z zahtevo, da se na naslednji seji CK ZKJ sklepi konkretizirajo in dosledno izvajajo. Skupni sklepi bodo posredovani po seji predsedstva akcijske konference ZK, e-notni za vse člane ZK GIP Ingrad. Sicer pa bo poročanje o aktivnosti ZK odslej v našem časopisu redno. Zdenka Skakič Goran Hočevar Na seji osnovne organizacije ZK temeljne organizacije Mehanizacija. Foto: Edi Masnec Industrijsko podane INGRAD celjf Ingrad na celjskem sejmu Na letošnjem orbtnem sejmu v Celju smo se predstavili z našim novim montažnim sistemom iz ploskovnih elementov, ki smo ga prilagodili za obrt, trgovino in gostinstvo. Prednosti, ki jih nudimo s tem novim sistemom gradnje so predvsem naslednje: Hitra in ekonomična gradnja iz elementov, ki so izdelani iz trajnih materialov in ne zahtevajo vzdrževanja; so finalno izdelani z vgrajeno toplotno izolacijo, ki je dimenzionirana in vgrajena tako, da zagotavlja energetske prihranke. Omogočena je fazna izgradnja objektov z dograjevanjem, skladno z naraščanjem prostorskih potreb. Izredna fleksibilnost v mejah modularnega sistema z osnovnim modulom 1,20 m omogoča funkcionalno in oblikovno prilagajanje objektov obstoječemu okolju. Raznolike so lahko tudi površinske obdelave montažnih elementov, kar kljub serijski proizvodnji elementov omogoča individualno oblikovno rešitev vsakega objekta. Prav ta prednost oblikovne in funkcionalne fleksibilnosti omogoča temu lahkemu montažnemu sistemu iz ploskovnih elementov, da lahko poseže na tako široko področje raznolikih objektov, serijska proizvodnja ob upoštevanju modularnega merskega sistema pa omogoča konkurenčnost na tržišču. To so potrdili že prvi objekti, ki so bili zgrajeni po tem sistemu. Zato ga bomo razvijali dalje in s tem širili njegove uporabne možnosti. Poleg novega montažnega sistema je naša TOZD Mo-bilia iz Ljubljane predstavila tudi nov program pohištva za računalniško tehniko, ki vedno bolj prodira na vsa področja dejavnosti in tudi v drobno gospodarstvo. Elza Creplnšek Inventivna dejavnost NASI NAGRAJENCI AKCIJE »INOVATOR ’83« Glavna značilnost sedanjega obdobja v našem družbenem razvoju je boj za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Sedanje stabilizacijske težave nastopajo v dobršni meri tudi zaradi tega, ker je znanost premalo vključena, ker manjkajo znanstveno raziskovalno in strokovno delo ter demokratične razprave. Znanstvena usmeritev je izpričala svojo vrednost med pripravljanjem ustave in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Znanost bi morala postati bistvena lastnost našega sistema in družbenega odločanja, so med ostalim zapisali na 13. seji CK ZKJ. In kako mi, v Ingradu, u-vajamo raziskovalno in inventivno delo v proizvodnjo? S sprejemom novega samoupravnega sporazuma o enotnem urejanju inovacijske dejavnosti v DO GIP INGRAD Celje se je število inovacijskih predlogov opazno povečalo. Prva seja odbora za racionalizacije in tehnične izboljšave, ki je bila 21. 3. 1984, je obravnavala 17 inovacijskih predlogov. Za 11 inovacij, ki so bile prijavljene v letu 1982 in 1983, je odbor pripravil predloge nadome- stil z obrazložitvijo vsake I-novacije in posredoval na delavski svet Ingrada. Obravnavani predlogi na tej seji so v glavnem prispeli iz TOZD Mehanizacije, IGM Medloga, Lesnih obratov in Projektivnega biroja. Na tej seji je odbor predlagal štiri naše inovatorje za nagrado »Inovator Celje 1983«. Očitno so bili inovatorji dobro izbrani, saj so vsi štirje prejeli nagrado in sicer: — diplome in nagrade so prejeli: — Janez Kovačič in Marjan Čebela iz Projektivnega biroja za sistem projektiranja in gradnje prilagodljivih stanovanj; — Elza Črepinšek iz Razvojne službe — za delo »konstrukcijske zasnove iz armirano betonskih ploskovnih prefabrikatov«. Priznanje in nagrado je prejel Anton Oberžan za štiri inovacije, ki jih je uresničil z nekaterimi sodelavci. Na drugi seji odbora za inovacije in tehnične izboljšave, z dne 5. 9. 1984, smo konstituirali novoizvoljeni odbor, izoblikovali predloge delavskemu svetu za izplačilo nadomestil 27. inovatorjem za 8 inovacijskih predlogov ter imenovali strokovne teame za ocenitev 11 inovacijskih predlogov. Na tej seji je bil enoglasno izvoljen za predsednika Franc Skok, dipl. ing. gr. iz TOZD IGM Medlog. Dosedanjemu predsedniku Alojzu Kranjcu je bila izrečena zahvala za njegovo plodno štiriletno delo. Vsi inovacijski predlogi v letu 1984 so sproti obravnavani in so pripravljeni za delavski svet, oziroma za strokovne teame. V tem letu smo evidentirali 18 inovacijskih predlogov, vendar je to za tako številno delovno organizacijo kot je Ingrad, premalo, zato naj bo stalna naloga vseh družbenopolitičnih in samoupravnih organov, da v vseh TOZD in vseh sredinah znova poudarijo pomen inovacijskih predlogov in tehničnih izboljšav v boju za boljše gospodarjenje GIP INGRAD Celje. Milisav Mandič Maloštevilno zastopstvo iz Ingrada Verjetno se še spominjate kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije, ki ga je lansko leto organizirala naša delovna organizacija v Celju. Leto je naokoli, na vrsti je b:lo že 6. srečanje, tokrat v Mariboru, v organizaciji treh gradbenih podjetij: SGP Konstruktr, GP Stavbar in EM Hidromontaža. Prireditev se je pričela v ponedeljek, 17. septembra, s srečanjem literatov in likovnikov, otvoritvijo razstav likovnih in fotografskih del ter literarnim večerom v razstavnem salonu Rotovž. Med u-stvarjalcl smo zasledili imena, ki se že vrsto let s svojimi deli udeležujejo teh srečanj, spodbudno pa je, da vedno odkrivamo nove u-stvarjalce, ki po kvaliteti prav nič ne zaostajajo za svojimi »starejšimi« kolegi. V četrtek so v salonu Rotovž organizirali okroglo mizo o kulturi v gradbeništvu, ki so se je udeležili organizatorji kulture iz gradbenin delovnih organizacij in delavci Zvez kulturnih organizacij Ljubljane in Maribora ter predstavniki sindikata gradbenih delavcev. Na tem sestanku smo se dotaknili več problemov, s katerimi se srečujemo organizatorji kulture v delovnih organizacijah pri svojem delu, od odnosa delavcev do kulturne dejavnosti, možnosti kulturnega ustvarjanja do strokovnega usposabljanja organizatorjev kulture. Čeprav smo sprejeli nekaj konkretnih sklepov, menim, da se še vedno preveč razhajajo mnenja — na eni strani poklicnih delavcev »teoretikov« iz kulturnih organizacij, na drugi strani pa nas organizatorjev kulture, ki »ustvarjamo« kulturo v praksi. Večkrat je težko združiti teorijo s prakso, posebno v gradbeništvu, ki združuje razne narodnosti In profile delavcev. Tudi sindikat in vodstveni delavci v naši delov- ni organizaciji bi morali imeti malo več posluha za kulturno dejavnost pri nas. Kako malo ga imajo v naši delovni organizaciji smo videli na lanskoletnem srečanju, saj so bile vse prireditve katastrofalno slabo obiskane. 6. KULTURNO SREČANJE GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE MARIBOR'84 UMREŠ VEDNO SAM Vsa živa bitja se rodč, živč, umrd. Tudi ti, človek. Rodiš se, živiš, umreš. Tudi v največji osamljenosti nisi nikdar sam. Ne rodiš se sam, rodi te mati. Ne živiš sam, živeti ti pomagajo ljudje. Toda... Umre namesto tebe dobra mati? Umro namesto tebe vsa človeška bitja? Nel Umreš vedno sam. Človek. človek rodi človeka. Človek pomaga človeku, človek ljubi človeka. Človek živi za človeka. Človek piše o človeku. Vendar... človek ne umre za človeka, človek mora umreti sam. Blža Krivec V petek. 21. septembra, smo se v Mariboru udeležili zaključnega dela prireditve. Ob 16. uri so v Unionski dvorani nastopali pevski zbori, ansambli, godba na pihala in folklorna skupina. Ob 17. uri se je z jugoslovansko himno in pesmijo Gradimo prijateljstva most, ki so jo zapeli združeni pevski zbori gradbenikov Slovenije, začela slavnostna akademija, ki je imela dvojen pomen — zaključek kulturnega srečanja in otvoritev Zveznega proizvodnega tekmovanja gradbenih delavcev Jugoslavije. Slavnostni govornik je bil predsednik zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Marjan Rožič. V drugem delu so gradbinci prikazali svoj kulturni program, ki je bil posebno pri gledalcih Iz drugih republik Izredno dobro sprejet. Celotno srečanje se je, kot je že navada, končalo z veselim družabnim večerom vseh sodelujočih. Na splošno lahko ugotovimo, da je bilo 6. kulturno srečanje v Mariboru, kljub temu, da so imeli organizatorji na razpolago bolj malo časa za tako obsežno delo, dobro organizirano in da smo se v njihovi sredini dobro počutili. Na koncu naj omenim še maloštevilno zastopstvo Ingrada Od likovnikov sta sodelovala le dva Franc KLEMEN iz DSSS In Zvonko MEDVED Iz TOZD IGM, Brl-gita-Biža KRIVEC Iz DSSS kot literat, Vili ŠUSTER kot fotograf in kvartet Ingrad kot naš stalni udeleženec teh srečanj. Verjetno je v naši sredini še kakšen kulturni ustvarjalec, ki bi se lahko udeležil tega srečanja, pa se žal letos ni prijavil. Do naslednjega srečanja je še dovolj časa, da zberete pogum. Kulturni animator Marta Ograjenšek delegati in delegacije DELEGATKE IN DELEGATI! 2e nekaj časa opažamo, da ne prihajate redno na soje delegacij samoupravnih interesnih skupnosti In Zbora združenega dela. Vemo, da ste na delovnem mestu polno zaposleni In da sl težko odtrgate čas za razne sestanke. A kljub temu — v drugi polovici mandatnega obdobja smo, in na sestankih Je vedno manj delegatov. Pogosto so sestanki delegacij v TOZD nesklepčni, enako Je stanje na konferencah delegacij. Nekateri se niti ne opravičite, kar za ostale delegate prav gotovo ni vzpodbudno, pri vodjih delegacij In konferenc pa u-stvarja nezadovoljstvo. Poizkusite popraviti svojo napako; ko dobite Delegatov poročevalec sl vzemite vsaj nekaj minut časa In ga preglejte. Ugotovili boste, da je vmes tudi kaj takega, kar vas zanima. Povejte svoje mnenje na sestanku delegacije. Pravite, da je vse zaman? Uspeli bomo skupaj, a le, če boste prisotni na sestanku In na njem tudi sodelovali. Upamo, da ste se, ko smo vas Izvolili za delegata, Iskreno in zavestno odločili, da boste sodelovali. V to smo verjeli že, ko smo vas evidentirali. Oprostite nam, če smo se zmotili. Na svidenje na prvi naslednji seji! Marta Ograjenšek POVEČANE PRISPEVNE STOPNJE Od 1. oktobra 1984 dalje bomo delavci v celjski občini iz bruto OD zopet plačevali višje prispevne stopnje. Skupaj za vse SIS se je stopnja prispevkov povečala od dosedanjih 10,35 na 10,95, t. j. za 0,60. (Podroben pregled zvišanih prispevnih stopenj je razviden iz tabe'9.) Kot je v obrazložitvi navedeno, je do povišanja prišlo na podlagi trimesečnega usklajevanja sredstev za izvajanje programov z ugotovljeno rastjo dohodka v občini Polletni rezultati poslovanja organizacij združenega dela v naši občini so namreč pokazali, da je bila v I. polletju dosežena samo 50 % rast dohodka na enako obdobje preteklega leta. kar pomeni zmanjšanje razpoložljivih sredstev SIS v skuo-nem znesku 131,350 000 din. Istočasno so se občutno povišale stopnje prispevka tudi iz dohodka delovne organizacije (osnova BOD), in sicer za občinsko zdravstveno skupnost od dosedanje 10,15 na 12,20, t. j. za 2,05. Pa še ena bolj razveseljiva novica za porodnice. Po informacijah naj bi skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije na naslednji seji obravnavala spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta. Predlagano je. da se prouči možnost, da se kot osnova za izračun nadomestila osebnega dohodka za čas porodniškega dopusta upošteva povprečje osebnega dohodka zadnjega trimesečja pred začetkom porodniškega dopusta. Občinske SIS Pr'sp™e s,0P"ieJ984 Razlika od 1.4. od 1.10. — Otroško varstvo 2,73 2,84 + 0,11 — Izobraževalna skupnost 4,44 4,79 + 0,35 — Telesnokulturna skupnost 0.71 0,76 + 0,05 — Kulturna skupnost 0,84 0,93 + 0,09 — Socialno skrbstvo 1,03 1,03 — — Zdravstvena skupnost 0,60 0,60 — Skupaj 10,35 10,95 + 0,60 kršitve delovnih obveznosti V mesecu septembru 1984 je skupna disciplinska komisija obravnavala 22 kršitev delovne obveznosti. V 2 primerih ni izrekla ukrepa zaradi manjših kršitev, oziroma zastaranja, izrekla je 2 opomina, ostali ukrepi pa so: JAVNI OPOMIN VELIČ Suljo, neopravičen izostanek z dela 1 delovni dan In neprimerno obnašanje, TOZD GO Žalec; RAŠIČ Slobodan, poskus odtujitve družbene lastnine, TOZD GO Ljubljana; ČADEŽ Milan, prekoračitev danih pooblastil, TOZD GO Ljubljana; FRE-ŠAR Ivan, neopravičen izostanek z dela 1 delovni dan in 2 krat predčasen odhod, TOZD gradbeništvo Rogaška Slatina; LESKOVAR Maksimiljan, vinjenost na delu in neprimerno obnašanje, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA Pogojno na dobo 3 mesecev: KUČIš Anton, neopravičen Izostanek z dela 3 delovne dni In 1 krat predčasni odhod, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. Pogojno na dobo 4 mesece: PILIH Božidar, neopravičen Izostanek z dela 2 delovna dneva in neprimerno obnašanje v vinjenem stanju — TOZD GO Laško; NINIČ Če-do, neopravičeni izostanki z dela in vinjenost na delu, TOZD GO Laško; ČAVIČ Drago, neopravičeni izostanki z dela 4 delovne dni, TOZD GO Laško. Pogojno na dobo 6 mesecev: POPOVIČ Svetozar, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. V mesecu avgustu in septembru smo na novo kadrovali 45 delavcev. Od tega iz JLA 14. Odšlo jih je v istem razdobju 66. UPOKOJENI Predčasno PADER Drago, rojen 16. 9. 1928, vodja družbenega standarda v Žalcu. Delo je združeval od 16. 11. 1970 do 30. 9. 1984. Stalno bivališče ima Griže 122, Griže. GOšNJAK Vidoslav, kalku-lant, na Izpostavi Rogaška Slatina, rojen 16. 11. 1927. Delo Je združeval od 1. 3. 1960 do 15. 7. 1984. Stalno bivalšiče ima Celjska 39, Rogaška Slatina. BRATINA Franc, rojen 14. 6. 1929, delovodja v Medlogu. Delo je združeval od 22. 9. 1952 do 31. 8. 1984. Stalno bivališče ima Zg. Hudinja 50, Celje. Starostno JERMAN Anton, rojen 1. 8. 1924, zidar v Žalcu. Delo je združeval od 1. 6. 1954 do 31. 7. 1984. Stalno bivališče ima Gomilsko 20, Gomilsko. BOŽNIK Edmund, roj. 12. 6. 1922, strok. svet. na pod-roč. lastn. invest. v skupnih službah. Delo je združeval od 1. 4. 1959 do 30. 6. 1984. Stanuje Kersnikova 12, Celje. Invalidsko upokojen Pogojno na dobo 1 leta: PRšLJA Marko, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina; POD-HRAŠKI Vinko, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni in večkrat predčasni odhod z dela, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. Prenehanje delovnega razmerja HANKUŠIČ Galib, neopravičen izostanek z dela 11 delovnih dni (DS TOZD GO Žalec, spremenil sklep disciplinske komisije v pogojni ukrep); BABIČ Pero, neopra- POPOVIČ Stojko, rojen 26. 2. 1948, zidar v Celju. Delo je združeval od 24. 7. 1969 do 25. 2. 1984, stalno bivališče je imel Ljubljanska 62, Celje. Zapustil je ženo Jeleno ter sinova Mladena in Marinka. SAVIČ Mile, tesar iz Ljubljane, delo je združeval do 19. 2. 1984. GUNTNER Mirko, rojen 8. 2. 1943, delo je združeval od 18. 3. 1966 do 13. 7. 1984 v Rogaški Slatini. Zapustil je ženo Matildo, sina Mirka in hči Dragico, bivališče je imel Hromeč 28, Durmanec. STERMECKI Anton, rojen 16. 5. 1945, kot receptor in šofer v skupnih službah. Delo je združeval od 22. 6. 1970 do 8. 8. 1984. Zapustil je ženo Štefanijo, sinove Antona. Pavla in Petra ter hčer Ivico. Bivališče je imel Lokrovec 45, Celje. MILADINOVIČ Lazo, rojen 13. 8. 1961, tesar v Celju Delo je združeval od 22. 5. 1984 do 25. 8. 1984. Popravek V številki 7—8 Glasila je bilo na tem mestu objavljeno, da sta bili Rozi Kalamari iz TOZD Mobilie in Dragica Poljanšek iz TOZD Prevozi predčasno upokojeni, medtem, ko gre pri obeh za starostno upokojitev. Tovarišici Kalamari in Poljanšek se za pomoto opravičujemo. Marija Pšaker vičeni izostanki z dela 17 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana; ŠABANOVIČ Sead, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, TOZD GO Laško; POSLEK Viktor, neopravičen izostanek z dela 20 delovnih dni; BARIČ Ignac, neopravičen izostanek z dela 15 delovnih dni, oba TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. Popravek: V prejšnji številki glasila je bilo pomotoma objavljeno, da je bil Ernestu Golavšku iz TOZD Mehanizacija izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja — pogojno na dobo 1 leto, pravilno pa je pogojno za dobo 6 mesecev. Štefka Krušiš ZAHVALA Ob boleči Izgubi drage mame JULIJANE ŽNIDAR se Iskreno zahvaljujem sodelavcem v TOZD GO Žalec, ki so jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje In nam ustno Izrazili svoje sočutje. Hčerka Marija z družino ZAHVALA Ob Izgubi moža se Iskreno zahvaljujem sodelavcem komercialnega sektorja za Izkazano pomoč, Izrečena sožalja In spremstvo na njegovi zadnji poti. Vida Berglez z otrokoma ZAHVALA Ob nenadni Izgubi mojega draaega očeta AVGUSTA VELENŠKA, se Iskreno zahvaljujem sodelavcem In osnovni organizaciji sindikata TOZD Mehanizacija za darovani venec In Izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerka Sonja Remus ZAHVALA Ob prerani Izgubi moja drage mame ROZALIJE KA-MENšEK, se Iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem In osnovni organizaciji sindikata DSSS za darovane vence In Izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Justina Kamenšek kadrovske vesti DOBROVŠEK Ivan, rojen 9. 4. 1930, čuvaj v Mehanizaciji. Delo je združeval od 11. 11. 1968 do 31. 7. 1984. Stalno bivališče ima: Gora Košnička 25, Desinič. Na delu v Alžiru je 11 delavcev. UMRLI SO MIKULAŠ Milan, rojen 29. 5. 1946, zidar v Rog. Slatini. Delo je združeval od 10. 11. 1972 do 24. 4. 1984, stalno bivališče je imel Kostel Bregi b. b., Pregrada. Zapustil je ženo Katarino ter sina Milana in Stjepana. DRVODERIČ Florjan, rojen 28. 11. 1934, stavbni ključavničar na Proizvodnih obratih. Delo je združeval od 21. 10. 1956 do 24. 4. 1984. Stalno bivališče je imel Ljubljanska 27, Celje. Zapustil je ženo Barico. ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta ANTONA AMONA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem v t emeljni organizaciji 30 Šentjur za cvetje in Izrečena sožalja. Posebno se še zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, pevskemu zboru In sosedom. Žalujoča družina Amon PIŠITE ZA GLASILO! V tem času je že v pripravi letošnja predzadnja številka glasila. V planirani vsebinski zasnovi novembrske številke bo osrednji prispevek ocena devetmesečnega gospodarjenja naših temeljnih organizacij, oziroma delovne organizacije Ingrad. Prosimo pisce gradiv stalnih rubrik In druge, da prispevke za novembrsko številko oddajo oziroma pošljejo v uredništvo do 31. oktobra 1984. Tudi za glasilo, ki ga imate pred sabo smo razpisali rok zbiranja prispevkov, vendar niso prišli pravočasno ali pa sploh niso bili napisani. UREDNIŠTVO glas mladih Lipica, Brioni in še marsikaj... Vaša pripravnica Končno sem se Iz »zabu-šantskih« študentskih vrst preselila med delovno ljudstvo. »Končno« je rekla mama in pri tem mislila na vse ostre besede, ki jih je morala izreči preden me je prepričala, da se je bolj pomembno poglobiti v knjigo in naštudirati Izpit kot pa iti na zabavo ali v kino. »Končno« sl je oddahnil oče, ker mu ne bo več treba igrati štipenditorja pod prisilo. In: »končno« je v svojih ptičjih možganih premleval moj mali kanarček, saj lahko zdaj skoraj ves dan prepeva, ne da bi se kdo jezil nanj. Torej, končno sem se zaposlila in to pri ugledni firmi GIP Ingrad Ko sem pred nekaj meseci prvič stala pred vrati hiše, v kateri bom naslednjih nekaj let, kolikor jih še imam do upokojitve (uf, dolga je še pot), preživljala dopoldneve (in tudi pol popoldnevov), me je presneto treslo. Ne vem, ail je to bilo zaradi vpijoče modre stavbe ali zaradi modrih ljudi v njej. Ja, res sem se (ubogo revše brez delovnih izkušenj) bala vseh uslužbencev, ker sem bila prepričana, da zanje ne bom naredila nič prav In da se bodo zaradi vsake moje napake drli name kot na psa, ki je ukradel najlepši kos pečenke. Zdaj pa ugotavljam, da je Imel strah prevelike oči. Seveda me še vedno trese, kadar naredim kaj narobe, a skupina mojih šefic sploh ni tako grozno strogih. Pravzaprav so čisto prikupne in kadar ne delajo (po resnici povedano one nikoli ne delajo ampak garajo), se pokaže tudi njihov smisel za humor. Sicer pa, če bo katerega od vas pot slučajno zanesla v našo pisarno in bo katero od deklet nedolžno vprašala: »A te kaj trese?«, bodite rajši pametno tiho, ker človek nikoli ne ve, kaj imajo za bregom Vaša BI2A (Brigita Krivec) Čeprav je minilo že dobro leto dni od petega kulturnega srečanja gradbenih delavcev in čeprav je že minilo tudi veliko dni od proslave Ingrada, smo se organizatorji obeh prireditev odločili, da letos skupno preživimo dan ali dva in obudimo spomine na trud in vložen prosti čas, da smo lahko izvedli obe prireditvi. Tako smo se mladinci — no ja, nekaj jih je že bilo tudi starejših, ki pa so vedno pomagali in bili glavni pri organizaciji — odločili, da gremo na izlet. Čeprav se je zdela dogovorjena pot zelo naporna, je vendarle bila izredno atraktivna. Tako smo zjutraj od-rajžall proti morju — bolje rečeno proti Lipici. Ob pogledu na izvrstne lipicance nam je zastala beseda, marsikateri od naših tovarišic pa tudi dih. Čas pa nas je numorno preganjal in z odličnim avtobusom smo se odpeljali naprej. »Morje!« je nekdo vzkliknil in človek bi skoraj dobil občutek, da so v avtobusu cicibančki, ki so prvič videli tako veliko lužo. Nekaj pa si jih ni upalo morja niti pogledaai — pa še danes ne vem, če znajo plavati. Malo pred Puljem, na koncu Istre, smo prišli do odcepa za Fažano. Pravzaprav do table za odcep, ti le-ta (odcep) je bil dober kilometer naprej. V Fažani nam je organizator priskrbel karte in že smo se pozibavali na ladji, ki je čez nekaj minut odpeljala proti Brionom, biseru naših otokov. Sonce je pričelo še bolj neusmiljeno pripekati, kot da bi vedelo, da bomo hodili po tem otočju kar dobre tri tire. Z nekaj besedami — Brioni so prečudoviti. Ogledali smo si izkopanine iz rimskih časov (terme ...), Titov muzej slik, etnografski muzej in arheološki muzej, živalski vrt s prečudovitimi živalmi na prostem, videli smo Titovi jahti Podgorko in Brionko, ves čas sprehoda so nas spremljale srnice, da o naših srnah sploh ne govorim. Čas pa je zopet priganjal, ali bolje rečeno priganjal je vodnik in ladja nas je popeljala na trdna tla, kjer smo se z avtobusom odpravili novemu cilju naproti. Kako veličastna je slika Učke In njenega tunela smo imeli priložnost videti že po dobri uri vožnje. Pred tunelom je ostalo še toliko časa, da smo napravili skupinsko sliko, nato pa jo pričelo deževati. Dež nas je nato spremljal skozi Reko, Bakar, vse do Kraljeviče. Tu nas je pričakal hotel (Ingrad ga je zgradil I. 1969) UVALA SCOTT. Večerja in nato zaslužena postelja. Po večerji je prenehalo deževati in zjutraj, ko smo se zbudili, nas je pričakalo čudovito vreme. Večina se nas je napotila na otok Krk. Imeli smo kaj videti. Že kar na samem začetku — nad hotelom se je dvigal prekrasni most — Titov, ki povezuje Krk s kopnim. Po občudujoči vožnji preko njega, smo se napotili v Malinsko, oziroma v naselje hotelov imenovano Ha-ludovo. Ker je tu večina gostov — tujcev, smo tudi mi sklenili, da se bomo obnašali lepo, domače In da bomo govorili v tujem jeziku. Tako smo že na vhodnih vratih v avlo tega hotela L kategorije slišali: »Ein Moment, bitte, Herr Willy!« in človek bi pomislil, da našega Vilija še kdo pozna, pa se je izkazalo, da ga kliče nekdo od naših, ki je prejšnje sklepe (govoriti v tujem jeziku) vzel preveč resno. Po ogledu so se nekateri še okopali v morju, drugi pa smo odšli na lov za spominčki. Po prihodu nazaj v hotel smo kosili in se nato odpravili proti domu. Ansambel v sestavi Mirko, Miran, Jana, Boris, Bogo... pa je pričel s predvajanjem repertoarja na sedežih avtobusa. Prve znake žeje smo pregnali na avtocesti, lakoto pa smo u-mirili Pri Narobetu v Trzinu. Marta, ki si je v življenju želela videti samo še enkrat ohcet, verjetno tega večera ne bo pozabila. Naša vesela družba, korajžen Miran in zgovoren Vili smo ugrabili nevesto, ki je bila v objemu svoje priče. Da jo je vesela poročna družba iz sosednje sobe dobila nazaj, jo je seveda morala pošteno odkupiti. V poznih popoldanskih ali zgodnjih večernih urah smo tako prispeli v Celje in se nato pod vtisi čudovitega iz- leta, odlične organizacije ter odlične vožnje Izletnikovega šoferja Jožeta Rozmana raz- kropili po celjskih gostilnah, hotelih, nekaj pa jih je šlo tudi domov. Blaž Lilija m m Spominski posnetek pred muzejem »Tito na Brionih« Nekateri so Izkoristili priliko In se skopali v morju... Tlsočšeststo let stara oljka v parku na Brionih ...drugi pa so se predali soncu 5. POHOD PLANINCEV SOZD GIPOSS Množična udeležba Peto srečanje planincev Gipossa je bilo doslej najbolj množično, saj se nas je na Komni oziroma Planini na Kraju zbralo 326 pohodnikov iz vseh delovnih organizacij SOZD Giposs (Gradbinec 61, Ingrad 46, Pionir 37, Stavbar 74, Instalacija 60, Giposs 4 in Finalist 34 udeležencev). Letošnji organizatorji so bili planinci iz ljubljanske Instalacije, ki so srečanje priredili pri svoji koči v tem čudovitem predelu Julijskih Alp. Kot je že v navadi, nas je na prizorišču pričakalo o- krepčilo — čaj in topla malica. Po pozdravnem nagovoru so sledile šaljive tekmo- valne Igre, kjer so se naši planinci spet izkazali in o-svojili nekaj lepih lesenih medalj. Organizatorji so tudi presenetili najbolj zveste pohodnike, saj so pripravili spominska darilca za tiste planince, ki so se udeležili vseh petih srečanj. Le devet planincev je petkrat vpisanih v knjigi Gi-possovih pohodov, 5 iz Gradbinca, 2 iz skupnih služb Gipossa in 2 iz Ingrada. To sta Marjan Lipovšek In Vili Šuster. Za prihodnje srečanje smo se dogovorili, da bo na Gorjancih, septembra 1985. Na svidenje! V. Š. a____ Tudi popoldanski dež ni povsem zmotil razpoloženja Po več urah USPEH ŠAHISTOV INGRADA Na delavski šahovski olim-piadi, ki je potekala od 22. do 26. septembra letos v turističnem naselju Verudela pri Pulju, je nastopila tudi e-klpa Ingrada. Čeprav niso bili kompletni, so šahisti Ingrada dosegli velik uspeh. V konkurenci 210. sindikalnih šahovskih ekip iz vse Jugoslavije so na koncu delili 17. do 25. mesto z 22 točkami. Zmagala je ekipa 14. oktober iz Kruševca, ki je zbrala 26 točk. Sodelovalo je 23 slovenskih ekip, od katerih je bila samo Ljubljanska banka boljša od naših šahistov. Naši so 5-krat zmagali, 3- hoje v planinah se zelo prileže topla malica krat igrali neodločeno in samo enkrat izgubili. Za ekipo Ingrada so igrali: Zvonko Streicher (6), Milan Ojstrež (8,5), Vinko Marinški (4) in Ljubo Krk (3,5 točk). Streicher OBVESTILO Košarkarska sekcija ŠD Ingrad Celje vabi vse aktivne ljubitelje tega športa, da se v prihodnje udeležujejo rekreacije, ki je vsak petek od 16. do 18. ure v telovadnici Tehniške srednje šole v Celju, Pot na Lavo 22. Vljudno vabljeni! ZA CilMIW IN<9«lAb KRIŽANKO pat PRAVIL VILI ŽUVTfF irOkTNIk M «Acf <