PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Aob. postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. St. 110 (7604) TRST, torek, 12. maja 1970 PO SOBOTNI MNOŽIČNI DEMONSTRACIJI PRED BELO HIŠO Na univerzah v ZDA se stopnjuje odpor proti oboroženi intervenciji v Kambodži Samosežig študenta v San Diegu - Enote sajgonske vojne mornarice dospele v Phnom Penh ... VVASHINGTON, 11. — Po sobotni demonstraciji pred Belo ni*°. na kateri je dvesto tisoč oseb zahtevalo prekinitev agresije *5r°t' Kombodži in umik vseh ameriških vojakov iz azijskega Jugo-''thoda, se študentska akcija nadaljuje na univerzah in v kampusih, j dva tisoč petsto ameriških univerzah in višjih šolah je položaj ® vedno napet. Med eno od številnih demonstracij, ki so bile tudi “*fles, se je neki študent polil ------------------------- * "•ncinom ter se zažgal: nekoliko Pozneje je v bolnišnici podlegal Poškodbam. Do tragičnega dogodka *• prišlo v San Diegu v Kaliforniji Po demonstraciji proti vojni, ki jo J? Priredila tamkajšnja univerza. un,rii študent, George Winne, je bil ,,ar 23 let. . splošno pa so začeli študentje opuščati stare načine izražanja Protesta in iščejo novih in bolj učinkovitih oblik boja. Med študen-Postaja vedno močnejša struja, R.frrii, da je treba pritisk na Belo izvajati po kanalih, ki jih je r*1 sistem ustvaril, se pravi pre-j®volitev, pa tudi s povezavo s '~edstavniki kongresa, ki vodijo pa-euistično politiko ne glede na stran- ko, kateri pripadajo. Tako je nastalo v teh dneh gibanje, ki si je nadelo ime «mir preko politike* in ki se zavzema za opustitev nasilnih metod protesta in za usmeritev delovanja študentov v okviru prihodnjih volitev za obnovo ameriškega senata in predstavnike zbornice. Pri teh volitvah, trdijo voditelji o-menjenega gibanja, je treba izvoliti v parlament čim več pacifističnih predstavnikov, ki bi lahko po političnih in zakonitih poteh prisilili predsednika Nixona, da spremeni svojo politiko v Indokini. Vsekakor pa, kot rečeno, ostane napetost med mladimi, pa ne samo med mladimi, še vedno zelo živa. K temu ozračju so prispevale da- ®®1UUIiiihiii,,| u,|,| ...iiuraiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiillliilliluiimilllMllll V PETEK, 15. MAJA V PARIZU Konferenca zahodnoevropskih KP za pomoč indokitajskim narodom O pobudi KPI in KPF je v Genovi govoril Pajetta - Shoda ob 25-Ietnici osvoboditve mesta se je udeležilo nad 100 tisoč ljudi Genova, n. — več kx>t sto tisoč veiavcev in mladincev se je v ne-popoldne zbralo v Genovi in ekaj ur demonstriralo «proti im-prialističnemu napadu na Indoki-alskem», za mir in neodvisnost I-proti atlantskemu zavezni-v okviru veličastne proslave letnice osvoboditve mesta, M jo K Priredila KPI. Nekaj ur je nepretrgan sprevod ~®®ncev iz vse severne Italije, Predvsem pa Ligurije, šlo v sprejo*11 po mestnih ulicah in skandi- A««) sla predvsem geslo: «SZ in Kitaj- s, _ naj se zedinita na Indofcttaj-1tenV». S seboj so nosili, poleg praporov, še zastavo osvo-gibanj v svetu in slike Al-Cervija, Hošiminha, Gram-8Q'Ja ter Curiela. množico sta spregovorila jndk mladinske organizacije KPI J^Ptranco Borghini in član politična urada KPI Gian Carlo Pajetta. "lednji je velik del svojega go-j?® posvetil aktualnosti odporni-Jr6®5 duha in priznal, da je današ-mladina, ki dela v novih pogojni Prežeta z njim in da se to iz-v zavzetosti ob strani naro-tri nastopajo proti imperializ-v., ’ kakor tudi v budnosti proti ^ustolov.ščinajn v Italiji. *jSjetta je glede ameriškega na na Kambodžo še enkrat ori-j^l^tališče KPI, ki zahteva, naj to/tja prizna Severni Vietnam in ^tajsko, obsodi napadalnost ZDA se otrese «ameriškega varstva«, fvj0 Pa povedal, da sta KPI in KP dali pobudo za sklicanje Jr“uerence zahodnoevropskih ko-^“bističndh partij, na katerem bo-pitJ^Pravljale o »sredstvih za kre-solidamostega gibanja z indo-j^Jskimi narodi« in torej o mož-da se v svetu ponovno uve- “Protiimperialdstdčna enotnost« W ^' progresivnih gibanj in držav-jjju tv°rt>, predvsem pa socialistič-w Geslo, ki je na demonstraciji ^rj^ovalo torej le ni bilo slu-in je, nasprotno, označevalo sče kpi Izvedelo se je, da so Ug k® zahodnoevropske komunistič-Partije vabilo na sestanek spre-v da bo ta potekal v Parizu Y te'5 ,15. maja. k _ nadaljevanju svojega govora ^,*®Jetta govoril o bližnjih voMt-in deželni ureditvi ter ponovil «odiprtih dežel* za Emiiijo-jjlJ^agno, Umbrio in Toskano, kjer ^ p ■i gotovo vodila deželne upravi ®re za strateški odnos KPI do jj^ožel, id «bodo morale postati, vzorne uprave in naprednih Ve ^ v njih tudi spodbuda za no-k) ^teve In boje delovnih ljudi ^*hietov v deželah, kjer bo na je TVl KD s svojimi zavezniki. H, Pajetta, bodo morali upo-uspehe in ureditev v »rdeti^ Stelah«, ker bi jih sicer «kon-Pednjih «strla» v proti- Obsodba ZDA kongresu s&hodnonemških Socialdemokratov ft^ANBRUECKEN, 11. — Na Kon-zahodmonemške socialdemo-1^., , stranke (SPD) so sprejeli ncijo, v kateri obsojajo razši-vietnamske vojne na indold-W Polotok, podpirajo nedavno kj ,° socialistične internacionale, »k^raža obžalovanje za Nlxonov V da pošlje ameriško vojsko ^j^Pbodžo, ter pozivajo države 6 v 'ndokitajskl vo.jni, naj ^ejo na ponovno sklicanje konference o Indokini v Ženevi. Pred izglasovanjem te resolucije je prišlo do ostrega spora med vodstvom stranke in opozicijo mladinske levičarske organizacije v stranki, ki je predložite v odobritev zeilo ostro resolucijo proti ameriški politiki v Indokini. V tej resoluciji, ki je bila zavrnjena z večino glasov, socialistični levičarski mladinci zahtevajo takojšen ameriški umik iz jugovzhodne Azije in obtožujejo ZDA, da «pod plaščem obrambe demokracije ffi svobode vodijo strahotno imperialistično vojno, ki uničuje velike množice prebivalstva v južnovzhodni Aziji in ki je v izključno korist interesom in oblasti ameriškega imperializma«. V ostrem spopadu med razpravo o osnutkih obeh resoluciji je prišlo do tako kritičnega položaja, da je moral poseči vmes predsednik stranke Willy Brandt in pozvati delegate, naj preprečijo, da vprašanje Kambodže razbije kongres. Poleg tega je bila z večino glasov zavrnjena tudi resolucija leve struje stranke, ki je zahtevala, naj Zahodna Nemčija ukine plačevanje stroškov za vzdrževanje ameriških čet v Nemčiji v tuji valuti, ker Američani uporabljajo ta denar za nadaljevanje vojne v Vietnamu. Kongres se je začel danes ob udeležbi 340 delegatov in velikem številu tujih delegacij. BEOGRAD, 11. — Na vabilo zvezne skupščine je prispela danes v Beograd parlamentarna delegacija Švice, ki bo za časa desetletnega bivanja, poleg razgovorov z zastopniki zvezne skupščine in drugimi jugoslovanskimi osebnostmi, o-biskala tudi Zagreb, Sarajevo, Dubrovnik, Novi Sad in nekatere delovne organizacije. , nes tudi nekatere izmed največjih ameriških revij, med njimi «Life», «Time» in «Newsweek», ki objavljajo v zadnjih številkah pretresljive članke in slike o neredih na univerzi v Kentu, kjer so bili štirje študenti ubiti. Ena od slik kaže na primer kakih trideset vojakov v popolni bojni opremi, ki z naperjenimi poškami napadajo demonstrante. Druga slika kaže devet vojakov, ki streljajo v smeri proti študentom: pred njimi neki mladenič maha z zastavo: prizor daje vtis izvršitve smrtne kazni. Revije poročajo tudi o nekaterih podatkih, ki so bili neznani: tako na primer poročajo, da so se vojaki narodne garde takoj po streljanju bliskovito umaknili, tako da so morali sami študentje organizirati pomoč za ranjence in skrbeti za trupla ubitih tovarišev. Precejšnjo zaskrbljenost med a-meriško javnostjo so povzročile tudi današnje izjave sajgonskega ko-laboracionističnega predsednika Van Thieuja, ki so v očitnem nasprot-stvu z zagotovili, ki jih je dal Ni-xon med svojo zadnjo tiskovno konferenco. Van Thieu je namreč dejal, da se sajgonske čete ne mislijo v določenem roku umakniti s kamboškega ozemlja, poleg tega pa so vedno pripravljene znova vdreti v Kambodžo, ko bi bilo to potrebno. «če se bomo mi umaknili — je dejal med drugim Van Thieu — se bodo vietkongovci vrnili*. Sajgonski predsednik je tudi zanikal, da bi za njegove čete v Kambodži veljala kakršna koli časovna ali ozemeljska omejitev. i Te Van Thieujeve izjave so dobile potrdilo tudi v dejanjih, saj so sajgonske čete prišle danes po reki Mekongu do Phnom Penha ter bodo v prihodnjih dneh še bolj napredovale v notranjost Kambodže. Namen te operacije naj bi bil pripeljati v Južni Vietnam kamboške državljane vietnamske narodnosti, ki želijo zapustiti Kambodžo. Ameriški oboroženi čolni so spremljali sajgonske ladje samo do Neak Lenuga, 34 km v notranjosti Kambodže, kjer so bili do pred kratkim utaborjeni Sihanukovi partizani. Ti pa so se pred prihodom Američanov umaknili. Kamboške protivladne sile so včeraj napadle mesto Takeo in ga delno zasedle. Danes so tudi uradno potrdili, da so partizani pred dvema dnevoma zavzeli mesto Kratie. Da je skoraj ves svet negativno reagiral na ameriško invazijo Kambodže, je potrdil med intervjujem na televiziji sam ameriški podtajnik za zunanje zadeve Elliot Ri-chardson, ki je dejal, da od vseh držav članic NATO je samo Nizozemska izrazila svojo podporo Ni-xonovemu sklepu da pošlje čete v Kambodžo. Richardson je pojasnil, da je vlada v Haagu poslala Beli hiši spomenico, v kateri je izrekala podporo invaziji Kambodže. Poleg Nizozemske so Nixonov sklep podprle samo nekatere azijske države, predvsem Japonska in Filipini. Glasnik nizozemskega zunanjega ministrstva pa je danes demantiral Richardsonove izjave ter zanikal, da bi vlada poslala kakršnokoli poslanico Nixonu. Glasnik jo opozoril na izjavo, ki jo je dal pretekli teden pred parlamentom nizozemski zunanji minister Luns in v kateri je bilo med drugim rečeno «Dejstvo, da je nizozemska vlada izrazila svoje razumevanje za ameriško intervencijo v Kambodži še nikakor ne pomeni, da bi to akcijo odobrila.* Orožje ZDA grškemu režimu VVASHINGTON, 11. - V tukajšnjih dobro obveščenih krogih se je zvedelo, da je vlada ZDA sklenila ponovno dobavljati Grčiji težko orožje. Med drugim nameravajo poslati grškim polkovnikom tudi najbolj sodobna vojaška letala. Funkcionarji Bele hiše in zunanjega ministrstva niso hoteli ničesar povedati o teh vesteh. Ni-xonova uprava se boji, da bd uradno^ sporočalo o ponovni dobavi o-rožja Grčiji povzročilo resne odmeve v nekaterih državah NATO, kdv so obsodile grški polkovniški režim. PRISPEL JE ZE K0S1GIN IN OSTALI PREDSEDNIKI VLAD 24. zasedanje SEV danes v Varšavi Obravnavali bodo nerešena vprašanja gospodarske integracije VARŠAVA, 11. — Jutri bo 24. zasedanje SEV, ki se bo vršilo v Varšavi in na katerem bodo obravnavali nekatera pomembna vprašanja gospodarskega sodelovanja med državami članicami. Zasedanje bo na najvdšji ravni in bodo na njem sodelovali predsedniki vlad vseh članic. Danes zvečer je že prispel v Varšavo predsednik sovjetske vlade Kosigin, zvečer pa so tudi prispeli: predsednik romunske vlade Georghe Maurer, predsednik vlade ČSSR Lubo-mir Strougal. Pozno zvečer sta prispela še predsednika vlade Bolgarije Živkov in Mongolije Tsedembal. Pričakujejo še predsednika madžarske vlade Focka in vlade Vzhodne Nemčije. Zasedanje bodo svečano otvorili jutri ob 10. uri in bodo to svečanost neposredno prenašali po TV. V ospredju razprav bodo sklepi, ki so jih sprejeli na zadnjem moskovskem zasedanju 26. aprila 1969, ko so govorili o novih direktivah go- spodarskega značaja, ki bi morale privesti do gospodarske integracije. Ta proces pa gre zelo počasi, odnosno verjetno celo v obratni smeri, ker ni med državami članicami prave volje in interesa, da bi se tesnejše gospodarsko povezale in da bi bile druga od druge odvisne. Zato še vedno obstajajo različni sistemi planiranja, valut, predpisov itd. Govorili bodo tudi o investicijski banki, ki so jo ustvarili po zadnjem zasedanju sveta SEV in o delovanju meanarodne banke za gospodarsko sodelovanje PARIZ, 11. — Načelnik severno vietnamske delegacije na pogajanjih za Vietnam Xuan Thuy je zapustil danes Pariz in, odpotoval v Hanoj. Vuan Thuy je pred odhodom izjavil, da bo poročal severno-vietnamski vladi o poteku konference in je zagotovil, da se bo vrnil v francosko prestolnico. Datuma vrnitve ni sporočil. miiiiminiiiimiuiiiiii.................. V SREDO RAZGOVOR MED VLADO IN SINDIKATI danes se Prične stavka NA DRŽAVNIH ŽELEZNICAH V sredo prične komisija za sodstvo poslanske zbornice obravnavati zakonski predlog o amnestiji RIM, 11. — Tudi v tem tednu bo prišlo do pomembnejših stavk in med njimi je še zlasti važna stavka železničarjev, ki se bo pričela jutri ob 21. uri in nato zaključila v sredo ob isti uri. Železničarji stavkajo za dosego boljših plačilnih in delovnih pogojev. Minister za promet Viglianesi je mnenja, da nima smisla vzpostaviti nadompšt-ne vlake z osebjem, ki ne bo stavkalo oziroma z vojaškim osebjem, ker obstaja tudi resni riziko, saj ne bo uslužbencev na zapornicah, ne bo v redu delovala dobava e-lektričnega toka itd. Zaradi tega bodo uredili samo dopolnilne prevoze z avtobusi. Nadaljuje se stavka državnih funkcionarjev, ki se je pričela v petek in zaradi katere je že prišlo do prvih težav v upravnem življenju in obstaja nevarnost, da ne bodo mogli izplačati državne in vojaške pokojnine, za katere zapade rok izplačila 23. maja. še ta teden bo verjetno prišlo do stavke vseh državnih uslužbencev, poldržavni u-službenci pa so napovedali stavko od srede do petka, novo prav tako tridnevno stavko pa so napovedali za prihodnji teden od 19. do 21. maja. V poslanski zbornici so danes razdelili besedilo zakonskega predloga o amnestiji in oprostitvi kazni .V sredo bo predlog pričela na posvetovalnem zasedanju obravnavati komisija za sodstvo. V tej zvezi je minister za sodstvo Reale izjavil, da ne bo prišlo do zastojev pri razpravi, kljub temu, da so napovedani številni popravki. Reale je tudi mnenja, da je možno, da bo poslanska zbornica še pred 22. majem odobrila ta zakon, ko se irfii n iiiiiiiiiiihiii ii iiii m iiiii iiiiiiiiiiii m iiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiii n h im 1111111111 iii m um mi miiiiiiuiii im iimm iih um mulim m imuni m im m niungimimimmiii SKUPNA IZJAVA OB ODHODU PREDSEDNIKA ZAMBIJE IZ SFRJ Zaskrbljenost za položaj na svetu in obsodba ameriškega imperializma Postavljeni temelji za Se večje sodelovanje med obema državama - Kaunda je odpotoval v Romunijo bo v zvezi z volitvami prenehalo delo parlamenta. V poslanski zbornici so poleg tega danes obravnavali zakonski predlog o referendumu, kjer so splošno razpravo izčrpali in je odgovarjal minister za sodstvo Reale. Jutri bo odgovarjal na vprašanja o javnih izdatkih minister za zaklad, razpravljali bodo tudi o položaju kmetov. V senatu se je danes nadaljevala razprava o zakonskem predlogu o deželnih financah. Vsedržavno združenje italijanskega tiska je z «obžalovanjem in presenečenjem* ugotovilo, da v prihodnji amnestiji, ki je proglašena v zvezi s stoletnico enotnosti Italije niso kot specifični primeri vključeni zločini žalitve in obrekovanja preko tiska in zločini povezani z odgovornostjo odgovornega urednika. V tej zvezi je predsednik federacije poslal obširno pismo ministru za sodstvo. V pismu se tudi obžaluje, da so se zaostrile kazni za tiskovne prekrške in da predvL sindikalnimi organizacijami in med vlado, do katerega bo prišlo v sredo, 13. maja, izdalo sporočilo, v katerem pravijo, da sindikalne organizacije pričakujejo od vlade, da bo točno odgovorila na konkretne zahteve glede prometa, zdravstva, davščin, stanovanj itd., ki so jih predložili 25. marca in še prej vladi. Sindikalne organizacije so potrdile sstavko uslužbencev potresnih davkov, ki bo od 14. do 16. maja. Poziv Papandreuja za osvoboditev Panagulisa PARIZ, 11. — Voditelj vsegršlce-ga osvobodilnega gibanja Papan-dreu je danes v posebni brzojavka naprosil vse zahodne državne poglavarje naj posredujejo pri grški vladi, da spusti na svobodo Pana-gulisa. Papandreu pravi, da leži Pa-nagulis težko bolan v atenski vojaški bolnišnica. Zato zahteva od zahodnih vlad posredovanje za ta- deva novi osnutek kazenskega za- (kojinjo osvoboditev Panagulisa in konika ostrejše kazni. I njegov prenos v kako zahodno bol- Vsedržavno tajništvo CISL je v nitirico, kjer bi ga lahko ozdravili, zvezi z bližnjim sestankom med, Panagulis boleha za pljučnico (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — V skupnem poročilu o obisku predsednika Zambije dr. Keneta Kaunde, kd je_ danes s soprogo in ostalimi člani spremstva odpotoval iz Jugoslavije na petdnevni obisk v Romunijo, se ugotavlja, da sta Kaunda in Tito, skupino s svojimi sodelavci, vsestransko izmenjala misli o mednarodnih in dvostranskih vprašanjih. Še posebno pozornost sta posvetila trenutnemu položaju na svetu, vlogi politike neuvrščenosti v sodobnih mednarodnih pogojih, vprašanjem skladnejšega razvoja celotne mednarodne skupnosti in razvoju mednarodnega sodelovanja. Predsednika sta z obžalovanjem ugotovila, da se od njunega zadnjega srečanja (februarja letos) mednarodni položaj ni popravil, marveč, da se je še zaostril. Izrazila sta posebno zaskrbljenost zaradi poslabšanega položaja na Bližnjem vzhodu in jugovzhodni Aziji, kjer je vdor ameriških čet v Kambodžo ne le razširil vojno področje, temveč odkril tudi prave namene tako imenovane politike viet-namiizatije vojne. Predsednika sta opozorila na resnost in nevarnost poglobitve družbeno gospodarskih razlik med nerazvitimi državami. Pri proučevanju problemov Afrike sta predsednika obsodila politiko kolonializma, imperializma, rasizma, apartheida in države, ki pomagajo in podpirajo tako politiko v nekaterih krajih Afrike. Tito in Kaunda sta podprla napore evropskih držav za utrditev miru in varnosti v Evropi in za razvoj evropskega sodelovanja na načelih spoštovanja suverenosti in enakopravnosti. V skupnem sporočilu se nadalje poudarja zanimanje obeh držav za okrepitev vloge OZN, kot neprecenljiva instrumenta za zagotovitev svetovnega miru in varnosti, in privrženost obeh držav načelom politike neuvrščenosti, ki postaja vedno bolj edina alternativa politiki pritiska in sile ter pot, ki vodi k napredku in miru. Predsednika sta posebno pozornost posvetila proučevanju dvostranskih odnosov in možnosti za nadaljnjo razširitev sodelovanja na vseh področjih, posebno na gospo-1 nesebično pomoč“Zambiji, darskem, o katerih so se podrob- neje pogovorili njuni sodelavci. Tito in Kaunda sta potrdila pripravljenost svojih držav za vlaganje novih naporov za napredek sodelovanja v sikiadu s prijateljskimi odnosi in sklenila, da se vzpostavijo stalne oblike sodelovanja med zunanjimi ministrstvi in drugimi vladnimi org anizaaijami. Predsednik Tito je sinoči v svoji zdravici med večerjo, ki jo je na Brionih priredil v čast svojega gosta, med drugim poudaril, da Jugoslavijo, v primeru napada, ne bo branila samo njena armada, temveč jo bo branil vsak Jugoslovan. Jugoslavija je zrasla v pretekli vojni s krvjo vseh narodov Jugoslavije. Jugoslovani se zavedajo kaj so si .priborili z ustvarjanjem socialistične Jugoslavije. Zato so pripravljeni, da branijo svojo enotnost, svobodo, neodvisnost in suverenost. Predsednik Zambije je v odgovoru na zdravico izrekel posebno priznanje predsedniku Titu za njegovo skrb za dobrobit celotnega človeštva in Jugoslaviji za njeno B. B. Takeo — Južnovietnamskl vojak s silo vleče dva otroka v taborišče. Na podoben in včasih še bolj nečloveški način praznijo južnoviet- Včeraj je umrla Malka Regentova v Čudovita revolucionarna pot skromne, preproste in požrtvovalne slovenske primorske žene ob strani pok. Ivana Regenta Skromnost je bila ena izmed najbolj značilnih potez pokojne Malke Regentove. Njen življenjepis pa je bil tako razgiban in bogat, kot je razgibana in bogata revolucionarna pet njenega moža Ivana Regenta. Njegova pot je bila tudi njem pot, njegovi ideali tudi njem ideali, njegove tegobe tudi njene tegobe, bila mu je od prvega dne skupnega življenja zvesta in pogumm tovarišica m dolgi revolucionarni poti, ki je bila mjvečkrat težka, čestokrat skoraj pretežka za eno samo človeško življenje. Tovarišica Malka, se je rodila 24. septembra 1892 v Gorenji Trebuši. Že zelo mlada je odšla v Trst in se 1910. leta pri delu m ljudskem odru spozm-la z Ivanom Regentom. Najlejši spomenik pa je postavil pok. Malki njen mož pok. Ivan Regent (u. leta 1967) v svojih «Spomi-nih», kjer ji je posvetil posebno poglavje pod naslovom: «Malka Li-čar-Regent*. Regent je med drugim takole zapisal: «Z Malko Ličarjevo sva se spoz-mla leta 1912. Kot članica Ljudskega odra je prihajala v Delavski dom s svojima sestrama Kristino in Marijo, poročeno Lapajne, ter z Marijinim možem Francetom. Lapajne je bil železničar in socialist, ki je tudi sam že prej zelo pogosto prihajal z vso družino v Delavski dom in Ljudski oder. Malka in Kristina sta sodelovali pri dramskem amaterskem krožku in pri pevskem zboru Ljudskega odra. Malka je kasneje sodelovala tudi pri knjižnici, v kateri je izposojala knjige in opravljala še druga knjižničarska dela. Proti koncu 1912' leta sva z Malko sklenila, da bova skupaj živela, da pa se ne bova poročila. Skleniti, da bova skupaj ustvarila družino, ni bilo težko, težje je bilo to uresničiti. Z Malko sva bila revna, ko sva pregledala najino imetje, sva ugotovila, da ima Malka nekaj kron, jaz sem imel zarubljeno plačo, ker sem moral plačevati dolgove, ki sem jih napravil za Delavski list.* «Sestra Kristina je darovala Malki porcelanast umivalni pribor, žena sodruga Ezia Chiussija, pri kateri sem takrat stanoval, pa mi je darovala dve žlici, dvoje vilic in dva noža. Hkrati s pohištvom sem kupil tudi najnujnejše potrebščine za kuhinjo in obenem najel še novo posojilo štiristo kron. S tem imetjem sva najela stanovanje v petem nadstropju neke hiše v Via Tra i Rivi v Rojanu in si tam uredila svoje gnezdo.* «Malka se je■ izkazala kot izvrstna gospodinja. Puščal sem ji mesečno manjšo vsoto denarja za go spodinjstvo, z ostalim denarjem sem plačeval obroke in posojilo.» «Poročila sva se na dan, ko je Italija napovedala vojno Avstriji in ko so bili mnogi deli Trs a v plamenih, tržaška avstrijakants :a drhal, ki jo je nahujskala policija, je namreč zažigala imetje italijanskih državljanov (renjikolov).» «•Poročni priči sta bila moj svak Rudolf Golouh in prijatelj Može. Ker Malka ni znala ne slovenskega ne italijanskega očenaša (šla je' Mar° iz0nali v Bruselj. Januarja komunistične literature iz Ljubljane v Italijo.» Del te literature, ki jo je Regent prejemal iz Jugoslavije, je Malka prek svojih dveh kanalov spravljala v Italijo*, — piše Regent — «del so jo znosili čez mejo tovariši, ki so prihajali iz Italije, nekaj te literature pa so odnesli na Primorsko nekateri člani organizacije TIGR. Malka je morala vso Komunistično literaturo prenesti v hotel iz poslopja, kjer je imela Jugoslovanska matica svoje prostore.» «V Ljubljani je morala Malka torej skrbeti za Maro in za odpravljanje literature v Italijo. Po isti poti je odpravljala v Italijo tudi pisma, ki sem jih pisal večinoma članom komunistične organizacije Julijske krajine in Istre. Hkrati je morala Malka ob . moji odsotnosti sprejemati ilegalce, ki so prihajali iz Italije, in jih poučiti, kako se j« treba vesti v Ljubljani, da jih ne bi policija prijela. To delo je Malka opravljala od maja 1927, do septembra 1929. leta, to je dve leti in pol, kolicor sem bival v Ljubljani.* <:Nekaj mesecev potem, ko so me izgnali iz Jugoslavije, je odpotovala Malka z Maro, v Celovec, kamor sem ju prišel iskat iz Pariza. Ko je Malka prišla na mejo, ji Avstrijci niso dovolili prestopil meje. Le zaradi male Mare, ki jo je imela s se noj. so ji avstrijske o-blasti nazadnje dovolile, da sme ostali v Avstriji tri dni. Razume se, da sem v Celovec, prinesel s seboj nov potni list, s katerim smo še isti večer, naključuju sploh kaj bilo. Prosti čas je uporabila za to. da je Maro spremljala po moskovskih bulvarjih.* «Ko smo bili v Moskvi že dve leti in pol, je šla Malka delat: Neki večer mi je povedala, da o Sovjetski zvezi delajo vsi in da ne mara biti izjema, zdaj ko se je naučila že kolikor toliko ruščine. Sama si je našla delo v tovarni za umetno obrt, ki je bila o sklopu organizacije ume.nikov...* «Po nekaj letin so Malko izvolili za predsednico tovarniškega sindikata, na tem mestu je ostala šest let. Teh šest let je bila tudi članica trojke, ki je vodila tovarno. Trojko so sestavljali partijski sekretar, predsednik sindikata m ravnatelj tovarne. Poleg dela, ki ga je imela kot članica tovarniškega vodstva, je morala skrbeti tudi za to, da so bile delavke koliko le mogoče zadovoljne, in reševati njihove pritožbe skupaj z ostalima dvema članoma trojke.* cLeto dni potem, ko je bila izvoljena za predsednico sindikata, so jo izvolili za deputata (poslanca) frunzejevskega rajona Moskve, ki je imel milijon prebivalcev, čeprav je imela pri volitvah sokandidata Pri volitvah, pri katerih je bila Malka izvoljena za svetovalko frunzejevskega sovjeta, je bil izvoljen za člana moskovskega centralnega sovjeta tovariš Verginela, doma u ____________ S. R. (Nadaljevanje na 6. strani) Vreme včeraj: NajviSja temperatura 19,9. najnižja 12,5, ob 19. uri 17,6 6top., zračni tlak 1007,7 stanoviten, veter jug 16 km/h, vlaga 50 odst., nebo 6/10 poobl-ačeno, morje razburkano, temperatura morja 15,8 stop. Trias dnevnik Danes, TOREK, 12. maja PANKRACIJ Sonce vzide ob 4.38 in zatone Ob 19,25 — Dolžina dneva 14.47 — Luna vzide ob 10.10 in zatone ob 056 Jutri, SREDA, 13. maja SERVACIJ VOLILNEMU URADU PREDLOŽENIH OSEM KANDIDATNIH LIST Spor v koaliciji strank leve sredine v ospredju političnih razprav in polemik Stališče odbora PSI je nakazal na nedeljskem zborovanju tajnik Giuricin Struja «Za novo večino > zahteva sklicanje pokrajinskega vodstva, PLI in PSIUP pa sejo občinskega sveta - Izjavi KPI in SS Stavka slovenskih šolnikov na Tržaškem Sindikat slovenske šole v Trstu napoveduje za sredo, 13. maja enodnevno stavko vseh šolnikov ter upravnega in pomožnega osebja v službi na slovenskih šolah na Tržaškem. Občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu Sklep ožjega vodstva PSI, da odpokliče svoje predstavnike iz raznih ustanov in med njimi tudi občinskega odbornika Hreščaka, je precej razburkal tržaško politično vodovje, saj ni niti mesec dni do volitev in je PSI dejansko odpovedala s tem sodelovanje v koaliciji leve sredine. Socialistični sklep in izjava tajnika tržaške federacije PSI sicer ne govori o razbitju koalicije in ne pravi, da je Krščanska demokracija prelomila sklenjeni sporazum, marveč, da ga je »prekinila*. Spričo tega sklepa vodstva PSI je balo v tržaških političnih krogih precejšnje zanimanje za to, kaj bodo povedali socialisti na svojem prvem volilnem zborovanju na Trgu Goldoni, s katerim so v nedeljo dopoldne odprli volilno kampanjo. Glavni govornik Giuricin (senator Jannuzzi, ki bi moral priti v Trst, je bil namreč zadržan drugod), je v bistvu potrdil to, kar je že dejal v svoji izjavi, in je predvsem poudaril, da hočejo voditi socialisti avtonomno politiko, ki si je ne dajo diktirati niti od KD niti od PSU. Hkrati pa hočejo biti avtonomni ^.udd do komunistov. Zato niso hoteli sprejeti pogoja demokristjanov, da se morajo ne glede na rezultate prihodnjih volitev obvezati, da bodo v pokrajinskem svetu sodelovali v sedanji koaliciji leve sredine, če hočejo, da se bodo demokristjani držali sporazuma iz januarja meseca o razdelitvi raznih mest v krajevnih ustanovah. Skratka, socialisti,, hočejo imeti proste roke. Giuricin je ponovno poudaril sklep, da se morajo njihovi predstavniki umakniti iz raznih ustanov, kajti socialisti, zvesti svojim izročilom in sklepom niso mogli ostati v koaliciji, za katero je značilno predvsem kompromisar-stvo. Socialistom da ni do stolčkov, marveč predvsem do obrambe interesov delavskega razreda in tržaškega gospodarstva. Giuricin je v svojem govoru zlasti ostro obsodil politiko PSU. Kar se mednarodnega položaja tiče, pa je dejal, da je PSI svoj čas ostro obsodila vkorakanje sovjetskih čet V češkoslovaško ter da prav tako ostro obsoja napad ameriških imperialistov na Kambodžo in sploh na vse tamkajšnje področje. Prvi je spregovoril podtajnik Lu-cio Ghersi, član leve struje, ki je rekel, da je stranka dosledna zahtevam, ki prihajajo iz delavskega razreda, ,saj je med vročo jesenjo stala odločno na strani delavcev. Za Ghersijem je spregovoril v slovenščini Lucijan Volk in dejal, da tržaški socialisti, dejansko združeni s pravimi vzori socializma z mogočnim gibanjem delavskih množic in s sindikalnim gibanjem v boju za demokratični napredek družbe in za priznanje vloge delovnih ljudi pri odločanju o skupni u-sodi, odpirajo volilno kampanjo za obnovitev pokrajinskega sveto in svetov v okoliških občinah. Socialistična stranka se predstavlja voliva . kot stranka, ki je in hoče biti popolnoma neodvisna v svojih odločitvah in v svoji dejavnosti, tako od demokristjanov, s katerimi sicer išče delovno sodelovanje socialističnih in katoliških množic, kakor od tovarišev komunistov, s katerimi druži socialiste pmlstavništvo ljudskih teženj. Samo od nečesa niso socialista neodvisni. Odvisni so in hočejo biti od želja, pričakovanj in bojev delavoev, kmetov, umskih delavcev in študentov. Odvisni so tudi od pričakovanj slovenske narodne skupnosti v naših krajih, za katero ima prav socialistična stranka največje zasluge, da so za njene zahteve nastale nove razmere i.i še odprle nove perspektive za njen razvoj v bratskem sodelovanju z vsemi delovnimi množicami na poti k boljši družbi in lepši prihodnosti. PSI je začela svojo volilno kampanjo tudi v Miljah, kjer sta v nedeljo ob 17.30 uri spregovorila podtajnik Luclo Ghersi in Salvo Treiner. V svojih govorih sta orisala, zakaj je PSI obtožila KD, da ni izpolnila svojih obveznosti. Glede stališča socialistov v Miljah sta govornika potrdila, da bodo ravnali tako, da ne pride do imenovanja komisarja. Včeraj je dial podtajnik Ghersi izjavo v zvezi z nastalo krizo in poudaril med drugim, da je sedaj na vrsti KD, da se sooči s predlogi socialistov ter da sledi PSU na njeni poti napadov na PSI. Toda vseh, kar pa bi bilo neupravičeno raz (kovanje. Med socialisti o-menjene stroje smo slišali tudi mnenje, da je trem izmed štirih, ki so jih pozvali, naj se umaknejo, pravzaprav že skoraj potekel mandat, tako da bi moral dejansko dati ostavko samo občinski odbornik Hreščak. Socialisti so tudi potrdili vest, da bo v četrtek ob 18.30 govoril zanje v kinu «Moderno* pri Sv. Jakobu tajnik stranke Mancini. Po govoru bodo predvajali film »Bratje Cervi». Tržaška federacija KPI je dala v zvezi s krizo v levi sredini izjavo, v kateri pravi, da ta kriza potrjuje to, kar so komunisti večkrat trdili, to je, da je leva sredina, ki so jo vsa ta leta u-metano vzdrževali pri življenju, dejansko že likvidirana. Sklep socialistov, da prekinejo sodelovanje z drugimi strankami te koalicije, pomeni le to, da izvajajo ustrezne zaključke iz dejanskega položaja. Zarradi politike strank leve sredine je pokrajinski svet v zadnjih petih letih že dvakrat zabredel v krizo. Politični položaj je treba razčistiti, kar pa ni moč doseči z »vojno sporočili*, marveč z razpravo na pristojnih mestih. Svet Slovenske skupnosti, ki se je sestal v nedeljo v Trstu, spo- roča, da je po daljši razpravi ne- | gativno ocenil izstop PSI iz leve sredine v Trstu, ker je takšno1 ravnanje samo v škodo izvajanju že sprejetih obveznosti, z asti tistih teše, ki zadevajo problematiko slovenske narodne skupnosti in ki bi se lahko rešile s sodelovanjem vseh naprednih političnih sil. Svet je razpravljal in sklepal tudi o upravnih volitvah in z velikim zadovoljstvom vzel na znanje, da je bila predložena v občini Na-borjet - Ovčja ves slovenska lista pripadnikav SLG. Svet je nadalje ugotovil, da so se vse slovenske politične skupine pozitivno odzvale vabilu Slovenske skupnosti za skupni volilni nastop. Svet meni, da je to nadaljnji korak k še tesnečemu sodelovanju slovenskih političnih sil. Svet je hkrati potrdil tudi seznam kandidatov Skupne slovenske liste za bližnje pokrajinske volitve v Trstu. Izvršni odbor PSIUP je izdal poročilo v katerem pravi, da je po njegovem mnenju spričo zadnjih sklepov vodstva PSI mline, da pride do politične preveritve v tržaškem občinskem svetu. Zato je pozval svojega svetovalca Monfalco-na, naj zahteva od žunana izredno sklicanje tržaškega občinskega sveta. Svetovalec Monta! con je že poslal županu pismo s to zahtevo. Tudi liberalci zahtevajo sklicanje tržaškega občinskega sveta. To je povedal na tiskovni konferenci časnikarjem tajnik PLI odv. Trau-ner, ki je skupaj z dr. Sancinom orisal program PLJ za pokrajinske volitve. Trauner je najprej orisal splošni politični položaj in obtožil zfaati demokristjane, da so šele v zadniem času zaostrili svoj »prcCkoarutizem* iz volilnih razlogov. Izrazi! .je tudi zaskrbljenost nad nevarnostjo, ki preti »demokraciji v Italiji*. Deial je tudi, da je leva sredina v Trstu dejansko že mrtva. Za njim je spregovoril dr, Sancin, ki je orisal posamezne točke programa. Krščanska demokracija sporoča, da bo n>en pokrajinski odbor proučil in odobril program 15. t. m. Sedaj razpravljajo o n:em po sekcijah. 16. t. m. pa bo v Devinu zasedanje vodiitetiev KD, katerim bodo poročali Rmaldi, Visintini in Ahate. Vo'ilno kampanjo pa začne stranka 18. maja. V sredo opoldne zapade rok za predložitev kandidabiih list. Doslej so jih predložili osem, in sicer KPI. MSI PLT. PRI. PSIUP, KD, PSU in PSI. KD, PSIUP in PSU so predložili liste v nedeljo. PSJ pa včeraj. Listo bo predložila še Slovenska skupnost in morebiti in-dipendetisti. V ponedeljek. 18. maja ob 18.30 bo v mati dvorani Kulturnega doma v Ul. Petrando 4 redni občni zbor Sindikata slovenske šole. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora m izvolitev delovnega predsedstva; 2. Poročilo tajnika, referenta za osnovno šolo, referenta za srednjo šolo, referenta pedagoškega odseka in blagajnika. 3. Poročilo razsodišča, nadzornega odbora in razrešnica odboru. 4. Sprememba pravil in pristop sindikata k zvezi slovenskih šolnikov dežele PurlandjaMutiiska krajina. 5. Volitve novega odbora. 6. Razno. V NEDELJO POPOLDNE PRED OBNOVLJENIM SPOMENIKOM Gropada se je poklonila spominu žrtev v narodnoosvobodilni borbi Govorila tla poslanec Skerk in Kenda za ANPI ter domačin Stanislav Kalc, sodelovali pa so godba iz Trebč, zbor iz Padrič in recitatorji Kljiub slabemu vremenu se je predvčerajšnjim popoldne zbrala v Gropadii množica ljudi, domačinov in prebivalcev sosednjih vasi, na proslavi 25. obletnice osvoboditve in počastitve spomina padlih partizanov, pogrešanih in umrlih v koncentracijskih taboriščih. Med množico je izstopala skupina ljubkih deklet v narodnih nošah, Id so pripenjale gostom spominske značke. V narodno nošo Ve bila oblečena tudi napovedovalka Iren a Gojča. Pri spomeniku t Gropadl se je zbrala velika množica ljudi zdravil goste in partizanske borce. Slovesnost je začela godba na pihala »Parma* iz Trebč, ki je zaigrala »Internacionalo*. Sledil je nagovor mladega gropajskega vaščana Stanislava Kalca, ki je po- da ne pride do popotne prekinitve odnosov med KD in I PSI, mora KD v celoti uresničiti januarski sporazum ter spoštovati avtonomno funkcijo PSI, Vsekakor se zdi ta izjava predstavnika socialistične levice nekam spravljiva. Struja PSI »Za novo večino* pa je že v petek poudarila, da je položaj precej nejasen in zahtevala, da se skliče pokrajinsko vod-sibvo stranke, na katerem bo o tem položaju razpravljalo. Ta struja namreč meni, da se izvršni odbor ne drži dosledno sklepa, naj se umaknejo iz raznih ustanov vsi zastopniki PSI, Id so bili izvoljeni in imenovani vanje v okviru sporazumov o levem centru. Kot je znano, je pozval odbor samo nekatere, naj se umaknejo in ne »Čeprav naša vas ni velika — je nadaljeval Kalc — je bila ena najktivnejših v narodnoosvobodilni borbi, bila je čvrsta partizanska postojanka. Vaščani so se 7-avedali. da s pasivnostjo ne bodo ndč dosegli ter so se aktivno vrgli v boj. Moški so se vključili v partizanske enote. Med njimi je bilo tudi nekaj šestnajst- in sedemnajstletnikov, ki so čutili v sebi ljubezen do domovine in se odpravili v boj, ženske, otroci in starci pa so doma sodelovali s partizani in tako tudi oni prispevali k osvoboditvi. Ko se spominjamo naših hrabrih borcev, katerih ni več med nami, katerih posmrtni ostan- ki ležijo v domači kraski zemlja na bazoviškem pokopališču, pogrešanih in še drugih, upepeljenih v krematorijskih pečeh, se zavedamo česa smo danes deželni prav po zaslugi njihove žrtve*. OD SOBOTE 00 NEDELJE V ZLATARNI «STERMIN» 20 milijonov lir dragocenosti plen tatvine «podzemske» tolpe Neznani tatovi, ki so jih v krogih kvesture krstili za etolpo Riflfi», so se spustili v zlatarno skozi odprtino iz gornjega nadstropja, ki so jo naredili s krampom 20 mili Ionov lir znaša skupni plen tatvine, kd to te utrpela zlatarna in draguljarna »Stermln* v Ul Mazzini 40 na vogalu z Ul. S. Lazzaro, last Itale Stermln la Ul. F Severo 34. Po mnenju agentov letečega od ta vrata skladišča. Tu so, skoraj gotovo s krampom Izvrtali v pod malo odprtino tako, da se le človek lahko koma) koma! preril skoenjo. Skoti odprtino so se nato spustili v samo zlatarno ter pobrali delka kvesture, ki pod vodstvom iz notranje, stranske itiožbe vse svojega vodje dir. Petrotina vo- kan »o našli: nekaj zlatih verižic, Govornik je nato naštel imena padlih za svobodo: Brce Anton — zajet v Gropadi, odpeljan v Nemčijo; Pečar Franc — borec kra-škega bataljona, odpeljan v Nemčijo; Milkovič Angela — Dachau; Gojča Anton — borec, pogrešan; Gojča Peter, borec, padel na Krnu; Kalc Franc — borec, padel v Sloveniji; Kalc Miroslav — padel na Krnu; Macarol Vinko — borec. pogrešan; Grgič Vladimir — borec, padel na Krnu; Grgič Karel — borec, padel pri Hruševju; Kalc Vincenc — borec, padel pri Idriji; Križmančič Karel — borec, padel pri Štanjelu; Kalc Svetko — borec štajerskega odreda, padel; Milkovič Franc — borec, padel pri Kostanjevici; Kalc Vincenc — pod poročnik tankovske brigade, zgorel v tanku. ur, zapestnic, prstanov, zaponk, in drugo. Zanimivo pa je, da se sploh niso dotaknili železne blagajne ali pa pobrskovall po predalih in dru-■' Izložbah. Tudi to dejstvo zaskr-agente otirama po tem skle-_ da je neznana tolpa šla na gotovo, kot se temu pravd in je niso zanimali drugi zlati primerki. dijo preiskavo, je prišlo do tatvine v času od sobote zvečer do nedelje zvečer. Potem, ko Je lastnica zlatarne v soboto zvečer, nekaj po 20. uri zaprla trgovino, je neznana tolpa ta-tov, ki je po dinamiki vdora podobna oni znani »podzemskih toip», v krogih letečega oddelka pa so Jo kratili za irtolpo Riffifl*. imela ves čas na razpolago, da nemoteno la vrši svoj, dobro preračunani, načrt. Neznanci so morali nujno vedeti, da leti nad samo zlatarno mala sobdca-aktartiSče, last trgovine s srajcami «Modema», ki je skoraj nega prstnega odtisa ali sto dobesedno priključena omenjeni ’ podu, s katerimi bi agenti zlatarni, sat jo ločit* od nje le dva pričeli sestavljati zapleten mozaik koraka. Tako so bree vaake sile skrbno preračunane in konec kem-ah bojazni s silo odprti slabo aapr- ‘ cev dobro izvršene tatvine. Dr. Fetrotino !n njegovi agenti, ki vodijo preiskavo, imajo do zdaj le malo oziroma skoraj nobenega elementa, na katerega bi se lahko oprli za tudi najmanjšo sled. Neznanci niso namreč pustili nobe-prstnega odtisa ali stopinj na lahko Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM GOSTOVANJE NARODNEGA GLEDALIŠČA «IVAN ZAJC» Z REKE V četrtek, 14. maja ob 21. uri, v nedeljo, 17. maja ob 16. uri Ivo Tijardovič MALA FLORAMVE opereta v treh dejanjih Dirigent: INO PERISIC Scenograf: DORIAN SOKOLIC Koreografi: NADA HERZOG OLGA ORLOVA EDO VERDONIK Režiser: MIODRAG LONČAR Kostumograf: RU2ICA SOKOLIC Asistent režije: STEVO VUKAS Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije po telefonu 734265. Abonenti SG imajo 50 % popusta. Zaradi velikega zanimanja za opereto prosimo cenjene abonente, da si čimprej nabavijo vstopnice. Prosvetno društvo «SLAVKO ŠKAMPERLE« Kalčevemu govoru je sledilo polaganje vencev. Spomin padlih so počastili soborci iz Kopra, vaščani, vaška mladina, sekcija KP iz Trebč, »PD »Slovan* in Slovenska skupnost. Po žalostinki »Žrtvam*, ki jo je izvajala godba »Parma*, je spregovoril slovenski poslanec skupine KP v italijanskem parlamentu Albin Škrk, ki je v svojem govoru omenil vlogo komunistov v narodnoosvobodilni borbi in v italijanskem odporniškem gibanju. Govornik je nadalje poudaril potrebo tesne povezanosti slovenskih in italijanskih množic v boju za uresničenje na čel republiške ustave. Sledil je pester spored nastopov pevskega zbora »Slovan* iz Padrič in skupinska recitacija gro pajskih otrok, Marina Babič pa je recitirala Kajuhovo »Materi padlega partizana*. Nastopu pevskega zbora »Primorec* iz Trebč je sledil govor Via dimira Kende, ki je pozdravil piri-šotne v imenu pokrajinskega odbora združenja ANPI. Slovesnost se je zaključila z h granjem partizanskih pesmi in reci ta cj b-ma M' rni Milkoviča in pro svetne delavke Marije Milkovič. Danes, 12. maja ob 20.30 bo predaval DANILO TURK JOCO o Kulturnem udejstvovanju med NOB na Primorskem V petek, 15. maja ob 20.30 je na sporedu predavanje DRAGA PAHORJA o Šolstvu med narodnoosvobodilno borbo V nedeljo, 17. maja ob 11. uri na Vrdelškl cesti pred obnov-ljeno spominsko ploščo padlih Svetoivamčanov na pročelju Narodnega doma Zaključna svečanost z govori, recitacijami In pevskim nastopom. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU priredi danes, 12. t. m. ob 20.30 kulturni večer DOMAČI KRAJI IN LJUDJE Poslušali bomo pesnico Marijo Mijot, ki bo recitirala svoje pesmi v domači govorici trža ške okolice. Njeni besedi se bodo prilegale projekcije barv nih diapozitivov Maria Magajne Večer obeta biti domač in prijeten, zato vabljeni vsi! Včeraj-danes SLOVENSKI KLUB Danes, 12. maja 1970 ob 20.30 IZIDOR PREDAN, predsednik p. d. IVAN TRINKO v Čedadu, bo govoril o temi Položaj beneških Slovencev ob 25-letnici osvoboditve Član Slovenskega gledališča STANE RAZTRESEN bo prebral nekaj pesmi in odlomkov iz Trinkovih del. Vljudno vabljeni. Prosvetno društvo «F. PREŠEREN» v Boljuncu 100-letnica čitalnice Spored Petek, 15. maja ob 20, uri otvoritev ((RAZSTAVE NASE VASI» Sobota, 16. maja ob 21. uri veseloigra v 4 dejanjih: Marc Franck: «SREČA NA UPANJE» Prosvetno društvo Ivan Cankar priredi v sredo, 13. t. m. ob 20.30 v društveni dvorani predavanje DANILA TURK A - JOCA o kulturnem udejstvovanju med NOB na Primorskem. Vljudno vabljeni vsi! Režija: Stane Raztresen Nedelja, 17. maja ob 16. url sprevod — slavnostni govor RAZVITJE DRUŠTVENEGA PRAPORA ob 17. uri NASTOP PEVSKIH ZBOROV Osnovnošolski pevski zbor, Slovenec — Boršt, Slavec — Ricmanje, V. Vodnik — Dolina in domači pevski zbor Slika: K’ku je b’lu ambt u BTunce Tekst: Vida Pahor Ob 20.30 ponovitev veseloigre «Sreča na upanje* SODELOVALA BO GODBA NA PIHALA IZ BREGA Deloval bo dobro založen kiosk Gledališča Ljudska prosveta Nazionale 16.00 «11 olub del liberttal*. George Sanders, Dany Robin, War-ren Mitchell, David Hemmings, Jo-ann Pettet. Eastmancolor. Prepove, dano mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «Je t’aime, je t’aime». (Anatomia di un delitto). Claude Rlich, Olga Georges. Fenice 16.00 «Trapl»nto». Canlo Giuf-fre, Gnaziella Granata, Roberto Ca-mardiel, R. Alonso, Liana Trouche. F. Chaliapta, Renato Rascel. Tech-nicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Nel glorno del Sl-gtioreo. Lando Buzzanca, Ira Fiir-stenberg, Sidney Chaplin, Franca Valeri, Ciccio Ingrassia, Franco Franchl Technicolor. Cinemascope Excelsior 16.00; zadnja predstava ob 22. url «L’a!tra faccia del planeta deli« scimmie*. Technicolor. Prepo-vedano mladini pod 14. letom Ritz 16.00 «Oniricon». Jack Mac go w-ran, Jane Birkin. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16/10 «Le mini vergl-ni». V. Prats, O. Mayer. Prepovedano mladini pod 18 letom. Aiabarda 16.00 «Arrivano i Titani*. Giuliano Gemma. Technicolor. Aurora 16.00 «Un uomo chlamato cavallo*. Richard Harris. Technico. lor. Cristallo 16.30 «Dot>pia Vmmagine del-lo spazio*. Technicolor. Fantastično - znanstveni film. Capitol 16.30 «Lisa dagili occht blu». Mario Tessuto in Silvia Dionisio. Technicolor. Moderno 16.00 «La pulce nelPorec. chio*. Rex Harrison, Rosemary Harris, Louis Jordan. Impero 16.30 «Certo, certissimo, anzi probabile*. Claudia Cardinale, Ca-therine Spaak Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Quei temerari sulle loro pazze, scatenate, scalci-nate carriole*. Tony Curtis, Susan Hampshire, Gert Frobe, Buzzanca in W. Chiari. Technicolor. Ideale 16.00 «Le stelile si vedono di giorno*. James Garnes, George Kennedy, Eva Renzi. Technicoclor. Abbazla 16.00 «Mettt una sera a cena*. J. L. Trintignant, F. Bolkan, A. Girardot. Techniccolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 16.08 »Uominl d’amianto». VERDI Spomladanska simfonična sezon* gledališča Verdi se bo nadaljevala danes, 12. Un. s prvim simfoničnim - zborovskim programom sezone. Koncert bo vodil dirigent Mario Rossi, pod čigar taktirko bosta orkester in zbor gledališča Verdi (Katerega je uvežbal Gaetano Riccitellb izvajala izredno zanimiv spored dvema prvima tržaškima izvedbam*. Gre za «Su«t©» iz opere «Dobri vojak Svejk* italijanskega skladateJF „ _________... „ m fonijo Psalmi za zbor in orkester. Tretja skladba na sporedu, k* j*® po zaporedju izvedbe, druga bo tom- • _ __.».Ilria fH/vr Ln DrlCPŽšter ria* za soliste, zbor ta orkester M tonia Vivaldija v priredbi Alf«0« Caselle. Vokalni solisti v «Glom» do sopranistki Rosetta Pizzo in G** na Jenco ter mezzosopran Silvan« Mazzieri. Pri blagajni gledališča Verdi * nadaljuje prodaja vstopnic. Prosvetno društvo Kraški dom vabi na p edavanje dr. Sonje Mašere «Sport ta zdravje*, ki bo v četrtek, 14 maja ob 20.30 v prostorih občinske kopalnice v Repnu. Podporno društvo v Rojanu pn- red1 v nedeljo 17 maja t l. avtobusni iziet na Sv. Goro (Skalnico) m v Dobrovo, kjer bo ogled vinske kleti. Odhod Do ob 7. uri izpred rojanske cerkve. Cena izleta s kosilom in pre-vozom z žičnico je 3.200 lir. Prijave sprejema gostilna Skerlavaj, Ul. Moren do 10. maja. Za pojasnila lahko telefonirate od 19. do 21. ure na št. 64-480 in 61-151. Vabljeni člani ta prijatelji I SPDT priredi 17. t. m. smučarski izlet na Krvavec. Prijave sprejema do 14. t. m., v Ul. Geppa 9, Norčl Zavadlal. V občinski umetnostni galeriji od 13. do 21. t.m. razstavljal tri« slikar Guiido Antoni. Otvoritev i stave bo jutri ob 18. uri. V Nemškem kulturnem inftito razstavlja do 29. t.m. svoje je in jedkanice na linoleju Martin Erhardt. Razstava je odprt* vsak dan od 17. do 20. ure ra«0 v sobotah in nedeljah. V galeriji moderne umetnosti »H®*; so» (Pasaža Rossoni) razstavlja tj* 20. t.m. tržaški slikar Giannii R011” (Rosmann). Razna obvestila KASTA obvešča, da bo redni ob*-nj zbor v 'petek, 15. t.m. v Kulturnem domu. Prvo sklicanje ob 30.3*' drugo ob 21, uri. Dnevni red: 1. II0°' Iitev volilne komisije. 2. Poročil predsednika in tajnika. 3. Diskusij • 4. Razrešnica staremu odboru. 5. Volitve. 6. Razno. Sledila bo zakusk*- Darovi in prispevki N .N. poklanja 5000 lir za skj*d Sergija Tončiča in 5000 lir za SI®| vensko dobrodelno društvo. Names cvetja na grob pok. Marije Pr1**1, fiotovi daruje družina Žulja n (Ricmanje 6 1500 lir za prosvetno društvo Slav«- SOŽALJ Prosvetno društvo France Pre^ Z°jer KINO «|RIS» PROSEK danes ob 19.30 barvni cinema-scope dramatični film: GIUGNO ’44 SBARCHEREMO IN NORMANDIA Igrajo: Mihael Reemie in Bobi Sulivan. — Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! _ ren iz Boljunca izreka globoko žal.ie članom pevskega zbora y®j esneu, Germanu in Franki. laibu, vrciiiiaiiiu ui a iaimi, . Angeli in sorodnikom ob hudi gubi očeta, moža in nonota Vincenca Slavca zahv^ V včerajšnji objavljeni za pokojno KAROLINO SKERK vd. PAULIH* Je bila pomotoma izpuščena žaluJ0-ča družina GABROVEC Sporočamo žalostno vest, da nas naš dragi je za vedno zapustil Ostale vesli iz tržaške kronike herile na 6. strani JOSIP SLAVEC (SALVI) Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, 12. t. m. ob 16. uri iz glavne bolnišnice v Trstu na domače pokopališče v Boljuncu. Žalujoča žena in sinova z družinama Na ten lani bila °b{in fvobc jepo Na *azal Vezar °SV0Q Uti , !?rial ■azn. pbletr ."jen r t ? id ‘liidst s eatod Pevsii Prose, S , sPortr 3 ^ S *[X^ Boljunec, 12. maja 1970 ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. maja 1970 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo Je 14 oseb. UMRLI SO: 88-letna Franeesca Ca-dunz vd. Ongaro, 7-letna Annamaria Spreafico, 79-letnl Angelo Sabbati. 70-letna Angela Zerial vd. Attart, 60-letna Emilia Cergol por. Canerini, 62-letni Giuseppe Mikol, 64-letnl Um-berto Picciola, 95-letna Emtlia Gaiich vd. Rivo, 69-letnl Giuseppe Salvi, 74-ietna Valeria Viola por. Sauli, 77-letna Anna Vodopivec por. Tas-sa-n, 76-letna Giovanna Eme-t vd. Ca-rievich, 75Jetna Lucla Breda, 79-let-na Giuseppina Adam vd. Padovan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AU'Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul, Belpoggio 4, Al Due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44, MI»nl, Drev Miramare 117 (Barkovlje). nočna služba lekarn (od 11.30 do 0.30) Dr. Gmeiner, UJ. Gluha 14; Man zoni. Trg Sonino 4, INAM Al Ue dro, Trg Oberdan 2, Ai Gemelli U' Zorutti 19/e. MALKA REGENT Pogreb bo v sredo, 13. t.m. ob 17. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah Žalujoči hčerka Mara z možem in sorodniki 12. maja 1970 V Ljubljani je v visoki starosti preminila MALKA LIČAR vd. REGENT skromna, preprosta in požrtvovalna primorska žena, zvesta spremljevalka in sodelavka svojega moža, revolucionarja Ivana Regenta. K pogrebu jo bomo spremili v sredo ob 17. uri na Žalah v Ljubljani. Slovenska kulturno - gospodarska zveia iji' b S 54 *! Si C* 1$ * Is — 3 — 12. maja 1970 V NEDELJO DOPOLDNE V ZGONIKU lepa proslava 25. obletnice osvoboditve s sodelovanjem šolskih otrok in mladine Nastopila sta tudi pevski zbor «Rdeča zvezda» in proseska godba - Razveseljive ugotovitve - Zaprisega mladine in šopki cvetja najmlajših ob spomenik padlim Goriško-beneški dnevnik JUTRI STAVKA SLOVENSKIH ŠOLNIKOV Ustanovni zakon za slovenske šole je treba končno začeti izvajati Odpraviti je treba številne še vedno obstoječe diskriminacije in uvesti enakopravnost, kot že velja za nemške in francoske manjšinske šole Med nedeljsko slovesnostjo pred županstvom v Zgoniku p^a ^Su pred županstvom, ob le-! NPI, športnega društva «Kras» in lan; sPorr>eniku padlim, ki ga je i «01impija» ter sekcije KPI, otroci , Dostavil« _1_- ______ • • ___ - 1. rv__________21... • .. C« Sindikat slovenskih šolnikov v mo lahko objavili šele jutri. Vseka- ki bi tekom leta bila prosta, ald Gorici proglasa skupno s sindika- kor že po prvih podatkih se zdi,i ki bi jih najemniki želeli zame-iz Trsta da so bili izvoljeni vsi kandidati, j njati za druga ljudska stanovanja, ki bd bolje ustrezala njihovim potrebam. Razpis velja za občine: Dolenje ,Kapniva, Moraro, štaran-can, šlovrene in S. Pier ob Soči. Gre za dodelitev prostih stanovanj, v ljudskih hišah, ki so na področju teh občin, na osnovi predpi-ov zakona št. 655 od 23. maja 1964 n na osnovi čl. 5 omenjenega za-V zadevi bo o prošnjah odločevala posebna komisija pri teh-ičnem uradu v Gorici. Prošnje na posebnem obrazcu, ki ca prosilci lahko dobi jo na sedežu |ACP v Gorici ali pa na županstvu prizadete občine, je treba vložiti najkasneje do 2. junija na županstvu pristojne občine ali na sedežu IACP Istotam lafeo dobijo prosilci vsa podrobnejša pojasnila in informacije. tom slovenskih šolnikov enodnevno stavko, ki jo bodo šol- j ki jih je predložilo pokrajinsko niki izvedli jutri, 13. maja 1970. j združenje trgovcev v Gorici. Med Globoko razočarani in ogorčeni, njimi je tudi nekaj slovenskih imen. V Sovodnjah je tel izvoljen za delegata Danilo Cotič. V kratkem se bodo izvoljeni delegati sestali na sejo ter bodo imenovali upravni odbor svoje bolniške blagajne. Svet delegatov pa se bo tudi v bodoče periodično sestajal, da bi proučili in odobrili proračune in obračune ustanove. Prošnj« za dodelitev ljudskih stanovanj Zavod za ljudske hiše (IACP) v Gorici, Ul. Pitteri 4, je objavil razpis za dodelitev ljudskih stanovanj, bila ^os*'av'ila občinska uprava, je | iz osnovne šole v Zgoniku in v Sa °btin\ nede^° dopoldne v Zgoniku ležu pa so ob spremstvu svojih u-*a proslava 25. obletnice o- f čiteljev položili ob spomenik vsak se je udeležilo svoj šopek cvetja, ali cvetlico iz svojega vrta. To je bil eden izmed : najlepših prizorov, ki -smo jih videli na takih prireditvah. V imenu lepo0^?’ katere i^^vilo občanov. Prireditev je ka2ajas® večji pomen, ker je po-Vezan ' kak° kraška mladina na-"svobftn3 tradicii° našega narodnosti T>a' ne§a gibanja, kako zna ce-ferj-i i'*dobitve in žrtve, ki jih je itaL t*0). Proti fašizmu in nacizmu, oju. Prireditve in proslave ob 25. Sen' °.sv°boditve pričajo o pre-lia Ju. ali poživitvi borbenega du-be jrt 1i ter krepitvi zvesto- 'ladstv °m’ za katere se je naše vkah °i .d°rilo, ter zavesti o pra-fajjjtj- . sm° s> jih priborili. Ko h ^ cni ostanki spet dvigajo glave Hatgj °m3lovaževanju ter zanikanju {otovj^rivobodilne borbe so te u-tVe zelo razveseljive. PeVskpPr°S^avi v z8°niku je poleg Pr(j3Sga zbora «Rdeča zvezda* in vsa T"e godbe aktivno sodelovala W)b| 'na, od šolskih otrok do Sv°jem °V' Zupan Josip Guštin je v da F* Pozdravnem nagovoru dejal, So sp°rKam° hiti hvaležni vsem, ki bitev -rili in umirali za osvobo-Ibjv-jh^ga naroda, mladino pa je s« 0j“,' nai čuva pridobitve in naj Šilni3 ob idealih narodnoosvo zaigj-a? horbe, Medtem ko je godba spoj^® žaiostinko «Žrtvam» so ob stavT??k položili vence župan, pred-^ ^ Partizanskega združenja A ""'Hlinil,,,lllllllllllllinilllllll, „„„il,„mn,i,„ii„ltililliiiiiii, iiiiiiIii,i, mn,,,,, mm mini ,miii,i Razstava goveje ŽIVINE NA COLU ^epa priznanja in nagrade ^jcem repentabrske občine Razstava je pokazala, kako kraški kmetje skrbijo za svojo živino .•> j 'i----------------------------------------------------------------------- Zgoniku so zapeli «Bilečanko» in «Pozdravi», Marija Milič pa je deklamirala «Pesem treh partizanov*, Neva Milič «Temni bori*, Marina Milič «Materi padlega partizana*, Anica Žigon «Pesem sinku*, učenci in učenke 4. in 5. razreda pa zborno recitacijo «Pesem talcev*. Glavna govornika sta bila pred- A "MTIT • K.,f,df,'d.d,kiT«S<£Ltp“if «* PoratoMSfS, S tSL"SSS. KS.SZ ~ lahko izražamo v pašem materinem ! oskrunitve spomenika ba- jeziku, obiskujemo slovenske šole j Z°V.1S.U™ JHnakom m spominske in se lahko javno udejstvujemo ter g«« Cerviju. očetu sedmih padlih, so nam omogočene vsaj tiste osnov- j ,od!1'c.je °Fland krivice in zločine, 6 .......1 ki jih je zakrivil fašizem proti Slo- vencem, ter je prikazal veličino narodnoosvobodilne borbe. Oba govor ne svoboščine, ki nam jih je bil fašizem odvzel. Teh pravic pa nam ni nihče podaril*. Svoj nagovor je zaključil: «Na tem mestu se za-prisežemo, da bomo vselej ostali zvesti slavnim idealom narodnoosvobodilnega boja, da bomo vedno čuvali pridobitve, ki so bile dosežene s tolikimi žrtvami, in da bomo Slovenci nastopali skupno za svoje pravice, za svobodo, za mir in za bratstvo med narodi*. Tudi učenka Nadja Škabar je izrazila hvaležnost otrok padlim in preživelim borcem in je rekla, da je 25. obletnica osvoboditve tudi 25. obletnica obnovitve * slovenske--šole.' Učenci in učenke šol v Saiežu in je rečeno v proglasu, zaradi zavlačevanja pri izvajanju zakona štev. 1012 od 19.7.1961 in pri tem upoštevajoč da: a) niso bili slovenski šolniki deležni številnih ugodnosti, kd so jih bili svoj čas deležni italijanski stanovski kolegi; b) da so šole nemške in francoske narodne skupnosti že zdavnaj dosegle popolno enakopravnost in ekonomsko ureditev; sindikat slovenskih šolnikov: protestira proti taikd grobi diskriminaciji in zahteva, da se ustanovni zakon za slovenske šole začne končno izvajati. V zvezi s tem zahtevajo izrecno: a) da se takoj uredijo ekonomski in pravni položaj slovenskih šolnikov, ki so po 20 in več letih službovanja še vedno začetniki; b) da se prizna vsem slovenskim šolnikom ter upravnemu in pomožnemu osebju retroaktivnost v službovanju; c) da se razpišejo nemudoma izredne habilitacije in natečaji z vsemi olajšavami kot so jih že večkrat in upravičeno za kolege na šolah z italijanskim učnim jezikom; d) da nemudoma z zakonskimi določbami uredijo vodstvena in u-pravna mesta na slovenskih osnovnih. in srednjih šolah; e) da se zavzamejo pri parlamentarni prosvetni komisiji, da te ta končno izglasovala predloženi za- V KLUBU «S. GREGORCIC» Dijaki trgovske šole za proslavo 25. aprila Prikaz dokumentov NOB na Primorskem Lepa šolska prireditev v Steverjanu V četrtek 14. maja ob 20.30 bodo gojenci slovenske trgovske šole v Gorici ponovili v prostorih kluba zS. Gregorčič* v Gorici svojo kulturno prireditev, ki so jo imeli v okviru proslav 25. obletnice osvoboditve na svoji šoli. Na sporedu je govor o odporniškem gibanju in o NOB s posebnim ozirom na dogodke na Primorskem, ki ga bo imel dr. Karel Primožič. Nato bodo dijaki te šole podali prizor zBodimo ljudje*, ki ga je napisal dijak Igor Komel. Sledijo razne priložnostne recitacije. Nastopajo dijaki: Igor Komel, Saša Kramberger, Magda Prinčič in Bogomila Antonič. Ob tej priliki bo v klubu urejena tudi razstava dokumentov in slik iz borbe na Primorskem v NOB, ki je žela lep uspeh že ob priliki prvomajskih proslav v Štever-jan zna Dvoru*; na razstavi bodo prikazali tudi še nekaj doslej neobjavljenih dokumentov o dogodkih iz Tržiča, Gorice in Palkišča. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii1iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiili„iiiiiiniiii„itil„li,,,miiiiin,,m,umu,iiiiiiiiiiiii,ii, POLITIČNE STRANKE NISO ŠE ZAKLJUČILE PRIPRAV DANES IN JUTRI ZADNJA DNEVA ZA PREDLOŽITEV KANDIDATNIH LIST Odbor KD je šele sinoči razpravljal o kandidatih ■ Republikanci nastopijo tudi na pokrajinskih volitvah - Dve kandidatni listi v Sovodnjah Prireditelji vabijo rojake h mesta in s podeželja k čim večji udeležbi. V okviru dnem matere pa je bila v nedeljo popoldne šolska prireditev v župnijski dvorani v Steverjanu, kjer so pod vodstvom svojih učiteljev nastopili otroci vseh treh osnovnih šol iz Steverjana. Valeri-šča in Jazbin s krajšimi prizori, deklamacijami in petjem. Poleg številnih mater in drugih vaščanov so bili na prireditvi prisotni tudi didaktični ravnatelj dr. Brešan, šolski nadzornik dr. Lebani in ravnateljica slovenske srednje šole iz Gorice Rožica Lojk. Otroci so lepo izvedli svoj program in bili deležni živahnega odobravanja vseh prisotnih. Še danes in jutri je čas za predložitev kandidatnih list. Pokrajinski konski osnutek za slovenske šole in i odbor krščanskodemokratske stran- sloveoske šolnike; kampanjo socialisti. Po otvoritvi sedeža tamkajšnje sekcije je govoril podpredsednik deželnega odbora nika sta poudarila nujnost nadalje-!^0™ VSe Pravice gospodarskega in vanja borbe za uresničitev idealov odporniškgea gibanja in uveljavitev načel ustave. V presledkih med govori in nastopom najmlajših je igrala proseš-ka godba, pevski zbor «Rdeča zvezda* pa je zapel štiri partizanske pesmi. Z razstave goveje živine na Repentabru V dopoldne je bila na Co- uojjjp1 županstvom in otroškim al razsri»va goveje živine sivo ^ pasme, ki jo že nekaj listal,niz'ra repentabrska občina. k Gnit° 80 si poleg župana Mihae-a °Sledali tudi ravnatelj i nadzomištva dr- Bucco Nien 2^-ia dr. Vremec ter s kot ^a8liaferro, dr. Camerlen-%i Sastopnik vladnega komisa-Predsednik pokrajinskega ^čj£. rejcev živali Miro Križ- i) ,ie ogledal živino, ki so _ Ja‘' na razstavo živinorejci k^vi| jf^rske občine, je lahko tFBa [(ko se je na tem predelu Ujub težavam. ohranijo ' >reJa m kako živinorejci thsvojo živino. Vse govedo ’ Kta_"Ve alpske pasme, ki se je Ob a °ajbolj obnesla. iiS* l 'ibčku razstave, ko je po [V|i$, s“n, Col 9 (2000 lir), 3. Emil A , 15 (2000 lir). Nš£i(?e: h Emil Punč, Repen kolajna in 2000 lir), 2. Al-§1^0. Col 12 (3000 lir), 3. A 1F,bar- Repen 30 (3000 lir). Sf* Prvesnice: 1. Anton Gubi' < a ? (zlata kolajna in 6000 k,J0(| iri^n Guštin, Col 9 (bon za & JU. m 4000 lir), 3. Ivan Ška-™ liri ^ * (srebrna kolajna in * 4- Valentin Bizjak, Col 10 (srebrna kolajna in 3000 lir), po 3000 lir pa so še dobili Valentin Bizjak, Anton Guštin, Col 12, Emil Ravbar, Repen 21, Milan Bizjak, Repen 7 in Alfonz Guštin, Col 12. Za krave do 7. leta starosti: 1. Jože Lazar, Repen 60 (pokal in 6000 Mr), 2. Alfonz Guštin, Col 12 (pokal in 5000 lir), 3. Emil Purič, Repen 15 (bon za 10.000 lir), 4. Anton Guštin, Repen 71 (4000 lir). Po 3000 lir so dobili: Olga Ravbar, Col 13, Silvester Škabar, Repen 20, Alfonz Škabar, Repen 45, Roman Purič, Repen 15, Emil Ravbar, Repen 21, Anton Guštin, Col 9. Za krave stare nad 7 let: 1. Marjan Tavčar, Repen 42 (pokal in 6000 lir), 2. Anton Guštin, Col 9 (bom za 5000 lir in 4000 lir), 3. Alfonz Guštin, Col 12 (bon za 5000 lir in 3000 lir), 4. Ivan Škabar, Repen 30 (bon za 5000 lir in 3000 lir). Posebno nagrado (pokal) za najlepše vime svoje krave pa je prejel An ton Guštin, Col 9. Devin je dobil moderno balinišče V Devinu so v soboto ob 18.30 odorli novo veliko dvorano za balinanje. Ob prisotnosti številnih gostov in predstavnikov oblasti je župan devinsko-nabrežtnske občine Drago Legi?: a slavnostno odprl dvorano, nato pa so mu navzoči sledili v novo stavbo. Po kratkem nagovoru predsednika avtonomne turistične ustanove, ki je poudaril pomembnost takega igrišča za krajevni turizem, saj se je ta v zadnjih letih zelo povečal in sli leto Vičarji želijo poleg kopanja in izletov tudi drugih zabav, je besedo povzel župan Legiša. Zahvalil se je zasebni pobudi, ki si je načrt zamislila in vsem tistim, ki so prispevali, da so mogli zamisel uresničiti. Svoj govor je na kratko ponovil tudii v slovenščini. Za nabrežinskim županom se je predstavnik balinarskega združenja zahvalil lastniku G. Legiši. da se je odločil za gradnjo balinišča in za tem poudaril važnost, ki jo ta šport dobiva tudi v Italiji (v Jugoslaviji je že dolgo zelo razširjen.) saj ga bo CONI v kratkem sprejel med tekmovalne športe, na slovenskih športnih igrah pa je že nastopilo nekaj balinarskih ekip. Sledila je zakuska in poskusna tekma šestnajstih balinarjev na novem štiristeznem igrišču. Balinišče je ograjeno z mrežo, ob njej pa so stoli in police za gledalce, ki sledijo tekmi. Poleg slačilnic, omaric za obleko in drugih naprav, med katerimi naj omenimo avtomatično štetje zadetkov, sta v novem balinišču tudi dva bara, kjer S9 obiskovalci in igralci lahko o-krepčajo. Svečani otvoritvi so poleg na-br-eži irskega župana Draga Legiše prisostvovali še poslanec Skerk, general Bellarosa, predstavnik varnostnih organov in drugi častni gostje. Prefekt Cappeffini je poslal brzojavko s čestitkami, ker je bil zadržan. Daitfs popoldne na Rojcah prometni izpiti za dijake Kot poroča avtomobilski klub iz Gorice bodo danes, 12. maja popoldne ob 15.30, na šolskem stadionu na Rojcah praktične preizkušnje gojencev prostovoljnega prometnega tečaja, za dosego šoferskega dovoljenja prve stopnje. Tečaj J® organiziralo šolsko skrbništvo s sodelovanjem avtomobilskega kluba ter Je bil namenjen dijakom in dijakinjam srednjih šol. upravnega značaja, ki tso jih že zdavnaj priznali in jih še bodo šolnikom na šolah z italijanskim učnim jezikom; g) da priznajo slovenskim sindikalnim šolskim organizacijam iste pravice kot sorodnim italijanskim; h) da se šolnikom, ki nimajo ustrezne diplome in ki se že 20 let žrtvujejo za slovensko šolo, zagotovi redno službeno stanje in da se jim v primeru odpusta izplača odpravnina sorazmerno z njihovimi službenimi leti. V Naborjdu predložena lista Slovenskega ljudskega gibanja Devetega maja opoldne je bila na županstvu občine Naborjet - Ovčja ves vložena sslovenska lista z znakom srca s tremi nageljni in z napisom: Movimento popolare slove-no — Slovensko ljudsko gibanje. Lista šteje šest kandidatov in med njimi ugledne domačine. Program liste Slovenskega ljudskega gibanja predvideva izboljšanje gmotnega in socialnega položaja te gorske občine ter posameznih vasi kot tudi pravičnejše upoštevanje zahtev slovenskega prebivalstva, ki tukaj prebiva. Slovensko ljudsko gibanje pričakuje, da bodo to pobudo podprli domačini v čimvečjem številu s tem, da bodo oddali svoj glas svoji listi. Prvi podatki o volitvah v trgovsko blagajno Nedeljske volitve v bolniško blagajno za trgovce na Goriškem so potekale v redu in disciplinirano. V vsej pokrajini bi morali izvoliti 100 delegatov: od tega izvoli 87 delegatov 2730 trgovcev s stalno trgovino, 7 delegatov voli 209 potujočih trgovcev in 6 delegatov pa 167 trgovskih zastopnikov. Vseh volilnih upravičencev je bilo 3106. Ker se je volilna komisija sestala šefle včeraj zvečer in še niso bili zbrani podatki s podeželja, jih bo- .................................. VESTI Z ONSTRAN MEJE Prvo srečanje šolnikov iz občine Nova Gorica Prisoten je bil tudi ravnatelj slovenskih srednjih šol v Gorici prof. Mihael Rožic f) da priznajo slovenskim šolni- j Goriškem, v soboto zvečer ni za- zaključil razprave o kandidaturah in se je sestal ponovno sinoči. V goriških političnih krogih trdijo, da je prišlo v soboto do trenja med levičarji in morotejci in da prav zaradi tega nesporazuma niso odobrili kandidatnih list. Dogaja se prvič, da neka stranka razpravlja o kandidatni listi šele dva dni pred zapadom roka, ki je določen za predložitev list. Sicer pa so tokrat vse stranke v zamudi. Prebivalstvo se je nekako oddaljilo, pd aktivne politike in zaradi tega so bile razne stranke v škripcih s kandidaturami in tudi s pobiranjem podpisov. Na področju goriške občine so zastopniki desetih strank morali zbrati okrog 2500 podpisov državljanov, kd so podprli deset list. To število ni majhno in je razumljivo, da so bili vsi aktivisti strank zavzeti s tem delom. Včeraj popoldne so na. goriškem sodišču predložili svojo kandidatno listo za pokrajinski svet republikanca. Med kandidati te stranke ni Slovencev, najdemo pa nekatera znana imena: Maria Tiberia in dr. Giacoma Manzindja. Svoji listi za občanski in pokrajinski svet so v nedeljo odobrili tudi liberalci. V listi za pokrajinski svet ne najdemo več dosedanjega svetovalca odv. Rambalaa Zucalli-ja. Zdi se, da je tokrat glavni kandidat za pokrajino odv. Agostino Majo, kj kandidira v treh okrožjih v središču Gorice, kjer imajo običajno liberalci največ glasov. Na listi PLI za občinski svet ne najdemo več Agostina Chiozze, ka je bil več let občinski svetovalec. Nosilec liste je sedanji občinski svetovalec odv. Agostino Majo. Ponovno kandidirata geom. Remo Ca-sedgrandi in inž. Sergio Foroasir. Poleg teh je še 37 kandidatov. Med njimi je tudi špediter, Slovenec Egič Winkler. Javili smo že, da sta bili v Sovodnjah predloženi obe običajni kandidatni listi. 29. aprila je zastopnik Miro Kuzmin predložil listo «občmske enotnosti)), na kateri kandidirajo: 1. Jožef Ceščut, žu-jan, Sovodmje; 2. Ladislav Cljak, Sovodnje; 3. Ivan Cotič, Sovodnje; 4. Marčelino Devetak, Vrh; 5. Viljem Fali, Sovodnje; 6. Franc Grilj, j. najmočnejše stranke na Enzo Moro. V Tržiču so včeraj po- V Novi Gorici je bilo v soboto srečanje prosvetnih delavcev iz vse občine. Pripravili so ga občinska skupščina, temeljna izobraževalna skupnost in občinski sindikalni svet. Prireditve, ki je bila prva te vrste, se je udeležila večina od okoli 600 šolnikov v novogoriški občini. Udeleženci so do kraja napolnili osrednjo dvorano skupščinskega poslopja. Med gosti so bili tudi predstavnik ministrstva za prosveto in kulturo iz Ljubljane ter ravnatelj liceja oziroma slovenskega učiteljišča iz Gorice prof. Mihael Rožič. Učitelje, predmetne učitelje, profesorje, vzgojitelje in druge pedagoške delavce iz vseh šol raznih stopenj v novogoriški občini, je pozdravil župan Rudi šimac. Podrobneje je govoril o deležu in vlogi šolnikov pri obrambi narodnostne podobe Goriške v preteklosti ter pri vzgoji novih rodov v sedanji družbi. V imenu občine je podelil tudi posebna priznanja šestinpetdesetim upokojenim šolnikom. Sre. Čanje prosvetnih delavcev se je zaključilo s predavanjem znanega pedagoga dr. Franca Pedička iz Ljubljane, ki je govoril o tenu «Učitelj in naš čas*. V svojem govoru je lepo in podrobno govoril o vzgojnih metodah s sposebnim ozirom na vzgojo v Sloveniji in Jugoslaviji ter nakazal nekaj zanimivih smernic za bodoče delo ria tem področju. polndfi socialdemokrati predložili svojo listo za občinske volitve. Mopedist je trčil v avto Včeraj zjutraj nekaj po 8. uri je na križišču ulic Aosta in Puccini v Gorici mopedist 37-letni Marino Visintin iz Gorice, Ul. Lambro 12 trčil s svojim vozilom ob avto ford, ki ga je iz Ul. Puccini privozil na omenjeno križišče. 31-letai Franco Di Dio, ki stanuje v Ul. Ci-priani 1. Pri trčenju je bdi ranjen Visintin, ki so ga v splošni bolnišnici pridržali za 7 dni na zdravljenju za rano nad desnim očesom in drugih manjših poškodb. Visintin je vozli po Ul. Aosta prati središču mesta, pa je prepozno opazil avto, WllHimnH||||l||||IHHlnUn|»MHl|ymuui.im.|n,t, ki je prihajal iz Ul. Puccini ter zavozil vanj. Cestna policija je ugotovila nekaj škode na obeh vozilih. Odvzeto vozno dovoljenje Goriška prefektura sporoča, da so odvzeli šofersko dovoljenje Luni-giju Veiiscechu iz Gorice, Ul. Mon-tesamto, ki je prejšnji teden prenaglo vozil svoj avto po cesti v Podgori in povzročil prometno nesrečo, pri kateri je dobil smrtne poškodbe dijak metni Peter Špacapan iz Gorice. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekgiq£ ALESANI, ul. Oardueoi 38, tel. 22-68. V TR2ICU V Tržiču Je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna RISMONDO Ul. Toti 52, tel. 72700. VESTI IZ TRŽIČA V TRSTU RAZPRAVA ZA DELAVCE SOLVAY 140 milijonov deželnega prispevka za javna dela Izšla je prva številka obrtniške revije AFVG Te dni je prišla v promet prva letošnja številka obrtniške revije naše dežele, AFVG, ki jo v italijanščini izdaja ustanova za pospeševanje obrtništva ESA. Uvodni članek o obrtništvu v naši deželi je napisal predsednik deželnega sveta Alfredo Berzantd In v njem ugotavlja, da je obrtništvo v naši deželi zelo staro toda še vedno sveže drevo, kd mu je treba s primernimi ukrepi omogočiti nadaljnji razvoj. Francesco De Carli obravnava v članku «Urbanistica in obrtništvo probleme te kategorije v zvezi s splošnim načrtovanjem v gradbe. ništvu. V nadaljnjem prispevku je govor o dosedanjih izkušnjah in bodočih izgleddh ustanove ESA. Ita-lo Barcagno nam v reportaži o podjetju Del Tin iz Maniaga prikazuje delo in razvoj te nožarske Industrije, ki je tipična za Maniago v Furlaniji. Giovanmi Malina pa govori o novem juridičnem pravilniku deželne uprave za obrtništvo. Precejšen del revije je posvečen informativnim obvestilom članom ESA, poročilom o obrtndšJdih proizvodih in tržiščih ter drugim koristnim obvestilom. Včeraj ob 18.30 so se delavci bivše tovarne Solvay ponovno zbrali na posvet v tovarnišjd menzi v zvezi z današnjim sestankom njihovih zastopnikov z Dulcijem in drugimi predstavniki deželne uprave, kjer bodo imeli razgovore s predstavniki družbe Solvay. Ob tej priliki se bodo pogovorili o podrobnostih glede novega podjetja Solvay «Nest pack*, ki naj bi zaposlilo kakih 200 delavcev že proti konccu tekočega leta pri proizvodnji plastične embalaže. Solvay bc morala dati danes na sestanku v Trstu jasna jamstva za zaposlitev vseh delavcev prejšnje tovarne., Predvidoma jih bodo zaposlili pri podiranju starih objektov in gradnji novih, dokler ne bo stekla nova tovarna. Današnjih razgovorov v Trstu se bodo udeležili predstavniki Solvaya, sisndikatov, tržiški župan in občinski odborniki. V bližnji prihodnosti je predvi- vvv,. "rl-----“T den tudi sestanek deželnih odbor- F h' 7D Danll° Ožbot Rupa; 8. I nikov s predstavniki vodstva druž-Pmnc Peteam, Sorodne; 9. Vid be Phoeniv. ria sp ^„11™ Primožič, Gabrje; 10. Salomon Tomšič, Rupa; 11. Emil Visintin, Sovodnje; 12. Virgii Zottl, Peč. Nova kandidata na tej listi sta Ladislav Cijak in Virgii Zotti. Vsa ostali so že bili svetovalci v pravkar minulem občinskem svetu. Ne kandidirata več dosedanja svetovalca Anton Tomšič in Ivan Petean. V soboto, 9. maja pa je zastopnik Ciril Cescutti predložil listo z zna-hom lipe. Kandidati te liste so: 1. Edvin Kovic, Sovodnje; 2. Remo Devetak, Vrh; 3. Mirko Hmeljak, Sovodnje; 4. Dario Durcik, Rupa; 5. Ivan Fiorenin, Peč; 6. Jožef Pi-pan, Gabrje; 7. Julko Ožbot, Sovodnje; 8. Karlo Batistič, Sovodnje; 9. Branislav čemic, Gabrje; 10. I-van Kovic, Rupa; 11. Peter Tomšič, Sovodnje; 12. Mario Černič, Vrh. Remo Devetak in Mirko Hmeljak sta bila svetovalca v doseda-njotn občinskem svetu, ne kandidira več tretji svetovalec SDZ Eme-sto Devetak. V Tržiču so v soboto zvečer komunisti otvorili volilno kampanjo. Na volilnem shodu je govoril nekdanji beneški župan Gianqulnto. Podoben shod so imeli tudi v San Pteru, kjer je govoril tajnik federacije KPI Menichino. V štaranoa- tudi o podrobnostih izgradnje novega kemično - petrolejskega kombinata, ki bo prav tako postavljen na področju stare tovarne Solvay. Občinska uprava v Tržiču je pre jela obvestilo deželne uprave o nakazilu 140 milijonov lir deželnih prispevkov, na osnovi deželnega zakona št 23. Od tega bo šlo 50 milijonov liz za cestna dela v Tržiču, 20 milijonov za okrepitev javne raz. svetljave ter 70 milijonov za gradnjo druge peči za sežiganje smeti medobčinskga konzorcicja. Iz goričkega matičnega urada V ponedeljek, 11. maja se je v goriški občini rodilo 10 otrok in tri osebe so umrle: Rojstva: Monica Mazzolini, Maria Fabbrate; Andrea Pier Geirin, Varna Rupani; Mauro Kofol; Giuseppe Loi, Michela Quargnali, Li-vlo Civardi, Oristina Odorieo, Mas-simo Fantini. Umrli: upokojenec 77-lette Luigi Dazorz; upokojenec 624etni Luigi Sfiligoj in gospodinja 51-letna Lu-cia Mian por. Iasbez. be Phoenix, da se bodo pogovorili .....................................Ulil..................................i.. NA SESTANKU V GORICI Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici v poč*, stitev spomina Cim Scuotta Je darovala družina Longo 8000 Ur. CORSO. 17.15—22: Zabriskle poant* M. Fachette in D. Halbrin; ital lijanski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. VERDI. 17.15—22: «Uamo da mar-ciapiede». D. Hoffman in Q. Volght; barvni film. MODERNISSIMO. 17-22: «Lesfem-mes». B. Bardot in M. Ronet. Francoski barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan \ JTTORIA. 17.15—22: «Corruption)), T. Kendah in L. Stone; ameriški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00-21.30: «Fuga da Mathausen«, G. Goetz in G. Un-geheuer; nemški čmo-beli film. I rži č AZZURRO. Zaprto. EXCELSIOR. 16.00: «14 o guerra* W. Shelley; film je v barvah. PRINCIPE. 17.30: «1 dolcissdmi vizi di casta Susanna«, M. Mashal in P. Petit; film je v barvah. Aoou Gorica SOČA (Nova Gorica): «Vse o seksu in ljubezni)), italijanski barvni film, ob 18. in 20. uri. DESKLE: «Inspektor Madiganv), a-meriški barvni film, ob 20. uri. ŠEMPAS: Prosto. SVOBODA (Šempeter): »Povabilo revolverašev)), ameriški barvni film, ob 18. in 20. uri. RENČE: Prosto. KANAL: «Tarzan zmaguje*, ameriški film, ob 16. in 20. uri. PRVACINA: Prosto. Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem ! iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiKiui Proučevali so načrt vodne poti od Jadrana do Črnega morja Po Soči in Idrijci do Idrije, kjer bo treba najti pot do Ljubljanice pri Vrhniki Predsednik trgovinske zbornice Lupferi je pretekli teden ob prisotnosti odbornikov Caselgrandija in Tacchima sprejel v prostorih trgovinske zbornice v Gorici predsednika konzorcija za vodne ceste v Benečiji in nekatere druge vodilne člane te ustanove. Z goriške strani sta bila prisotna tudi goriški župan Martina in predsednik pokrajinske uprave Chlentaroll. Na sestanku so proučili okvirni načrt za vodno povezavo med Jadranskim morjem in Padovsko kotlino. S tako kanalizacijo bi povezali Jadransko morje s Cmim nu pa so v nedeljo otvorili volilno preko Soče na Savo, ki je od siflka dalje že sedaj plovna ter po njej in po Donavi do Črnega morja. Po italijanskem ozemlju gre taka kanalizacija od morja do Gorice nato bi šla po Soči in Idrijci dalje. Težavo predstavlja gorski masiv med Idrijo in Vrhniko, kjer bd u-poratoill Ljubljanico in prav glede te gorske ovire je treba proučiti, s kakšnimi tehničnimi pripomočki bi se dala premostiti. Vodne poti v srednji in zapadni Evropi postajajo vedno bolj važne v blagovnem prometu. Številne take poti že obstajaj©. Naj navedemo povezavo Ren - Rodan, M po- vezuje Severno morje s Sredozemskim na področju Marseilla, dalje Donava - Morava - Laba in Donava - Morava - Odra - Visla. V načrtu pa je povezava Belega morja a Cmim morjem na črti Ren-Mena-Donava. Spričo takega položaja po-staja vedno bolj nujna tudi naša vodna pot, ki bd zlasti dvignila vaš-nost Gorice. Ob koncu sestanka so vsi prisotni ugotovili, da je treba nadaljevati s proučvenajem tega problem*, kar bo v korist ne samo Gorici in pokrajini, ampak mednarodnemu prometu na tem področju na splošno. PRED PRVIMI DEŽELNIMI VOLITVAMI V ITALIJI DEŽELNE AVTONOMIJE IN NJIH BISTVO Potrebna pa je tudi reforma zakona o občinskih in pokrajinskih upravah Italijanska država je od svoje ustanovitve v glavnem centralistično usmerjena, to se pravi, da je bila možnost odločanja združena v centru in da so periferni organi imeli zelo malo samouprave. Tako stanje ni v skladu s potrebami demokratične države — funkcionalnosti in udeležbe državljanov pri upravljanju skupnih koristi; sodobni državi pa je nujno potrebno, da sta upravljavec in u-pravljenec v čim bližjem stiku in da je javna uprava tim bolj hitra. Te ideje so vodile ustavodajno skupščino, ko je v razpravi o novi ustavi italijanske republike sprejela 61. 5, ki pravi, da republika, kljub enotnosti in nedeljivosti podpira najširšo krajevno avtonomijo, predvsem na področju javne uprave. Ta ustavna norma nalaga državi dolžnost, da uresniči čim prej ta princip avtonomije in decentralizacije in to na političnem, sodnem in upravnem področju. V prehodnih določbah ustave je tudi določilo, ki pravi, da je tre ba izvesti volitve v razne deželne svete najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi ustave. Toda v letih 1949 in 1950 sta bila izglasovana zakona, ki sta ta rok podaljša'a za eno leto. Kasnejše vlade in razne parlamentarne ve čine pa niso bile preveč naklomje ne izvedbi tega, kakor tudi mnogih drugih ustavnih določil, in so vso zadevo pustile v nemar. Tako smo šele letos, dvaindvajset let po uveljavitvi ustave, doživeli. da bo to ustavno določilo postalo resničnost. Izglasovanje zakona o volitvah v deželne sve te, ki bodo v letošnjem juniju, je pomemben korak za demokratično preosnovo italijanske države in njenih struktur, kakor to zahtevajo napredne in najodgovornejše sile v državi in katere podpirajo močne politične sile, ki so sprejele v svoj program demokratizacijo države in nenehno zahtevajo izvajanje ustavnih določb. Čeprav traja diskusija, da je treba uvesti deželne avtonomije, že preko dvajset let, smo šele letos lahko ugotovili, da je prešla ustavno - pravni okvir, v katerem je okostenela v obdobju šestdesetih let. Današnji politični kader postavlja to razpravo na novo, realistično osnovo in pri tem ne gre izključno za golo izvajanje ustave, ampak predvsem poudarja vsebino deželne ureditve. Tudi danes, kakor pred dvajsetimi leti, veljajo še veckio stališča, ki so takrat privedla do ustanovitve deželne avtonomije v italijansko stvarnost, da je treba prenehati s staro in nesrečno centralizacijo oblasti, z avtoritarizmom državne birokracije. Tem stališčem moramo seveda dodati še nova, popolnejša. Dovolj je, da pomislimo na krizo, ki jo doživlja parlament, na izredno počasnost njegovega delovanja, ki meji že na paraJfeadjo, če se bo še vedno moral ukvarjati s problemi, ki so lahko, oziroma morajo postati predmet delovanja deželnih svetov. Dežela bi morala uvesti v javno delovanje nov, dinamičen tempo reševanja problemov skupnosti, kakor tuxi demokratičnejši odnos med upravo in državljani ter večjo prisotnost in s tem tudi večje vključevanje državljanov pri političnih in sedaj tudi ekonomskih izbirah. Dežele ustanavljamo v času, ko se v Italiji izvaja ekonomska reforma, ali točneje državno gospodarsko planiranje. In prav v to planiranje se bodo morale vključiti deželne avtonomije kot pozitiven in aktiven dejavnik socialnega in ekonomskega razvoja države s tem, da bodo izdelale jasne, konkretne predloge in izvedle tako tudi jasne izbire, ki bodo marale nujno postati tudi stališča najvišjih državnih organov. Da bo prišlo do tega, imajo dežele z ustavo priznane naslednje avtonomije: — zakonodajno - pravico izdajati zakone, ki so enakovredni o-staliin državnim zakonom; — finančno- razpolagati z lastnimi dohodki in premoženjem; — upravno - pravico izdajati vse upravne akte v zadevah, za katere ima pristojnost. V okviru italijanske ustave delimo deželno avtonomijo na dva tipa: dežele s posebnim statutom, in te so Aosta, Trident - Gornje Poadižje, Sicilija, Sardinija in Furlanija - Julijska krajina, in na dežele z navadno avtonomijo, ki so Piemont, Lombardija, Veneto, Ligurija, Emilia - Romagna, Toskana, Umbria, Marke, Lazio, A-bruci, Moldse, Kampanja, Pulja. Basilicata in Kalabrija. Ne bomo se tu spuščali v podrobnosti razlikovanja med enim in drugim tipom deželne avtonomije, ampak je dovolj, _ da ugotovimo to, da imajo dežele z navadno avtonomijo po členu 117 u-stave zakonodajno oblast v okviru temeljnih principov, ki jih določajo državni zakoni, medtem ko imajo dežele s posebnim statutom zakonodajno pravico, ki je določena v posameznih statutih — ustavnih zakonih. Poglejmo sedaj, katere so pristojnosti dežele z navadnem statutom. Predvsem je to notranja u-reditev njenih organov in upravna ureditev ozemlja (razmejitev občin, občinska in krajevna policija). Nato ima dežela pravico urejati s svojim zakonom nekatere tipično lokalne zadeve, kakor sejme, muzeje, knjižnice lokalne važnosti, lov. ribolov v lokalnih vodah ipd. Glavni smoter deželne avtonomije pa se odraža v zakonodajni pristojnosti na področju urbanistike, kmetijstva, zdravstva in bolnišnic, turizma ih hotelske industrije, obrti, strokovne izobrazbe in šolskih podpor. imiimiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiin JOSIP KRAVOS Na nevrološkem oddelku v ljubljanski kliniki Prijatelj Andrej, ki se Je tisti čas zdravil v ljubljanski kliniki za živčno revmo, mi je svetoval, da bi tudi moji nespečnosti gotovo koristil dober pregled pri ljubljanskih nevrologih, hvaležen sem bil za nasvet in takoj sprejel vabilo, naj grem kar z njim. Odprl je svoj avto znamke mercedes in takoj sva odbrzela proti ljubljanski kliniki. Vstopila sva v Čakalnico nevrološkega oddelka. Tu sva sedla na klop med različne živčne bolnike obeh spolov, ki so nestrpno čakali na pregled. Res mučen je bil pogled na to mešano družbo, saj so nekateri vidno trpeli. Najbolj me je pretreslo tarnanje lepe žene o-koli petdesetih let, ki je osamljena stala pri odprtem oknu in naglas ponavljala: «Oh, vročina, so-parica, ne morem več — joj, po meni bo, zadušilo me bo!» Prišla je bolničarka, božajoče Izgovarjala njeno ime Klara, jo prijazno mirila, da bo kmalu šla drugam na bolje in če bo med tem časom kaj potrebovala, naj kar potrka na stranska vrata. Ko je bolniška sestra odšla, me je zamikalo, da bi bolnico nagovoril. Približal sem se ji ter dejal: «Od kod pa ste, gospodična Klara, da so z varni tako Izredno prijazni?« Sunkovito mi je odgovorila, da je iz bližnjega Doba, jaz pa gotovo da nisem od tam. Nato se Je oglasil Andrej ln ji omenil, da imajo prav v Dobu čudodelnega vrača Jožeta Koželjo in kako to, da se ni obrnila nanj. Isto mu Je pritrdil tudi ob strani sedeči znanec, s katerim sta se prej pomenkovala o moderno razkošnih avtih, pri tem ponavljala Imena najbolj znanih tovarniških znamk in ki je trdil, da Je njegov »opel* boljši od Andi^rv^gs »mercedesa«. Klara se Je pa živčno zasmejala: «Ha, ha, vidva ste pa gospoda tovariša, ki bi ga lahko kar na vaš dom povabila.* To je Andrejevega znanca tako segrelo, da Je hotel že vstati m jo nahruliti. A ko Je videl moj pomirjevalni pogled, je samo tiho zamrmral. Ženska pa se Je obrnila proti meni in mirno nadaljevala: »Veste, Jez sem že bila pri našem Koželju. AH on Ima toliko pacienta* od vsepovsod, da me ni niti pogledal, ko sem prišla na vrsto; le brezbrižno mi Je pravil: Ja, vi ste v talki dobi, k» se kanec srede že ohlaja — to je treba pač spreleti ln preboleti vsak po svoje, eden več, drugi map). Dal mi Je neke kapljice kot vsem drugim.* Ker sem v razumevanju tekih zadev posebno trd, sem vprašujoče pogledal Andreja, češ, kaj neki vse to pomeni. On mi je takoj prišepnil: »Je — v presihajoči dobi Kaj še tega ne veš?* Klara Je dobrohotno nadaljevala, da jo Je prav zato njen fant varal, ker Je bil mlajši in si potem Izbral drugo, In prav to da Ji gre najbolj na živce. Nato me je pogledala In vprašala: »In z vami?* Hitro sem odgovoril, da sem jaz. kar se tega tiče, že v petku In da mi kar pristoji post, ko imam že šestdeset let. Potolaženo Je vzdih ni’a in rekla: »Potem pa bi midva kar vkup pešala!* Jaz sem samo potrdil, da gliha vkup štrlha. Vesela je bila, ko sem nadaljeval ln lagal, da sem ostarel fant iz Trsta in da živim s staro teto. Smehljajoče je ponavljala: «Ja, to je zelo dobro,* in takoj je želela, naj bi se kar tikala. Stekla je k stranskim vratom, potrkala in ponižno vprašala za mizico in {»smo, da bo pisala domov. Bolniška sestra je kmalu prinesla vse, kar je bilo potrebno. Klara je sedla za mizico in nadaljevala z vprašanji: »No, kako se pišeš?* Resno ji odgovorim, da se pišem Davorin Grapar, po poklicu mežnar. Veselo je nadaljevala: »Ja, to je zelo dobro, kaj takega sem sd vedno želela,* in obenem stegnila roko ter vprašujoče požulila palec ob kazalec. Rekel sem, da imam dobro plačo in da ob posebnih prilikah še vedno kaj pade. Sama je potem nadaljevala z naštevanjem: »Ofri, krsti, birme, poroke, pogrebi, ne?» in si pritrdilno ponavljala: »V redu, v redu...* Začela je pisati pismo in na glas spremljala vsak stavek: Draga mama! Tukaj sem med toliko drugimi, ki so zelo vljudni z mano. Pravkar se mi je predstavil gospod iz Trsta in videti je zelo dober in je starejši od mene. Po poklicu je mežnar — to, kar sem si jaz vedno želela. Vse sem mu povedala in tudi sama sem za to, da paseva skupaj. Prava sreča, da sem se davi odločila odžagati roge naši kravi, kar je bilo po mojem živali v veliko nadlego in sploh odveč, pa čeprav vi doma niste bili tega zadovoljni. Pri tem stavku se je zaustavila, v čakalnici pa je vse završalo: mo- (Nadaljevanje na 6. strani) Pri tem maramo nujno ugotoviti, da to področje deželne zakonodaje zajema področja izredne važnosti za državno ekonomijo (turizem in kmetijstvo) in v celoti pa področje socialnih obveznosti (investicije v prid najnujnejših skupnih potreb). Od važnih področij pa sta izključeni področje šolstva in industrije, ker ugotavljajo, da sta ti dve področji takšnega značaja, ki zahtevata enoten pogled na nujno rešitev. To pa seveda še ne pomeni, da ne more deželna uprava nič storiti na teh dveh področjih, saj ustava predvideva, da jim o-srednja oblast dodeli pristojnost, da v konkretnih primerih uredijo problem v skladu z lokalnimi potrebami, prav tako pa lahko deželna uprava izpopolnjuje državne zakone in to v skladu s potrebami prebivalstva, katerega je glasnik. In prav v skladu s to ugotovitvijo bodo lahko deželne avtonomije dobile in imele pogoje, da v celoti planirajo socialno ekonomski razvoj svojega ozemlja. Toda to ni odvisno samo od možnosti in volje deželne uprave, ampak tudi od osrednjih oblasti, ki bodo morale popustiti in mogoče v določenih primerih tudi razpustili nekatere okostenele centralistične birokratske urade. In prav pri tem ne moremo mimo dejstvaj da je prav desnica tista, ki se na vse kriplje upira decentralizaciji države, kar pa je vsekakor v skladu z njenimi protidemokratičnimi načeli. Zelo važno je tudi ustavno določilo, ki nalaga deželni upravi dolžnost, da tudi na svojem ozemlju izvede avtonomijo in to na način, da podeli pravico pokrajinam in občinam, da v njenem imenu izdajata upravne akte, ki so ozko lokalnega značaja. To določilo ima predvsem namen preprečiti novi centralizem v okviru dežele in nekoristno širjenje deželnih u-radov in s tem tutji birokracije. Namen zakonodajalca je namreč tudi to, da bi deželna avtonomija predstavljala svež, demokratičen vzgib v upravljanju, sode’ovanju z manjšimi lokalnimi avtonomijami, kakor so pokrajinske avtonomije, toda predvsem občinske uprave. In prav na tem področju ima deželna avtonomija važno vlogo planiranja in koordinacije socialno -ekonomskega delovanja teh ustanov. Deželna uprava se razlikuje od teh ustanov predvsem v tem, da določa glavne smernice in izbire pni važnih političnih ciljih. Občine in pokrajine pa morajo pri teh izbirah sodelovati in jih izvajati na konkretnem področju. Prav zaradi tega tudi sledi, da je potrebna korenita reforma zakona o občinskih in pokrajinskih upravah, tako da se bo lahko funkcionalno uskladila vloga vseh lokalnih avtonomij. Pri tem je posebno važno še vprašanje obstoja pokrajinske u-prave. Republikanska stranka je celo predlagala ukinitev pokrajin. Prav zaradi tega je ustanovitev dežel dragocena prilika, da se preizkusijo novi modeli in načini u-prarve, ki najbolj ustrezajo težnjam demokracije in funkcionalnosti, ki sta potrebi našega časa. Izvedba deželne avtonomije, postavlja odgovorne dejavnike, še predvsem po ne preveč posrečenem izkustvu z deželami 3 posebnim statutom, pred nove velike odgoovmosti. Moramo pri tem poudariti, da s tem, da se dežele ustanovijo, ni še rečeno, da je problem avtomatično rešen in da je sedaj vse odvisno od posameznih deželnih uprav, ampak od načina, kako bodo te avtonomije u-re.iene, od oblasti, ki jim bo dd-deljena, od poguma centralnih organov, da spustijo iz rok svojo oblast, od novih pogledov ustavnega sodišča ki, vsaj kakor nas izkušnje učijo, ni bilo preveč naklonjeno lokalnim avtonomijam. Upajmo, da ne bo ustanovitev dežel samo gola izvršitev ustavnih določil, ampak da bo resnično pomenila nov korak k demokratizaciji upravnega in socialnega življenja v Italiji, da bo resničen pričetek konca okostenele centralistične birokracije in nov pristop k reševanju konkretnih problemov bolj objektivnega stališča. Pri tem bd radi izrazili tudi zeljo, da bo ustavno sodišče, predvsem pa tiste sile, ki stojijo za njim, spremenilo svoje centralistično stališče in bo realistično presojalo o pristojnosti deželnih u-prav, pa še posebno tiiatih, ki so nastale zaradi razlogov, kakor so narodnostni sestav, jezikovne posebnosti itd. Dr. IGOR KOSMINA Otroci osnovnih Sol, ki so na sobotni prireditvi ob 25. obletnici obnovitve naše šole v Kulturnem domu kot zaključek prireditve skupno zapeli venček narodnih pesmi OSNOVNA ŠOLA CEMNO SPOMENIK NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, SLOVENSKI IN ITALIJANSKI ANTIFAŠISTI! - ^ spevajte v sklad za izgradUr šole-spomenika NOB v Ce*I nem! Prispevki se v Trstu o*’ birajo: v uredništvu Primorske!* dnevnika, Ul. Montecchi *>/* ' na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/IL, na sedežu Kmečke zveze. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Uh **' Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih štev, včlanjenih v Slovens® prosvetni zvezi. V Gorici se nabirajo prispe*' ki na sedežu SPZ, Ul. AscoU *■ ..................................................................................................................iiiiiiiumiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiillimirimimiimiiliiiiiiiumiirn....MIMI III mn lil II HUMI umni Ml" Hlinili mi lil m MIIIIIIIIIIMIII MIHU UHI11II,I,,,,BI- IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Nelda Stravisi v galeriji Mignon Zadnja leta za grafično delo večkrat odlikovana Nelda Stravisi, nam v galeriji Mignon podaja ožji pregled te njene ustvarjalnosti. Le-ta sega tu preko preteklih petih let, ko so se pričele pojavljati njene odlične ujedanke okoliških pokrajin in delovišč ladjedelnic. V tu prikazanih takih listih, ki Se pa lahko ogledajo tudi v zajetni mapi. slikovito izstopa značilna nav-pičnost drevja in gozdov premičnih žerjavov, ki pa v naslednjem obdobju prehaja v razredčeno in prefinjeno zračnost skoro abstraktne igre črt njenih tiskov travnatega rastlinstva. Se je pa ta razgibanost potez sedaj umaknila v izredno mirni dodelanosti zasnov. V njih je opazna velika ljubezen do podrobnosti, kot jo pač zahteva likovno prenašanje slikarkinih občutkov ob ogledovanju ostankov zgodovinskih mozaikov in skoraj do temeljev razrušenih nekdaj ponosnih stavb' rimskih oblastnikov. Velika novost v teh novih odtisih ujedank pa je v tem. da niso natiskani v vedno enakih izgledih, temveč, da je vsak list z iste plošče barvno in senčno drugače odtisnjen. Je torej edinstvena inačica iz omejene vrste listov. Tako se ti, v črtnosti zasnove sicer enaki odtisi, združujejo v sicer njih skromni barvnosti, v mnogozvočje tonske skladnosti ojačenih slikarskih učinkov. Po nedavni razstavi akvarelov v glaeriji Mignon pa prikazuje v njeni bližini Rossonijeve pasaže Pietro Grassi svoja olja. So to res mojstrsko izvedene pokrajine v njemu lastnem načinu bartmih listov s katerimi bolj črtno spleta obli-kovnost prirode in mest. Barve se žareče nemirno premešavajo kot raztaljena kovina v toplih odtenkih. A vendar iz tega slikovitega vrenja vstaja kar točna spoznavnost istrskih krajev. Sicer pa to ni toliko oddaljevanje od stvarnosti sa- me, kot prej nje duhovno poust- varjanje. kajti Grassi ljubi slikati hiše in ulice po katerih se je pretakal tok stoletij. Med raznimi akvareli morij in krajev ex - tem-porskega značaja pa zasledimo tudi male bisere kitajske prefinjenosti. So to čisto abstraktne kaprice igre črnih črt s tušem na v temperi obarvanih ozadjih z zlatimi odsevi, ki gotovo zadovoljuje še tako zahtevnega ljubitelja napredne umetnosti. Virgilio Lilli pisatelj in slikar Pisatelj Virgilio Lilli je v svojih delih obravnaval tudi slikarstvo z raznih plati preko stoletij od slavnega Giorgioneja do naprednejših izraznosti. Se je pa pozno — še ne pred desetletjem — zavedal, da piše o tem verjetno zato, ker se v iiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiinumjiiiiiifiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiimiimitmiiimiiiiMiiiiti HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preveč ste domišljavi in to bo škodovalo vašim poslovnim stikom. Ne delajte si utvar glede čustev neke osebe do vas. BIK (od 21.4. do 20.5.) Čemu bi vztrajali v tekmi, ki ne bo prinesla nobenega rezultata. Nekoliko napeto ozračje v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zavihajte rokave in to čimprej, da ne bo šlo rakovo pot. V svoji lubosum nosti nekoliko pretiravate. RAK (od 23.6. do 22.7.) Pazite, da ne napravite kake napake zaradi svoje neprevidnosti. Vaša čustvena občutja bodo navzkriž z občutji neke osebe. LEV (od 23.7. do 22.8.) Le dobro pripravljen načrte bi v tem primeru znal privesti do zaključka Načrti z ljubljeno osebo se ne bodo obnesli. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekaj vam bo pripravila prijetno preše- D6Čcni&» TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Kar morate opraviti, odpravite hitro, ker se bo nakopičilo novo delo. Ne rinite v ospredje, ker bi vam to znalo škodovati. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Napetost, ki bo pokvarila razpoloženje za delo in tudi rezultate dela. Majhen nesporazum. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne dajajte obljub, ki jih ne boste mogli držati. V čustvenih zadevah pustite rane, da se same zacelijo. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Kljub vašemu upravičenemu strahu bo šlo vse prav. Nekdo bo slabe volje in tega se boste nalezli tudi vi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vzdušje za smotrno kolektivno dejavnost, Kar se tiče čustvenih zadev, boste preživljali prijeten dan. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Presene- nepredvidenega bo zmotilo normalni I čenje, ki pa, žal, ne bo prijetno, petek poslov. Prijateljska družba ■ Vse drugačno razpoloženje v družini. njem skriva tudi umetnik slikar. Od tega spoznanja do dejstev ni bilo daleč, da je začel uspešno razstavljati in danes poseduje neko njegovo podobo celo sedanji predsednik Združenih držav Amerike. Ne vemo sicer, kakšno sliko, si pa to lahko predstavljamo, če si bolje ogledamo nenavadno oljnato tihožitje .Nebesna sadna skleda». V njej so namreč namesto sadja upodobljeni sončni planeti od v krhlje narezane zemlje, lune in njenih krajcev, opasanega Saturna in rdečega Marsa do modrobarvne Venere. Sočnost njih barv pa je taka. da vzbuja v nas tek po jedi. Tudi v ostalih slikah prihaja to do veljave, ker premnogokrat po njih zasnovi in plastičnosti obdelave u-stvarjajo videz sladkarij in peciva. Tako npr. .Tiho \ je v okro-glem>, kjer so na sladkorno belem kolobarju posejani razni sadeži kot na kaki torti, a tudi jedilni pribor, škarje in klešče ter drugi taki neprebavljivi predmeti. Kon-sumno ironičen priokus je še boli poudarjen v slično izvedeni sliki .Teorem in korolarij». Kakor vložene v mehak sladkorni nadev leže pestro onogamčene gole žene bujnih oblik in raznobarvnih volti razmeščene okoli objedeni ribi sličnega okostja, kar je ženski okostnjak s celo glavo in onogavčenimi nogami ribjim repom, številne potrebščine in pripomočki za žensko lepotičenje, ki ga obdajajo, pa še močneie podčrtujejo misel, da tudii žensko telo postaja v naši družbi konsumne civilizacije vedno bolj le predmet uživanja. Ta pod-smeh na vsesplošnost konsuma sicer pisatelj-slikar Lilli v lastnem predstavljanju v katalogu skuša zabrisati z duhovitim zavajanem či-tatelja, ki je pa le namenjeno potenciranju reakcije njih podzavest- NA POBUDO SEN. SEME IN DRUGIH SENATORJEV Načrt zakona za priznanje pravil Slovencem v Furlaniji - Jul. krajin nih občutkov. Milko Bambič Kat zadnje, toda nič manj hudo dejanje režima moramo omeniti, s kakšno krutostjo je posebno sodišče za obrambo države nastopalo proti manjšini; odstotek sojenih in obsojenih Hrvatov in Slovencev je vsaj tri ali štirikrat večji od državnega poprečja, medtem ko je za smrtne kazni odstotek še višji. Kljub vsemu, je narodna manjšina znala vztrajati, se energično boriti in na vsak način, začeti protinapad; njen odpor se je zbudil zelo zgodaj, kot odpor najdoslednejših italijanskih antifašistov, brž ko se je začelo nasilje in trpinčenje. Italijani in Slovenci so bili združeni v skupnem delovanju proti fašizmu, kot pri delu, med besnenjem bitke so skupno izbrali smernice političnega delovanja in so postavili konkretne zahteve za uresničenje pravic in rešitev problema narodne manjšine. Vsem je znano, kolikšen je bil delež Slovencev v deželi in drugih krajih Italije, v oboroženem in organiziranem boju proti fašizmu in nacizmu, koliko je bilo partizanov in koliko padlih; kajti številni Slovenci so bili 25. julija ali 8. septembra 1943. v severni Italiji ali v osrednjih in južnih pokrajinah, bodisi zato, ker so bili konfinirani. ali ker so bili skupno s tistimi, ki so bili »pod političnim nadzorstvom*, v tako imenovanih posebnih bataljonih. Slovensko prebivalstvo se je tako rekoč v polnem številu udeležilo osvobodilne borbe, tudi in predvsem zaradi tega, ker so si pričakovali od zmage nad Nemci in fašizmom dobo miru in prave demokracije in priznavanje tistih pravic, ki so jim jih dvajset let teptali. Danes je v Italiji demokracija, ki je sad skupnega boja; ljudske bitke, tako lanske kot letošnje jo vztrajno in budno podpirajo; danes ni več na oblasti fašizma, ki bi uresničil nasilen raznarodovalni proces. Kljub temu pa Slovenci v deželi še niso enakopravni v drugimi državljani, niso še dovolj zavarovani po zakonu in njihov položaj je vse drugo kot zadovoljiv. S pravnega vidika se delijo na tri dele, za vsakega od katerih je značilno različno ravnanje in različen položaj: — Za tržaške Slovence bi moral veljati poseben statut, priložen memorandumu 5. oktobra 1954 in ki so ga podpisale Italija, Jugoslavija, Velika Britanija in ZDA. Ta poseben statut pa doslej ni stopil še niti delno v veljavo. Kolikor nam je znano, obstaja do danes samo uradni akt, ki priznava njegovo obvezujočo vrednost; ta akt vsebuje pismo, ki ga je 23. 1. 1970 podpisal minister za notranje zadeve Resti-vo v imenu predsedstva ministrskega sveta, v odgovoru na vprašanje komunističnih parlamentarcev. V pismu se med drugim trdi: »...da bi preprečili v prihodnosti še rfadalj-nje nespoštovanje določb člena 6 posebnega statuta, priloženega londonskemu memorandumu od 5. 10. 1954, ka kot je znano dovoljuje pre bivalcem jugoslovanske etnične skupine, uporabljali slovenski jezik tudi v odnosu do krajevnih upravnih in sodnih oblasti...* To zakasnelo priznavanje je nov važen dokaz, da se posebni statut običajno ne spoštuje. Želimo poudariti, da ne želimo dati vednotenja popolnega in izčrpnega orodja za primerno rešitev problemov manjšine dodatku k memorandumu, ko govorimo o njem. Popolnoma nasprotno: to je dokument, ki je v zelo težkem trenutku mednarodnih odnosov in I. » JT3 rss/S/A ipzmrmtm TOREK, 12. MAJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- trapunkt; 13.15 in 17.45 Plošča za poletje; 14.00 Popoldanska oddaja; ’ n Z! il’ • u £ 16 20 Program za mladino; 18.45 stoJ312c£faWla^3 Nove plošce: 2020 Mozart: ° ničenjem ustavne misli. Poznelte mo dali dokumentacijo o tem,^ se tudi danes posamezniki in 88 ke za to zelo potegujejo. — Za goriške Slovence, ni ^ nihče zanikal, da obstajajo, jo svoje probleme, ki jih je ^ rešiti, razen fašistov. Kljub • krtJI je do pred kratkim vlada in *>• € da je dovolj, če se glede tor, ne stranke, ki jo podpirajo, J<= UVVM.J, ».c oc pravic le v splošnem sklicuJe*> ustavo, ker se jih mecnoj-*^ neposredno ne tiče. Dokazali te kako se tudi za to občino v j njem času uveljavljajo dtet smernice. — Kar se tiče videmske $ jine, so do nedavnega zanikaj obstaja narodna manjšina, pravice je treba priznavati ® ščititi. Pred nedavnim pa deželnem svetu in v deželo^ boru bili priča pozitivnih da tudi vlada, predvsem m1 j za javno vzgojo, je dala razte da je drugače razpoložena, •'i tiče manjšin, in možnosti. “L odprejo vrtci in po možnosti te šole, ki bi bile potrebne tudi J katerih drugih krajih Furlani)® ko j moramo pripomniti, da te dejstvo tako različnega staMFa lasti do skupnosti, ki je kljub zgodovinskim razlikam likam v okolju, v veliko škod® ^ nosti, da bi pravično rešev** bleme, ki so pravzaprav isti- , Za Slovence, ki živijo v dolini in v dolini Rezije pokrajina), je položaj še teža4^ Proces raznarodovanja je J globlji in traja še več časa, rj šal se je po plebiscitu iz in po priključitvi Furlanija ■•Jjl ski kraljevini in seveda za šizma. , Avstrija, kot sicer tudi N8^ Bonapjuj, ni hotela prizna11 prebivalstvu oblike samovladi sK so jo Benetke spoštovale =•- * letja in jo uzakonile, iz hajalo sovraštvo do habsbtite cesarstva. Italija je takoj po plebis0^ ljubila mnogo stvari med tudi to, da bo ustanovila s' « šole. Obljub pa niso držali-J niti se moramo nato, da je " kljub sovražnemu odnosu jevne avtonomije na slo', področju Furlanije, ustanov'^, s slovenskim učnim jezikom n in ie »v »h do Ui It fr N« Le fr S«! lej Ud Ali Ro Sot Ser Ve, Pa, Vei Pr, Mo Jfei Ma Vre Bie 0 fro No, 'is, 8no Jess Ve* Ti Ci Ci M M P< Pi Pi R« Va S vta Man S 3a S 8* /h* vito, Af,.ž Nt S S, S. s s s * s s *». jih, ki jih imenujemo sedaj . s nija in so jih pred letom l?jj novah Koroška; ti kraji so teba, Zabnice in Ovčja vesi' Ti kraji so tudi danes ekOjJ ajbolj amo \ tudi v vsej Italiji, uasio^j • ■ te fr in družbeno najbolj nerazviti J IJ/ puščeni, ne samo v deželi dežen. Odštet**,, gracije dobesedno vzbuja skupino devetih občin so odstotno zmanjšanje prebi'®, > desetletju od 1951. do 1961-radi tega bo moraia drža'a 1 jeti tudi resne in učinkov^ nomske ukrepe. V teh krajih se danes ^J prebuja slovenska narodu® zavest o prestanih krivi treba po spremembi ekoh?te | položaja, ki bi mogel zadrte p bivalstvo teh dolin in g1"1'' ljudje zapuščajo in jim r„dnostne pravice. OdmevJ^J^ ložnostih in včasih je dobil ^ bujanja smo slišali ob ra nimivo priznanje. J (Nadaljevanje * S Sc Si S V! 1 h, ifeeg* e/n« )SV* u s.«1 I. «*■ dr«; -ens® ispe(' ;oli 5V AM SVETOVNEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU Zadnji koš usoden za Italijo bredno napetem, borbenem dramatičnem srečanju v Splitu ‘■noči Brazilija v kvalifikacijah »tva °Vne9a košarkarskega prven-, < premagala Italijo s tesnim izi- 76:76, izid podaljška neodločen 86:86. Odločilni koš je padel prav v zadnji sekundi tekme. V ostalih včerajšnjih tekmah je presenetljiva Koreja premagala Kanado s 97:88, Panama pa je odpravila 7AR s (prvo stotico prvenstva) 107:72. se je v regu-času zaključila z izidom Prav tako pa je bil tudi B 1:0 1:0 0:0 2:0 1:0 0:0 1:1 1:0 1:0 3:1 •al P* :: ,-eno" »Ijš* nu®-' riti * usta'«., ustr^ >ter jČU«* P°'1 ročp jo & n to.1 te®> . in stf fr rit a, i je ‘"S e°'3 icujeJ0; mor:' zali no '.s d® 9 ;ke Pj* la, ati želoda 1 pr$ ra: na. sti. losti tudi. rlanU^ da... ;talas fr je ;am, škod«, •šev: isti- iA težavi je, isa. > iz za ii Nal>{ iznati aovl^j j B s< tega Ja rbsb^l v IZIDI okvara - Alessaudria JJarzotto - Biellese ™'»nfalcone - Dertliona Patria - Padeva presno - Udinesc “Ojbiatese - Lecco Jpnomarina - Legnano S *viso - Venezia *nestina - Rovereto verbania - Trevigliese LESTVICA ^'»vara ^Cco Listina I biatese , Snano Pdine.se ?'essandria ?°vereto ^ttomar. ^Sno y*d>ania f.a'nva J?** a ’ Patria j"falcone ^r,h«na ^rzotto Ssg~ J. PRIHODNJE KOLO p^^hona - Solbiatese, Lecco -m 0 Patria, Legnano - Verbania, Vi^a • Triestina, Padova - Tre-jj®’ Rovereto - Biellese, Sere-le«° ' Marzotto, Trevigliese - A-- Ss«ndrir -- 33 16 15 2 44 20 47 33 18 11 4 41 19 47 33 16 13 4 37 22 45 33 14 13 6 28 17 41 33 9 19 5 32 24 37 33 12 12 9 28 16 36 33 8 19 6 26 26 35 33 12 11 10 36 27 35 33 11 12 10 28 23 34 33 10 12 11 23 37 32 33 11 9 13 30 31 31 33 10 10 13 35 34 30 33 8 14 11 20 28 30 33 6 18 9 19 27 30 33 8 13 12 21 30 29 33 5 16 12 24 33 26 33 6 14 13 15 28 26 33 5 16 12 17 31 26 33 3 18 12 18 23 24 33 6 7 20 23 38 19 ia, Udinese - Monfalcope, - Sottomarina. A SKUPINA C — as Tn IZIDI r><° - Genoa P® a"ia - Cesena -blanzaro i. —**aro - Arezzo rjontova . Livorno K0nza - Ternana * CIT 1:0 0:0 1:1 1:0 2:0 1:0 1:1 1:1 3:2 1:0 LESTVICA 33 14 15 4 32 16 43 33 13 15 5 29 17 41 33 10 20 3 34 20 40 6 35 24 40 Mon; p^Ugia - Ataianta Pi«rnza ' FoRKia n a - Modemi y Sgiana - Como ^se - Reggina 5Sa Nno *7Sa s* &■* & No S. Ce, tnza • L> I >oa % 33 13 14 33 14 12 33 11 14 33 10 15 33 11 13 33 9 16 7 27 16 40 8 32 28 36 8 23 17 35 9 29 26 35 8 27 27 34 33 8 16 9 21 25 32 33 10 11 12 25 23 31 33 10 11 12 32 40 31 33 33 33 33 33 33 33 33 5 21 7 15 25 31 7 15 11 27 24 29 7 14 12 22 29 28 6 16 11 23 36 28 5 17 11 20 27 27 6 15 12 22 33 27 6 14 13 18 28 26 4 18 11 18 30 26 VSTOPNICE ZA SP V KOŠARKI Potovalni urad Aurora ima na razpolago vstopnice za skoraj vse tekme 6 svetovnega prvenstva v košarki v Ljubljani. V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je v nedeljo v Lizboni 2:l.etaoinetashr shr shr shr shrdl Italija premagala Portugalsko z 2:1. Oba gola za Italijo je dosegel Riva. Srečanje ni bilo posebno lepo in Italija s svojo igro ni zadovoljila. Kljub temu pa se «azzurri» za zam-go niso preveč naprezali. DAVISOV POKAL Italija izločana GRUGLIASCO, 11. — Italiji ni uspelo, da bi se uvrstila v drugo kolo tekmovanja za Davisov pokal. Danes sta bila na sporedu zadnja dva dvoboja posameznikov. Po vodstvu Italije z 2:1, je danes Češkoslovaška stanje obrnila v svojo korist in zmagala 3:2. V prvem srečanju je mladi Di Domenico, ki je v prvem srečanju odlično igral proti močnemu Čehu Kodešu, podlegel Kukalu 7:9, 6:4 7:5, 9:7. Kodeš je odpravil tudi trenutno najboljšega italijanskega igralca v borih treh setih 6:4, 6:2, 6:2. Končni rezultat je 3:2 v korist Češkoslovaške, ki se je tako uvrstila v naslednje kolo. * * * MEXICO, 11. Nova Zelandija se je uvrstila v drugo kolo ameriške cone Davisovega pokala. V prvem srečanju je izločila Mehiko s tesnim izidom 3:2. V zadnjem dvoboju posameznikov je Zelandec Fairlie premagal Mehikanca Zarazua 8:10, 8:6, 6:1, 6:1. * * * V ostalih srečanjih za davisov pokal so dosegli naslednje izide: SKUPINA A Grčija - Nizozemska 4:1 Bolgarska - Turčija 5:0 ZAR - Norveška 3:1 iiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMJiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit A SKUPINA NOGOMETNE C LIGE Odločilni gol Triestine 10 minut pred koncem TRIESTINA — ROVERETO 1:0 (0:0) j koristil negotovost Varniera in po-TRIESTINA: Colovatti, Kuk, D’E- dal prostemu MioramdLju, ki je ” ” '"‘zgrešil stoodstotno priložnost: Krna- RSana ^prihodnje kolo Cat - Monza, Atalauta - Piša, Mgot zar° • Perugia, Foggia -No a’ Genoa - Modena, Ll-Vant " ^'acenza, Reggiana -•>a . '°> Reggina - Como, Terna-tesena, Varcsc - Catania. ri; Del Piccolo, Vamier, Moretti (Pestrin 1» 82.’), Ridolfi, Giaco-rmini, Paina, Sigarini, Marchesi. 12. Chendi. ROVERETO: Cantagallo, Borelli, Bacchini; Picci, Ferrari, Ghidoni: Minrandi, Mansucco, Calloni, Bul-li, Rizzattd. 12 Gennari, 13 Frisin-ghelli. SODNIK: Schena iz Foggie. STRELEC: v 80.’ Ridolfi. Približno 3.000 gldealcev. Koti: 5:3 (3:1) v korist Triestine. Sodnik je opomnil Giacominija. To je bila tipična tekma med moštvoma, ki sita že zdavnaj pokopali vse upe in vse skrbi: malo gledalcev, poprečna igra in, .nezadostna požrtvovalnost v obeh ekipah. Zmagala je Triestina, ki je vseh 90 min. imela medlo ter neučinkovito prednost in je samo v zadnjem delu nekoliko ostreje navalila na nasprotnikova vrata. Prvi po'čas je bil res zelo dolgočasen. Gostje so uredili vrste, se dobro upirali na sredini igrišča in prikazali pazljivo obrambo, ki je lahkoto zaustavljala tržaške napadalce, med katerimi je le Ri dolfi zaigral s svojo že prislovično borbenostjo. Tudi Marchesi je nekajkrat poizkusil srečo s prizadevnimi a nepremišljenimi prodori, čeprav je s svojim vedenjem zopet pokazal svojo nezrelost. Paina pa je naletel v Picciju na neizprosnega tekmeca, ki mu je vedno kljuboval in ga zaustavljal na začetku vsakega prodora. Ni pomagala tako niti dobra igra na sredini igrišča, kjer se je izkazal Sigarini, ki je v mnogih primerih našel pravo vrzel v nasprot ni obrambi in «vabil» ostale k zaključnemu strelu. Najbolj mu je v tem delu pomagal Vamier, ki je predvsem v drugem delu zapuščal svoje mesto v obrambi in je z dolgimi akcijami prodiral vse do kazenskega prostora. To pa je lahko delal predvsem zaradi apatičnosti gostov, ki so v napadu prikazal' le malo odločnih prijemov, katerih izvajalec je bil priletni a giboni Calloni. Tekma se je torej odločila v drugem polčasu: Triestina je ustvarila vtis, da se namerava nekoliko bolj potruditi in se je podala v napad. To pa je napravila tako nespretno, da so gostje v protinapadu skoraj prišli v vodstvo. Calloni je namreč v 63. min. iz- Španjja - Švedska 5:0 EKUPINA B Francija - Švica 4:1 ZSSR - Madžarska 3:2 Wilhe McGee je v soboto izenačil svetovni rekord v teku na 100 jardov s časom 9'1 ki je do sedaj bil last treh tekočev: Hayesa, Hi-nesa in Carlosa. Tudi v finalu je ponovil ta odličen rezultat, toda v tistem trenutku je pihal veter premočno in mu drugi dosežek ne bodo priznali. V finalu je tekel 91 tudi Taylor, ki se je uvrstil na drugo mesto. 1. — 1. Adorno 2. Vaprio 2. — 1. Pilato 2. Anchise 3. — 1. Perma 2. Ostiano 4. — 1. Evania 2. Sprai 5. — 1. Qucsio si 2. Little Kay 6. — 1. Tamiko 2. Padenghe KVOTE 12 — 5.523.583 lir 11 — 318.398 lir 10 — 21.935 lir X 1 1 X 2 1 2 2 2 2 X 2 Odbor SŠI vabi v četrtek, 14. t.m. predstavnike vseh zamejskih slovenskih športnih društev, ki se ukvarjajo z odbojko, in v petek, 15. t.m. predstavnike vseh zamejskih slovenskih športnih društev, ki se ukvarjajo z nogometom, da se udeleže ustanovnih sestankov za sestavo koordinacijskih komisij za odbojko, oz. za nogomet. Oba sestanka bosta v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9, z začetkom ob 20.30. Na sestankih se bodo društva domenila med drugim tudi glede smernic delovanja obeh komisij ter jima bodo zadala naloge za bodoče delo. Na sestanek so seveda vabljena društva s Tržaškega in z Goriškega. Odbor SŠI sporoča društvom, da za ta sestanka ni poslal drugih posebnih vabil. lu nato bi lahko sodnik dosodil e-najstmotrovko v korist domačih, ko je Picci ustavil z roko Ridolfrev strel, v 80. min. pa je Vamier znova podri do kazenskega prostora in slabo streljal. Paina je žogo preusmeril do Ridoifija, ki jo je z lepim strelom poslal v mrežo. Gostje, ki so v drugem polčasu očitno računali na delitev točk, niso niti reagirali in Triestina bi skoraj zaokrožila rezultat v 86. min, ko je Ridolfi znova streljal proti Cantagallovta vratom it? za las zgrešil cilj. uk Jugoslovanska nogometna prvenstva 3. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA Primorje novi član druge amaterske lige CG Opčine — Primorje 0:11 (0:4) STRELCI: v 8.’, 10.’, 46.’, 90.’ Pra-šelj, v 14.’, 53.’, 70.’ Verginella, v 41.’, 57.’ Buzzin, v 51.’, 67.’ Iip-pot. KOTI: 8:2 za Primorje. SODNIK: Marcon - Trst. Primorje je v 2. amaterski ligi. Po večletnih naporih mu je končno uspelo priti do tistega cilja, ki ga je zasledoval od nogometne sezone 1986-67. Takrat namreč je Primorje v naknadnih tekmah izpadlo iz 2. amaterske ilge. Že v sezoni 1967-68 je v prvenstvu 3. lige spravilo skupa.j 31 točk in je delilo prvo mesto z enajsterico Vesne. Odločilni dvoboj pa se je končal v korist Vesne. Primorje je tako ostalo v 3. amaterski Ligi. Naslednje Leto je zasedlo četrto mesto za Aurisino, drugouvrščenim Bregom in tretjim Lib. Prosek. V sezoni 1968-69 je že krepko vodilo nato pa je proti koncu zgubilo dve tekmi zaporedoma in spet je kriška Vesna prehitela Primorje. Končno pa je prišel dan, ki so ga proseškii navijači totiko pričakali. Prišel pa je prav tedaj ko je enajsterica dosegla izdatno zmago in šla preko stotega gola. Zato je bilo v krogih Primorja vse praznično in veselo. Primorje si je matematično zagotovilo vstop v 2. amatersko ligo, čeprav mora odi- grati se eno takimo, in sicer z Zarjo prihodnjo nedeljo. O nedeljski tekmi že rezultat sam (0:11) kaže realno sliko poteka srečanja, ki je bilo praktično samogovor Primorja. Rdeče - rumeni so takoj pritisnili in spretni Pra-šelj je že v prvih 10.’ igre bil dvakrat uspešen in je tako dosegel stoti gol, ki so ga vsi pričakovali. Toda to ni bilo dovolj Primorju, ki je pokazalo, da je res vredno naslova prvega z lestvice. Emaj-steriva se je lepo premikala in potrdila svojo moč v napadu. CG Opčine se je skušal upirati Primorju, a vse zaman. Naletel je na razigrane Prosečane, ki so iskali zadetke in jih tudi dosegli, predvsem po zaslugi Prašlja (4 gole) in Verginelle (3 gole), ki sta potrdila smisel za strel. Kaj naj še rečemo o tej tekmi? Poleg že dveh v začetku omenjenih ciljev, je Primorje postavilo nov rekord izdatnih zmag: il:0 (prejšnji rekord 10:0 v 12. kolu prvega dela prvenstva prav proti C. G. Opčine). Zato je razumljivo veseije, ki je vladalo ob koncu srečanja. V eni sami tekmi je ekipa dosegla kar tri ciFje. To ni vsakdanja stvar. K temu uspehu treba čestitati Primorju, želimo mu pa tudi obilo uspena za prihodnje leto v 2. a-materski ligi. B. R. ■iiiiililiiiinmifmiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiimiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii) V okviru proslav 25-letnice osvoboditve 14. pohod po poteh partizanske Ljubljane Ob 25-letnici osvoboditve je bil v nedeljo v Ljubljani tradicionalni 14. pohod po poteh partizanske Ljubljane. Prireditve — ki sodi med najbolj množične tovrstne v Jugoslaviji sploh — se je udeležilo več kot 30.000 udeležencev in so bili s tolikšno ude ežbo potolčeni vsi dosedanji rekordi. Tekmovanje samo, ki je zajelo vse vrste športnikov (pa tudi nešportnike) je privabilo na ulice na desettisoče gledalcev. Prireditev sama je bila razdeljena na več delov: na partizanski marš, štajeto zmage, tek prijateljstva, poleg tega pa so nastopili še pionirji 1. ZVEZNA LIGA IZIDI Velež - Partizan 3:0 Vardar - Radnički (N) 1:2 Željezničar - Dinamo 2:0 Zagreb - Hajduk 2:4 Maribor - Sarajevo 3:0 C. zvezda - Olimpija 3:0 Čelik - Vojvodina 1:0 Beograd - Radnički (K) 0:0 Bor - Sloboda 1:1 C. zvezda Željezničar Velež Dinamo Beograd Partizan Hajduk Radnički (N) Sloboda Sarajevo Bor Maribor Vojvodina Radnički (K) Vardar Olimpija (—3) Zagreb LESTVICA 27 18 3 27 14 8 27 14 8 2. LIGA — ZAHOD IZIDI Ljubljana - Orijent 2:1 Borac - Varteks 5:0 Rijeka - Zadar 5:1 Trešnjevka Šibenik 0:5 Rudar - Lokomotiva 3:0 Jedinstvo - Železničar 4:0 Split - Metalac 3;0 Karlovac - BSK j-j 6 57:27 39 5 45:27 36 5 51:35 36 27 12 10 5 39:23 34 27 11 10 6 44:26 32 27 10 11 6 25:24 31 27 13 4 10 39:27 30 27 11 6 10 29:28 28 27 9 10 8 28:28 28 27 7 11 9 22:27 25 27 5 15 7 27:33 25 27 10 5 12 29:39 25 27 7 9 11 29:36 23 27 7 8 12 26:39 22 27 8 5 14 27:34 21 26 8 4 14 19:34 20 27 7 4 16 28:47 15 27 3 7 17 18:45 13 Rijeka LESTVICA 25 20 4 1 64:9 44 Borac 25 18 4 3 69:22 40 Rudar 25 12 7 6 31:21 31 Karlovac 25 14 3 8 38:31 31 Orijent 25 14 2 9 41:25 30 Metalac 25 10 7 8 39:47 27 Jedinstvo 25 10 5 10 30:33 25 Trešnjevka 25 11 1 13 31:35 23 Železničar 25 8 6 11 35:37 22 Šibenik 25 10 2 13 29:32 22 Split 25 7 6 12 24:33 20 Varteks 25 7 6 12 33:45 20 Ljubljana 25 8 3 14 24:45 19 Zadar 25 7 5 13 27:43 19 BSK 25 5 7 13 18:48 17 Lokomotiva 25 2 6 17 20:55 10 PRIHODNJE KOLO Hojduk - Željezničar, Dinamo -Vardar, Radnički (N) - Velež, Partizan - Bor, Sloboda - Beograd, Radnički (K) - Čelik, Vojvodina - C. zvezda, Olimpija - Maribor, Sarajevo - Zagreb. PRIHODNJE KOLO Varteks - Karlovac, BSK - Ljubljana, Orijent - Split, Metalac - Jedinstvo, Železničar - Rudar, Lokomotiva - Trešnjevka, Šibenik - Rije ka, Zadar - Borac. SLOVENSKA LIGA IZIDI Celje-Kl - Svoboda 0:0 Izola - Mura 1:0 N. Gorica - Drava 2:3 Nafta • Aluminij 1:1 Iliirja - Kovinar 1:3 Mura LESTVICA 16 9 3 4 39:14 21 Svoboda 16 8 5 3 29:14 21 Izola 16 8 4 4 21:17 20 Nafta 17 6 7 4 28:25 19 Kovinar 17 5 7 5 30:32 19 Aluminij 17 6 6 3 26:18 18 Rudar 16 4 9 3 23:21 17 Ilirija 17 3 9 5 17:23 15 Celje-Kl 15 3 6 6 12:23 12 Slavija 17 4 3 10 16:25 11 Drava 16 2 8 6 22:32 11 N. Gorica 16 4 2 10 15:32 10 PRIHODNJE KOLO Ilirija - Celje-Kl., Kovinar - Nafta, Aluminij - N. Gorica, Drava - Slavi-ja. Rudar - Izola, Mura - Svoboda. ZAHODNA CONSKA LIGA IZIDI Tabor - Triglav 0:3 Usnjar - Hrastnik 1:0 Sava - Primorje 4:3 Lesce - Adria 1:0 Zagorje - Tolmin 1:0 LTH - Koper 2:2 LESTVICA Triglav 16 10 4 2 41:14 24 Koper 16 9 6 1 39:13 24 Usnjar 16 9 5 2 29:16 23 Zagorje 16 6 5 5 30:18 17 Tolmin 16 6 4 6 27:26 16 LTH 16 5 5 6 22:24 15 Hrastnik 16 6 2 8 25:24 14 Adria 16 5 4 7 28:37 14 Sava 16 4 5 7 20:28 13 Tabor 16 4 3 8 18:45 13 Lesce 16 3 4 9 15:37 10 Primorje 16 4 1 11 20:42 9 PRIHODNJE KOLO LTH - Tabor, Koper - Zagorje, Tolmin - Lesce, Adria - Sava, Primorje - Usnjar, Hrastnik - Triglav. Kako je bila prireditev množična nam pove še naslednjih nekaj številk: v teku prijateljstva je nastopilo kar 108 tekmovalcev iz 10 držav, med katerimi so bila mnoga znana tekaška imena. Na nekaj več kot 2 km dolgi progi po mestnih ulicah je zmagal Jugoslovan Kori-ca pred Angležem Baiterjem itd. 5. je bil Italijan Pizzi iz Vidma, 11. pa Lenarduzzi iz istega mesta. V ženski štafeti 3X600 m je nastopilo 48 ekip, v mladinskem štafetnem teku 3X1000 m pa celo 105 ekip. V ■partizanskem maršu je zmagala ekipa AK Ljubljana, ki je pretekla 27 km dolgo progo v 1.51’44". V ženskem partizanskem maršu pa je zmagal AK Kladivar iz- Celja,-katerega ekipa je pretekla 8 km dolgo progo v 41'52”. Prireditev je zabeležila izreden uspeh in je predstavljala res lepo počastitev četrtstoletnice osvoboditve slovenske prestolnice. eona Za SP v Orehovi vasi Belgijci nepremagljivi V Orehovi vasi pri Mariboru je bila v nedeljo 4. mednarodna dirka v motokrosu veljavna za svetovno prvenstvo razreda 250 kubičnih motorjev. Na startu tega tekmovanja, ki je privabilo nad 40.000 gledalcev, so se predstavili praktično vsi največji specialisti za to vožnjo na svetu. Na odlično pripravljeni progi in ob brezhibni organizaciji prireditve, je zmagal uradni svetovni prvak in glavni favorit Belgijec Joel Robert. Tekmoval je z japonskim motorjem znamke suzuki. Robert je zmagal v obeh vožnjah. Vrstni red: 1. Rebert (Bel.) suzuki ■ 2 točki 2. Haim (ČSSR) CZ - 6 točk 3. Geboers (Bel.) suzuki - 7 točk 4. Mikkola (Fin.) husquarna - 7 točk 5. Palm (Šved.) husquarna 12 točk itd. Najboljši Jugoslovan, Zupin iz Tržiča (CZ), je bil na 19. mestu. Po tem tekmovanju izgleda lestvica za svetovno prvenstvo takole: 1 Geboers 43 točk; 2. Robert 42; 3. Halm 32; 4. De Coster 25; 5. Petterson 20 točk itd. Libertas Prosek — Primorec 1:2 (0:2) Primorec je v srečanju s pre-seškim Libertasom desegel lepo in zasluženo zmago. Prosečani so se predstavili kot solidno moštvo, ki bi moralo po prediviidevanjih brez nadaljnjega zmagati. Na igrišču pa je bilo drugače, saj so bili Treben-ci skozi celotno srečanje vedno odločno boljši ter so popolnoma nad-krilili nasprotnika. In to na vseh sektorjih; v obrambi z odličnim vratarjem Kraljem, ki je ubranil celo enajstmetrovko, na sredini igrišča in v napadalni vrsti, ki je bila tokrat res neprekosljiva. Streh v proseška vrata so se vrstili drug za drugim brez odlašanja. Po precej opreznem začetku so pobudo povzeli Trebenci, ki so v 22. minuto povedli. Gol je dosegel Živic po strelu iz kota, ko ni uspelo Liber-tasu poslati žoge iz svojega kazenskega prostora. Žogo so si nekaj časa, v iskanju dobre pozicije, podajali igralci Primorca, nakar je Živec močno diagonalno streljal ter presenetil nasprotnikovega vratarja. Drugi zadetek pa je Primorec zopet dosegel v 38. minuti z Živcem, ki je tokrat prisebno izko ristil podajo Možine. Ta je akcijo začel na sredini igrišča, prišel do roba polja ter nemudoma podal na sredino pred vrata, kjer je Živec z močnim strelom v vrh vrat premagal proseškega vratarja. Do konca polčasa je bila nato igra, kot že večkrat prej, precej izenačena, toda s Primorcem v vodstvu. Li-bertasu pa ni uspelo prevladati, čeprav je bil mnogokrat nevaren s hitrimi protinapadi, ko se je kar naenkrat znašel pred trebenskimi vrati. Opazna je bila terenska premoč Primorca. Ta je bil bolj zagrizen pri obleganju nasprotnega vratarja, ki ni prepričal. Popolnoma na mestu pa je bil vratar Primorca, ki je odlično vodil obrambo in je nevtraliziral vsako žogo. Z napadi pa je Primorec precej razbremenil svojo obrambo, v kateri so bili nekateri igralci prepočasni za hitre proseške krilce. Med zanimivejšimi akcijami v prvem polčasu je bil še razveljavljen gol Trebencev, ki ga je realiziral D. Možina, ker je bil v zelo dvomljivem off-sideu. Omeniti je treba še odličen poseg vratarja Kralja po močnem strelu Libertasa in zapravljen gol Prosečanov pri praznih vratih. V drugem polčasu se je nadaljevala dobra igra Trebencev, ki se je odlikovala predvsem po povezanosti in zagrizenosti igralcev. Igra trebenskega moštva je že nekaj časa iz dneva v dan boljša ter daje zaželene sadove. Prosečani so takoj v začetku polčasa izvedb brezuspešen «pressing», ki ni rodil zaželenih sadov. Primorec je precej popustil, zaupajoč v razliko dveh golov. Izdala pa ga je tudi precejšnja živčnost napadalcev, saj' so za dosego golov imeli številne priložnosti. Proti koncu polčasa pa so vajeti igre zopet prišle v roke Trebencev. Realizirali pa so Prosečani, ki so izkoristili dve enajstmetrovki. Eno so zgrešili, drugo pa je vratar odbil, toda prekratko, tako da jo je proseški napadalec porinil v mrežo. Radi Vesna B — Tecnoferramenta 2:2 (1:0) Križam so ptroti skromni Tecno-ferramenti zapravili mnogo ugodnih priložnosti in bd lahko (če bi igrali skrbneje) zmagali z razliko š-irih golov. Potem ko so dosegli drugi gol, pa so Križani nekoliko popustili, kar so izkoristili gostje in so tudi izenačili. V kriških vrstah je manjkal B. Tence. Zaradi njegove odsotnosti je moral trener popolnoma spremeniti razvrstitev moštva in predvsem na sredini 'griščr nekaj ni bilo v redu. R. Košuta je sicer povsem zadovoljivo igral. Z. Košuta pa je bil preživčen in sodnik ga je tudi v drugem polčasu izključil. Vesni sta tako zmanjkala dva igralca na sredini igrišča, R. Košuta (ki m več mlad ...) ni mogel sam_ opraviti naloge na tem delu igrišča in tako je bil za Ves no polom. Kriška obramba je do- bro opravila svoje delo, čeprav je med drugim manjkal standardni prosti igralec. Nadomestil ga je mladi Sulčič, ki je velika nada kriškega nogometa (skupno s še mlajšim Caharijo). V napadu se je potrudil Švab, ki ima vse značilnosti dobrega srednjega napadalca, ima pa veliko napako: preveč preigrava. Križani so v začetku prevladovali, čeprav so le s težavo gradili igro. Nasprotniki, ki imajo v svojih vrstah več priletnih igralcev (dva imata skoraj 50 let), so hladnokrvno odvračati vse naprde. Kmalu nato pa so popustili in Križani so tako lahko po želji razpolagali z njimi. Do gola ca ni prišlo. Napadalci so zamudili več ugodnih priložnosti. Na srečo se je večkrat pomaknil v napad tudi neutrudljivi Renato Košuta, ki je dosegel izven kazenskega prostora lep gol in tako povedel svoje mošt"o v vodstvo. V drugem delu igre je kazalo, da se bodo Križani končno razživeli. Švab 'e izpeljal nekaj lepih kombinacij in v 12. minuti e po odlični osebni akciji podvojil rezultat. Minuto kasneje so gostje znižati razliko v golih. Kmalu nato pa je sodnik še izključil Zmaga Košuto, ki je nekaj, neumestnega spregovoril. V 34. min je bil Germani sam pred vrati in bi lahko porojeno zvišal prednost. Neverjetno pa je zastreljal nad vratnico. V 38.’ pa so gostje izenačiti. Križani bi lahko ponovno prešli v vodstvo, toda Germani in Z. Košuta sta zamudila še dve ugodni priložnosti in teteme je bilo konec. b. L Zarja — Union 1:0 (1:0) V vrstah Zarje je že prvi dan po prihodu od vojakov nastopil Marc in svojo nalogo je opravil kar zadovoljivo. Igra je bila že od začetka precej živahna, pa tudi živčna V 30. min. je Marc iz kazenskega strela podal pred vrata, kjer je žogo prestregel Delise in jo z glavo usmeril v mrežo. 1:0. Minuto kasneje je Grgič zapravil izredno priložnost za podvojitev. Zarja je ostro napadala, Union pa se je kljub svoji okrnjeni postavi branil zelo dobro. Pet minut pred polčasom je prišlo pri Unionu do zamenjave nekaterih igralcev. V prvi minuti d.p. je vratar Unio- na branil močan strel Marca na sami črti (nekateri so menili, da je bil že gol). Pritisk Zarje se je nadaljeval, a Union se je uspešno branil. Pri tem se je okoriščal z dejstvom, da napad Bezov- cev nekoliko neorganiziran. Marc je v 65. min. zapustil igrišče (zamenjal) ča je Valentič. Zaradi pomanjkanja treninga se je namreč utrudil. Zarja se je nato pomaknila v obrambo in je pretežno le branila svojo prednost. Pred koncem tekme je bil v kazenskem prostoru zrušen Valentič, a sodnik je dosodil le kazenski strel. V zadnjih minutah so se Bazovci zopet pognati v napad, streljati so iz vseh položajev, vendar se izid ni več spremenil. Portugalska - Kalija Catania - Cesena Catanzaro - Arezzo Mantova - Livorno Monza - Ternana Perugia - Ataianta Piacenza - Foggia Piša - Modena Reggiana - Como Taranto - Genoa Varese - Reggina Verbania - Trevigliese Sottomarina - Legnano KVOTE 13 — 3.120.200 lir 12 - 139.300 lir Ž X X 1 1 1 X X 1 1 1 1 X S2 BOR obvešča vse male ljubitelje košarke, da se je začel tečaj v mini-basketu za letnike 1958 in mlajše. Tečaj je vsako sredo in petek na stadionu »Prvi maj» od 16. do 18. ure. SLOVENSKEGA NARODA istA 50 iržav« ikovi^ nes ji Kina m ,-icat1 -konf-jj uadrža p, rričev. ■želi. ,^/j k)Jiahner R. Hlavaty Judenburg j -«*ier je govoril z mirnim glasom, zraven pa je gledal enega, zdaj drugega tovariša. i i % az tudi, in če bo še kaj drugega prišlo zraven kar bo po *> s°dbi pTej aii eisto gotovo prišlo, ne bomo naših ^ Hj?rodali zastonj,« je resno pritrdil Možina. »Vsekakor — 'bora začeti! Ce nihče ne začne, ne more priti do spre-J e' Pričeli smo pod zelo neugodnimi pogoji; bili smo n'ti M v. .^oč prvi izmed milijonov sobratov na tej strani Evrope, Nif!inoma tako mislijo in čutijo kakor mi. Zategadelj mi dO 0 111 žab da sem prišel sem, kjer sem zdaj...» ti vedel, da nikdar več ne bo vojne, bi tudi meni ne anje ' » je zamišljeno dodal Štefanlč. L Wf*ti AOllUdljClIU ouoiumv. Ht) Se bo to, kar se je zdaj v Evropi začelo, tako končalo, tol J Se je naša judenburška reč, bodo še vojne, drugače pa 6 bo več, kajti ljudstva se ne vojskujejo sama od sebe.» «?ll^°«na in Hafner sta se zdaj dvignila In začela korakati po J sem in tja je kateri zaustavil korak in prisluhnil, če ba hodniku kaj premaknilo. 2e vso noč so pričakovali eksekutorje, doslej pa še ni bilo nikogar, niti tistega, ki bi jih po navada prišel vpraševat za zadnjo željo. Kako dolgo bo to še trajalo...? Spet se je oglasil Stefanič. «Slišite, tovariši, kaj bi bilo, če bi se nam posrečilo priti na Slovensko, kakor smo nameravali...?)) Stefanič je za zadnjo uro imel naravnost čudne domisleka Ponoči se je nenadoma dvignil na postelji, kjer je zaman poskušal zaspati, ter vprašal: »Možina, ali veš, da čebela nikoli ne pogine, temveč umrje? Človek pa pogine...« Zadnje vprašanje je Možino in Hafnerja iznenadilo. «Najbrž bi se nas bili ustrašiti!« je rezko dejal Hafner. Pred obsodbo bi mu kaj takega še na misel ne prišlo, zdaj pa je bližajoča se smrt vzbujala vse drugačne misli. «Najbrž, kajti doma so bili še manj pripravljeni kakor pa mi! Prej sem sam na to drugače gledal, zdaj pa vidim, da sem se malo uštel Je že tako... Vendar bi posledice le mogle bita drugačne. Vsekakor bi nas Mčbius ne dobil tako lahko v svoje kremplje...« Možina je zamišljen obstal sredi celice. ((Kakor Pabrja!« je vzkliknil Hafner. «Oči vseh so se pri tem imenu zasvetile, kakor da bi Jih z njim vezala neumrljiva življenjska sila. Davtovič Je dvignil glavo. «Patirja?» Možina je dvignil glas. «Ah, tega pa ne bodo dobiti! To je tič! Po mojem bo on še med tistimi, ki nas bodo maščevati.« Ob spominu na Palirja in na tovariše, ki so ob pravem času pobegnili, so možgani začeli vrtati v drugo smer. To je prišlo kar samo od sebe, ne da bd se obsojenci hoteli vdajati takim sanj sim. Za trenutek so vsi tiho in nepremično obstali. Vsak je po svoje sledil onim na svobodi, na. Ilcih so Jim zatrepetale prej skrite, med smrtne zareze pokopane poteze. Kakor bi nekaj skelelo... Hafner se Je prvi streznil. «Kaj pa ti, Davtovič, ati se ne boš nič nasmejal?« se Je obrnil k Bosancu z viharnim, polnim glasom, samo da reče nekaj, kar bi mu pomoglo mimo trenutnih občutkov. Davtovič je spet dvignil tiste vlažne oči, a rekel ni nič. Tedaj sta se Možina in Hafner usedla k njemu in Stefanič se je postavil predenj. ((Davtovič!« mu Je zaklical Hafner s toplim, a bodrilnim glasom, «nič naj te nikar ne.bob, da moraš skupaj z nami umreti. Vaš rod je že toliko umirai za svobodo, naj umre še eden za isto stvar. Iz naše krvi bo zraslo nekaj skupnega. Tisti, ki se nas bodo kdaj spominjati, bodo rekli: Glejte, tudi en Bosanec je dal življenje za isto stvar kakor naši fantje. In to bo držalo...« Bosanec je počasi dvignil glavo, obraz, ki so ga trije tovariši zdaj gledati, Je bil za spoznanje svetlejši in zaupljivejši. Potem se je zaslišal rahel, a čist glas: «Da, naj pa bo...« «No, vidiš, Davtovič, da bo šlo!« je veselo dejal Možina ln ga potrepljal po rami. «Vse gre, če človek hoče...« Medtem se je sonce, ki je prej sijalo po podu, dvignilo in le še s poševnimi žarki sililo skozi okno v celico, z dimom napolnjeno do tal. Obsojenci niso občutiti težkega vzdušja. Na okence je zašel droben ptiček, začivkal dvakrat, trikrat, nato pa prestrašen odfrfotal. Kakor daljna skrivnost Je ta nenaden člvk zaskelel obsojence, kajti vse njihovo življenje je napeto prisluškovalo nečemu drugemu. V vratih so zarožljati ključi in v celično motnjavo sta stopili dve postavi; bila sta kurat Novak in oficirski namestnik Delak. »Bog z vami!« Je pozdravil kurat. «In z vami!« so odvrnili obsojenci, nekateri z usti, drugi t očmi. Stali so si nekaj trenutkov nemo nasproti, govorili so le živci. Razen Davtoviča, ki ga je pogled na duhovnika popolnoma zmedel, so ostati trije obsojenci bodro vzdržati skoraj pobite in prizanesljive poglede obeh obiskovalcev. Potem je kurat pretrgal mučni molk: ((Prišla sva, ker se bo treba pripraviti na zadnjo pot...* Obsojenci se niso premaknili, le njihove cigarete so za-tlele z močnejšimi ognji «Treba se bo spraviti z bogom...« je nadaljeval kurat skoraj s plahim glasom. Hafner, Možina in Stefanič so se spogledali. Opomin, ki so ga pravkar slišati, jih je spomnil nečesa silno daljnega, na kar še mislili niso. Vsi so čutili, da je njih življenje pred uro, ki jih čaka, tako lahko in tako čisto, da bi se kar samo od sebe stajalo. To, kar je bilo še živega v njih je bila ena sama velika obtožba proti tistim, ki so jih zapisali smrti. Vendar se je v tem trenutku zganilo v njihovih srcih nekaj drugega, nekaj toplega in svetlega, kar jim je bliskoma preneslo misli na to, česar so se prej le s težavo in z bolečino dotikali. Slovo od življenja, od družine, od svojcev, od vsega tega, kar Je bilo lepega in dobrega tudi v njihovem trdem življenju Hafner je pogledal Možino, Možina Hafnerja, oba St* faniča in vsi trije Davtoviča. Brez besed so se razumeli «Naj bo!« je v imenu vseh obsojencev rekel frajtar Možina s trdim glasom. »Sicer ne čutimo nobenih očitkov zaradi svojega dejanja in pravzaprav bi se morali izpovedati tisti, ki so vas poslali sem. Toda ker je š-ga taka, pa kar napravite križ čez nas.« Ko je kurat napravil čez obsojence zadnji križ, se je oglasil namestnik Delak: ('Fantje, zdaj bo treba vzeti slovo še od drugih reči. Na pišite svojcem, in če ima kdo še kako drugo željo ali spo ročdlo, sem jaz zato tukaj, da ga prevzamem od vas.« (Nadaljevanje sledi) 12. m-ja 1970 IZ TRŽAŠKE KRONIKE DANES ZADNJA SEJA PRED VOLITVAMI Odmevi dogodkov v Aziji včeraj v deželnem svetu Predsednik deželne uprave je odgovoril svetovalcem KPI in PSIUP, da se sklicuje na Moravo oceno dogodkov v Kambodži - Odobren zakon o podpori Ogleju ■ Vprašanje svetovalca LSS dr. Stoke o oskrunitvi bazovskega spomenika in zadržanju policije odobril zakon, ki določa izplačilo 200 milijonov lir za Oglej, točneje njegovo arheološko področje, ki ga je treba dostojno in znanstveno u-rediiti. 'ato pa so bile potrebne razlastitve kmetij in izselitev niza revnejših družin, kar pa predstavlja socialno vprašanje, k rešitvi katerega sedaj pristopa dežela, ki sodi, da so zadevni državni prispevki piemajhni. Za zakon so glasovali svetovalci vseh skupin soglasno, čeprav so komunisti in psiupovci predložili več popravkov, ki so jih ostale skupine (izjema so bili v dveh primerih samo svetovalci »furlanskega giba-nja») vsakokrat zavrnile. Do kompromisa je prišlo le glede vprašanja višine prispevka kmetom za razlastitev hiše ali polja. Komunisti so predlagali, naj o višini odloča ho lisi ja, v kateri bo več predstavnikov tamkajšnje občinske u-prave, medtem ko so ostali bili za to, da se določi le odstotek, v me- VČERAJ PRED KAZENSKIM SODIŠČEM Deželni svet se danes sestane zadnjič pred volitvami. Do 7. junija namreč ne bo več zasedal, po: dobno kot tržaški občinski svet, k» je svoje pomladansko sklicanje zaključil že pred dnevi. •Jasno je zato, da skuša pred daljšo prekinitvijo dela odobriti nekatere že dozorele ukrepe, predvsem pa nekatere zakonske pobude v prid določenih kategorij, ustanov in dejavnosti, ki ne morejo čakati v nedogled. , . , . . Včeraj zjutraj je deželni svet odobril zakonski osnutek za podelitev podpore oglejskemu področju, pj*0£|yscni v zvezi z arheoloŠAirni raziskavami na tem zgodovinsko izredno bogatem področju, ki se mu odpirajo širše turistične perspektive. Danes pa bo verjetno sprejet zakon o nekaterih urbanističnih pravilih. Proti koncu včerajšnje seje je predsednik deželnega odbora dr. Berzanti odgovoril tudi na vprašanje komunističnih in psiupovsaih svetovalcev in orisal stališče deželna uprave do -dogodkov na ^ azijskem Jugovzhodu in Kambodži. Predsednik Berzanti je svetovalcem KPI in PSIUP odgovoril, da deželna uprava nima ustreznih sredstev, da bi lahko objektivno presodila trenutni položaj in odgovornosti vojskujočih se, zato pa se sklicuje na oceno, ki jo je v rimskem parlamentu dal italijanski zunanji minister Moro. Podobno tudi ni v pristojnosti deželne uprave prisotnost ameriških vojaških oporišč na njenem ozemlju, ki so »zaradi državne varnosti v pristojnosti države* in to «na osnovi svobodno podpisanih mednarodnih sporazumov*. V začetku je komunist Cuffaro izrekel upanje, da bo deželna uprava izrekla svoje ogorčenje in obsodila početje ameriških vojsk na kamboškem ozemlju tako, kot si želi prebivalstvo v deželi, neglede na svetovnonazorske razlike. V obsodbi ameriške vojne v južnovzhod-ni Aziji, je dejal, so med najaktivnejšimi prav katoliški mladinci, ki jih prežema krščanska zavzetost in trpe v vesti zaradi nezaslišanih zločinov nad človeštvom. V imenu obeh skupin je po Ber-zantiju spregovoril psiupovec Rizzi, ki je obtožil večino, da vodi »nojevsko politiko* in noče videti vezi, ki poteka med položajem v_ svetu in stanjem naše dežele, ki ječi pod pritiskom vojaških služnosti in o-mejitev prav zaradi odločilnega vpliva ameriške zunanje politike na Italijo. V prvem delu seje je deželni svet ................................•<••<■•......... VESTI Z ONSTRAN MEJE Vloga književnikov v dobi tehnične avtomatizacije Mednarodnega srečanje v Piranu se je udeležilo okrog 50 književnikov iz sedmih držav - Vodovod na slovenski obali ti. : -votni predlog je bil največ 100 odstotkov ocenjene vrednosti (gre v glavnem za izredno stare hiše), po kompromisu pa 150 odstoc kov. Pri glasovanju o tem členu zakona so n svetovalci KPI, PSIUP in MF vzdržali. Ob koncu seje je predsednik Ri-bezzi sporočil svetovalcem, da je predstavnik LSS dr. Štoka naslovil predsedniku deželne uprave vprašanje o oskrunitvi bazovskega spomenika in zadržanju policijskih oblasti. V začetku vprašanja omenja Štoka, da so neznanci oskrunili spominski kamen padlih v Rižarni na Sv. Justu in spomenik bazovskim junakom. «Vest je slovensko prebivalstvo sprejelo z ogorčenjem*, se zaključuje vprašanje, »tudi zato, ker je bil spomenik ustreljenim iz leta 1930 že prej žrtev vandalskih dejanj, ne da bi policiji doslej uspelo izslediti in prijaviti sodišču avtorje teh terorističnih dejanj*. Umrla je M. Regentova NAMIZNI TENIS NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V FIUGGIJO (Nadaljevanje s 1. strani) Sv. Križa pri Trstu, ki je pod imenom Giovannini padel med drugo svetovno vojno kot voditelj italijanske partizanske brigade v okolici Brescie v Italiji. Tako se je zgodilo, da sta bila pri volitvah istega leta izvoljena za svetovalca v moskovski sovjet dva člana KP Italije, ki sta bila oba Slovenca. To pomeni, da sta uživala posebno zaupanje ne glede na to, da nista bila sovjetska državljana.* cNa prvi seji jrunzejevskega rajona je bila Malka izvoljena za podpredsednico sekcije za otroško varstvo. Predsednik te sekcije je bil neki general, ki pa je prepustil vse delo podpredsedniku, to je Malki. Otroškemu varstvu je Malka posvetila ogromno časa in ogromno naporov. Zaradi dela, ki ga je imela kot sekretarka sindikata in zaradi dela, ki ga je opravljala kot podpredsednica sekcije za o-troško varstvo, je vstajala zjutraj že ob peti uri in prihajala domov pozno zvečer lačna...» Molka se je vključila tudi med tiste ki so skrbeli za nepreskrbljene otroke. «Ker niso nikjer dobivali hrane, so nadlegovali ljudi in kradli. Malka je organizirala skupino dvajsetih delavk, ki so zvečer po delu hodile po Moskvi, ustavljate te otroke in jih skušale spraviti v zavode, kakršni so pač ti zavodi takrat bili. To je bilo povsem Sizifovo delo. Zavetišča namreč niso bila primerna za vzgojo takih otrok, jah katerega sme komisija ukrepa- aiiiiiiiuiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiniiiiiinuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiuiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii Za posledicami čudne prometne nesreče goriški trgovec podlegel poškodbam Mladega povzročitelja nesreče so pogojno obsodili na nižjo zaporno kazen Kazensko sodišče pod predssed-scdstvom dr. Corsija (tož. Pasco-li, zapis. Strippoli) je včeraj obravnavalo precej čuden primer smrtne prometne nesreče, ki se je pripetila lanskega 24. maja nekaj po 12. uri v Miramarskem drevoredu v bližini znanega bara »Ma-rinella*. Na zatožni klopi je sedel 19-letni Walter Claus iz Ul. Cave 6/1, ki se je moral zagovarjati zaradi obtožbe nenamernega umora. Obtožnica ga je dolžila, da je omenjenega dne 5 svojo vespo 150-sprint pri baru Marinella, kljub dvojni neprekinjeni beli črti, ki deli cestišče na dva dela, hotel zaobrniti na levo oziroma proti smeri Trsta in dalje, da se ni dovolj prepričal, če prihajajo iz nasprotne smeri druga vozila ter tako zaradi nepazljivosti povzročil trčenje med svojo vespo in motornim kolesom znamke «gilera*, ki ga je v smeri V Piranu se Je zaključilo sreča, ,sssrxsjssr^SR vlogi književnika, v dobi telunčne avtomatizacije sta se prepletala pesimizem in optimizem, vendar je bilo zadnjega več. v^“f.akIstiže7' nikov je namreč poudarila, da Je stroj produkt človeka in da je pač zato tu, da mu služi. Tore.] ni vzroka za neko pretirano bojazen, da bi avtomatizacija zavrla razvoj človekovega duha. Pač pa je upravičen strah pred uničevalnimi orožji. Zato je vloga sodobnega književnika v razvijanju medčloveških odnosov, v utrjevanju vere v človeka in v opozarjanju, da mora zmagati razum pred uničenjem. ... Zbrane književnike iz Avstrije, Italije, Francije, Madžarske Romunije in Jugoslavije je v soboto na začetku srečanja pozdravil predsednik Društva književnikov Slovenije France Kosmač, nato pa še sednica piranske občinske skupščine Jolanda Kos. V otvoritvenem delu programa je govoril še predsednik mednarodnega PEN kluba pieere Emmanuel. Med drugim je izrazil zadovoljstvo, da se mu je ponovno nudila priložnost obiskati Jugoslavijo kjer je vzpostavil prist-ne stike z mnogimi jugoslovanskimi literarnimi ustvarjalci. Popoldne ob 18. je predsednica piranske občinske skupščine priredila sprejem za vse udeležence, zvečer pa je bilo v gledališču Tartini prvo srečanje. V nedeljo zvečer je bil v piranskem gledališču mednarodni literarni večer za širšo javnost, včeraj pa so udeleženci odpotovali na skupinski izlet po Istri- Obalni svet je na posebni seji obravnaval vprašanje Izgradnje vi-šinskega vodovoda na slovenski obali. Kakor je znano, bo potrebno za ta dela zbraitd okrog 27 milijonov dinarjev. Vodovod bodo začeli graditi čez dve leti, končan pa bo leta 1973. Obalni svet je imenoval posebno komisijo, ki bo pripravila finančno konstrukcijo za to gradnjo. Na Postojnskem .je bila včeraj skromna slovesnost ob začetku gradnje novega vodovoda, kd bo zagotovil občanom postojnske občine zadostne količine zdrave pitne vode Slovesnega začetka del na Soviču pri Postojni so se udeležili predstavniki gospodarskih, družbeno političnih organizacij. Po načrtu naj bi opravili vsa zemeljska dela prve faze do septembra, junija pa bodo začeli polagati cevi. Celotna trasa prve faze vodovoda je dolga 6,5 kilometra. .....................MIIIIHIIIIIIIIIIHIIIII Na nevrološkem oddelku (Nadaljevanje s 4. strani) proti Grljanu vozil 74-letni trgovec Giorgio Lupi iz Gorice, Ul. Robat-to 15. Močan stranski sunek je vrgel oba vozača na tla. Medtem ko je mladi vespist dobil le manjše, skoraj nepomembne odrgnine po čelu, so priletnega goriškega trgovca zaradi močnega pretresa možganov, skorajšnjega prebitja lobanje in številnih kostnih poškodb sprejeli z vso naglico na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo. Vse zdravniške nege pa so bile zaman, kajti Lupi je že naslednji dan v prvih popoldanskih urah podlegel hudim poškodbam. Na včerajšnji razpravi je Claus, ki je bil videti precej vznemirjen, saj verjetno še ni prebolel hude nesreče, ki je terjala svojo smrtno žrtev, povedal sodnikom, da se je, preden je prečel obračati, temeljito prepričal, da iz ene in druge strani ne prihajajo vozila. Pripomnil je še, da še zdaj ne more razumeti, kako je prišlo do trčenja. V obtoženčevo korist je pričal tudi 23-letni Francesco Celin iz Benetk, ki je nekaj sekund pred usodnim trčenjem privozil s svojo »fulvio* in tako lahko videl, kako je mladi Claus pogledal na desno in na levo. Sin pokojnega Lupija pa je dejal, da je bila denarna odškodnina skoraj v celoti poravnana in ne bo nastopil kot prizadeta stranka, kar je tudi precej izboljšalo obtoženčev položaj. Na to dejstvo se je oprl tudi javni tožilec dr. Pascloi, ki je med drugim dejal, da ne moremo pripisati stoodstotne krivde mladeniču, saj je priletni Lupiš prav tako kot obtoženec grobo kršil cestni zako- nik. Ko bi se strogo držal svoje desne strani ceste, bi verjetno ali prav gotovo ne prišlo do trčenja, je zaključil tožilec in upoštevajoč vse olajševalne okolnosti zahteval za Clausa 5 mesecev in 15 dni zapora, v drugi, podrejeni stopnji pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Obtoženčev branilec odv. Clarici pa je ocenil prometno nesrečo kot edinstveno in konec koncev absurdno. Dejal je, da ne smemo obravnavati tega primera skozi povečevalno steklo podobnih primerov, v katerih so vključeni mladi brezvestneži oziroma »cestni gusarji*. Edini očitek, ki ga velja pripisati Clausu je ta, da je napravil nedovoljen zavoj na cestišču, ki ga deli dvojna bela neprekinjena črta. Za svojega klienta je zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Po krajšem posvetu so sodniki spoznali Clausa za krivega nenamernega umora in s priznanjem o-lajševalnih okolnosti mu pogojno in brez vpisa v kazenski list prisodili 5 mesecev in 10 dni zapora ter odvzem vozniškega dovoljenja za dobo 9 mesecev. zato so bili otroci drugi dan zopet na cesti, ker so iz teh zavetišč zbežali. Ko je nekega dne predsednik Sovjetov Kalinin sprejel Malko, ki mu je poročala o težavah, na ka-l tere je naletela pri svojem delu, in ga prosila za pomoč, ji je očital, da še niso očistili Moskve ibrezprizornih*.. ■» «No nekaj letih takih naporov je Malka zbolela in morala za mesec dni v moskovski sanatorij.» «Pri volitvah na podlagi zakonov in predpisov nove konstitucije Malka ni imela več ne aktivne in ne pasivne volilne pravice, ker te nova sovjetska ustava inozemcem ni več dajala.» »V tovarni za umetno obrt je Malka delala okrog deset let. Zadnji dve leti je odklonila, da bi jo znova izvolili za predsednico sindikata. Ob začetku svetovne vojne so tovarno spremenili v tovarno vojaških potrebščin, zaradi česar so vse ženske z Malko vred v njej izgubile delo. Kmalu potem, ko je Malka zgubila delo v tovarni, smo jo sprejeli kot slovensko napovedovalko pri Radiu in to delo je opravljala do svojega odhoda iz Sovjetske zveze.» »Kljub težkemu delu in kljub temu, da mnogo let ni imela nobenega počitka, če izvzamem mesec dni, ko je bila v sanatoriju, je Malka skrbela še za dom kot najboljša gospodinja, za Maro pa kot najboljša mati. Za to njeno delo, za njeno skrb in za njeno srčno dobroto sva ji z Maro iskreno hvaležna, še posebej pa sem ji jaz hvaležen za tovariško razumevanje, s katerim je moje politično delo ne samo spremljala, ampak mi pri njem ves čas tudi pomagala, ne da bi se kdaj koli pritoževala zaradi trdega življenja, v katerega sem jo potegnil za sabo.» Po osvoboditvi je prišla z možem v Jugoslavijo in se spet z njim vrnila v Trst in čez nekaj časa zopet nazaj v Ljubljano. Dolga pot, krog ki se je začel in spet strnil v domovini. «Pol življenja smo preživeli kot ilegalci,* je pripovedovala, medno pod drugačnim imenom, vedno v drugih krajih. To menjavanje imen je že postalo del našega življenja. Kolikokrat je naju hčerka zjutraj ■vprašala, kakšno ime imamo pa danes.* Po velikem uspehu pri naraščajnicah Sonja Miličeva sedma v 3. kategoriji Lep sprejem ob povratku - Sonja je odlična učenka trgovskega zavoda Ž. Zois v Trstu Od četrtka do nedelje je bilo Fiuggdjiu italijansko državno namiznoteniško prvenstvo, na ka erem so podelili naslove za leto 1970 Sonja Milič, članica športnega krožka Kras iz zgoniške občine, si je po nepričakovanih uspehih na deželnem prvenstvu pridobila pravico nastopanja v vsedržavnem merilu. Sonja je odpotovala v Fiuggi polna dobre volje in trdno odločena. !a za zeleno mizo doseže čim boljši uspeh. Vendar pa si zaradi svoje neiztešenosti (aktivno se u-dejsbvuje v tej športna panogi le 4 mesece) in zaradi hude konku renče Krasova igsralka ni delala prevelikih iluzij. V četrtek zvečer pa je iz Fiuggi ja prispela vest, da je Miličeva v kategoriji naraščajnic prekosila samo sebe in osvojila izredno drugo mesto, to se pravi, naslov i-talijanske podprvakimje. Ta dobra novica je sprožila val navdušenja med slovenskimi športnimi krogi, toda vse je še bolj iznenadila vest, da se je v soboto Krasova predstavnica v zelo ostri konkurenci (64 nastopajočih) tretje ženske ka- tegorije prebila do četrtfinala in osvojila na končni lestvici sedmo mesto, ki je kakovostno še večji dosežek kot drugo mesto med na-raščajnicami. Ko je v nedeljo zjutraj Miličeva dopotovala v Trst, jo je na tržaški postaji pričakovalo lepo število Krasovih odbornikov in članov, ki so ji priredili topel sprejem, kar je Sonjo zelo ganilo. Kolona avtomobilov je nato s Sonjo na čelu vozila skozi vasi zgoniške občine in s sirenami oznanjala prihod. Zadnja etapa je bila seveda na Sonjinem domu v Saležu, kjer je sledila zakuska in prisotni so si lahko ogledali številna darila., da ne govorimo o šopih rož, ki jih je dobila za svoj uspeh. Sonja Milič je doma iz Saleža, ima komaj 14 let in obiskuje z odličnim uspehom prvi razred trgovske akademije. Med šolskim letom je notranja gojenka Dijaškega doma v Trstu, kjer je tudi pred tremi leti prvič prijela lopar v roke. V zadnjih mesecih je požrtvovalno pilila svojo igro in velika srebrna kolajna, ki jo ima doma 2:0 2:0 2:0 izobešeno, je pravično plačilo li ves njen dosedanji trud. Bravo Sonja! Nekaj rezultatov: Naraščajnice: Milič — Pelliecione Milič — Macerata Mi'ič — Costa (21:7, 21:11) Marcone — Milič (21:7, 21:17) Lestvica: 1. Marcone (CUS Turin) 2. Milič (Kras) 3. kategorija ženske: Milič — Aliotti (19:21, 21:10, 21:18) Milič — Granatelli * (21:5, 21:7) Milič — Cimigliano (21:12, 22:20) Giove — Milič (21:19, 21:15) ........................................m. V zadnji tekmi ženske B lige ODBOJKA ški so vstali in se čohali po glavi. »Oj, ti prmojdun, še ta je manjkala! Ar duš, sedaj smo pa res prišli na vrsto!* Starejši ženi, ki je prej mirno pletla, se je klopec volne odkotalil prav pod mizico, pri kateri je sedela Klara. Druge so proseče izgovarjale: O, Bog nas vari! Andrej je v naglici vzel svoj slamnik in si ga v zadregi stlačil na glavo tako krepko, da mu je segel čez uhlje ter živčno govoril. To je pa že nevarno. Kot v odrešenje nam je bilo, ko sta se prav v tistem trenutku pojavila dva krepka bolničarja in vljudno povabila Klaro, naj gre z njima na Studenec. Prav mirno je odšla, kot da je na vse pozabila. Ko sem prišel na vrsto, sta me dva zdravnika skrbno pregledala. Na l oncu sta me toplo opogumljala, češ da so težave, ki jih imam, posledica vojnih strahot in da mi ne gre še tako za nohte. Naj bom le dobre volje, saj s tem lahko koristim sebi in drugim, kot v Klarinem primeru. Za njo pa naj nikar preveč ne žalujem, ker bo tudi ona v kratkem ozdravela. Bik ranil delavca v oko Včeraj ob 16.45 so sprejeli na o-kulisUčnem oddelku glavne bolnišnice 46-letnega delavca Stanislava Grudna iz Samatorce št. 6, ki ga je malo prej pri napajanju bika na Proseku za tvrdko «PriogHo», le-ta zadel z glavo v levo roko. Zaradi lažje rane na zrklu levega očesa, se bo Gruden moral zdraviti približno teden dni. Prispevajte za šolo-apomenik v Cerknem ! «Najlepše poteze v duhovno podobo človeka,» je zapisal ob Mal-kini 80-letnici pesnik Ciril Zlobec, utisnejo tista velika dela, ki so bila storjena iz sramežljive skromnosti, dela o katerih se nam zde, da jih morejo sprožiti samo visoki ideali in le v izjemnih ljudeh, a so bila v resnici rezultat najintimnejših moralno - etičnih norm preprostega človeka, ki je bil vedno pripravljen zamenjati celo svoje lastno ime, s katerim koli imenom, ki se je z odrekanjem srnjemu imenu odrekal tudi vsem ugodnostim in ki mu je vse življenje izpolnjevala ena sama slast, boj za boljše življenje vseh ljudi.* Ena takih tihih brezimnih bojevnic je bila tudi Malka Regentova. Zato naj se bo njemu zgledu ravna zlasti naša mladina. Ko sva jo dva tržaška Slovenca pred petnajstimi dnevi obiskala v ljubljanski bolnišnici, kjer je ležala na nevrološkem oddelku, naju je mogla zaradi skoraj popolne o-slabelosti vida, poznati samo po glasu. S težavo je spregovorila nekaj besed: »Oh, tako težko umiram. Regent je dosti laže umrl. Pozdravita v Trstu vse moje prijatelje in znance...* Pozneje se ji je zdravje zboljšalo, toda včeraj jo je nenadoma popolnoma zapustilo... Pogreb drage tovarišice Molke bo jutri, v sredo, v Ljubljani m Zalah ob 17. uri. Slava njenemu spominu! Z zmago nad ekipo Sokola se je Zarja rešila izpada SOKOL - ZARJA 1:3 ] naredile velik korak proti obstanku (15:12, 5:15, 3:15) v ligi. Tekma bo na stadionu 1. maj SOKOL: Caharija, Škerk, Pertot, | ob 19.30. STRAŠNA PROMETNA NESREČA BLIZU TARČENTA VOJAŠKI TOVORNJAK JE POKOSIL 6 DEKLIC IN NJIHOVO VZGOJITELJICO Nesrečo /j baje povzročil šofer, ki je prehiteval vojaško vozilo - Ranjene tri deklice V trenutku, ko se je tovornjak | ghella, katerega so obtožili, da je i:s„i ___hitmatist i.toH rto. zagrešil množičen nenameren umor Petelin, Cupin, Zidarič, Colja. ZARJA: Križmančič D., M., Sa. in So., Kuferzin; Pernarčič, Bandelj, Čok. SODNIKI: Canciani (Pordenone), Tranquillini, D’Anna (oba Trst). V nedeljo se je zaključilo letošnje prvenstvo odbojkarske ženske B lige. V zaostali tekmi sta se srečali Sokol in Zarja: tekma bi morala biti na sporedu v Nabrežini, a so jo zaradi slabega vremena odigrali v dvorani na stadionu «1. maj*. Srečanje je bilo zelo važno za položaj na lestvici. Medtem ko in Sokol zasedel tretje mesto_ že pred tekmo in bi si tega položaja ne mogel izboljšati, se je Zarja nahajala v precej nevarnih vodah: če je hotela ostati v B iigi, je morala zmagati. Tekma se je tako začela v precej napetem ozračju. Takoj naj povemo, da sta pri Sokolu manjkala Švabova in Gabrov-čeva, kar je odločilno vplivalo na potek tekme. Sicer pa tudi ostale igralke niso zaigrale kot običajno. Tudi Zarjo smo že videli igrati bolje. Bazovkam se je poznala trema in živčna napetost pred zanje | tako pomembno tekmo. Igrale so precej neurejeno in zmedeno. O tekmi ni mogoče kaj dosti povedati. Seti, ki bi morali biti v tako važni tekmi dolgi in napeti, so trajali le po nekaj minut: tekma se je zaključila v dobre pol ure. Ni bilo takih akcij, da bi se občinstvo nad njimi lahko navduševalo. Zarja je morda zaigrala bolj homogeno, medtem ko so igralke Sokola igrale popolnoma individualno. O kaki grajeni in organizirani igri ne moremo govoriti. Tekma torej, na katero je bolje pozabiti. Vprašati pa se moramo tudi, zakaj se je to prvenstvo tako zaključilo? Tekme med Sokolom in Zarjo so bile vedno zanimive in borbene, ne glede na to, komu je pripadla končna zmaga. Tudi v nedeljo smo pričakovali napeto in kakovostno igro, po kateri bi lahko obe ekipi častno zaključili prvenstvo ne glede na končni rezultat. S. J. Kvalifikacije za A ligo AGI in Casagrande se uvrstila v finale Na kvalifikacijah ženske B lige v Bergamu so v polfinalu dosegli naslednje izide: Casagrande Šarile - AGI Gorica 2:1 Casagrande - Minelli Modena 2:0 Casagrande - G. Borse Genova 2:0 AGI - Minelli 2:0 A* žina organizira za v soboto n maja in nedeljo 24. maja izl«* , Ljubljano na ogled košarkarsK^ tekem za svetovno prvenstvo Sovjetska zveza in Jugoslavija-’, vjetska zveza. Za vpisnino in go vsa društev. pojasnila pri odborm* ODBOJKA V moški promocijski lig5 Mladost premagala tudi ekipo Doma V nadaljevanju moškega Pr0Itt cijskega prvenstva na Goriškern doberdobska Mladost premog ^ tudi šesterico goriškega Doma „ sicer s tesnim izidom 3:2. Te»*"J je bila zelo napeta in borbena P do zadnje žoge. Športno društvo Polet Pr5r^ di dne 16. maja 1970 avtobusni izlet v Ljubljano na 6. SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI Ogledali si bomo tekmo J*1' goslavija — Italija in Brazdi) — Sovjetska zveza. Cena P\ tovanju in vstopnicam za tekmi je 4500 lir. Odhod z OPe' ob 15. uri. Vpisovanje v trg vini čevljev Malalan, Prosesk ulica, Opčine. VEDEM, 11. — Šesterica deklic starih od 12 do 13 let in njihova vzgojiteljica so izgubile življenje zaradi prometne nesreče, ki se je pripetila danes popoldne na pokrajinski cesti Tricesimo — Tarčent v bližini vasi Praelacco. Deklice, ki so hodile v gosjem redu po desni strani ceste izven asfaltnega cestišča, je pokosil vojaški tovornjak. Pri nesreči so bile ranjene tri dru. ge deklice. Potek nesreče so preiskovalni organi videmskega državnega prav-dništva in policijskih oblasti pojasnili tako: deklice so prihajale iz zavoda za manj razvite otroke ter so šle na kratek sprehod po bližnji okolici vasi. Prav tedaj se je pripeljal za njimi vojaški tovornjak, ki ga je upravljal vojak Antonio Capellaro, star 21 let iz Hu-mina (Gemona). Zraven šoferja je sedel podporočnik Amedeo Imberti, na tovornjaku pa je bilo še 12 drugih vojakov alpincev. bližal z zmerno hitrostjo vrsti de- ----------• ---- klic, je šofer zaradi previdnosti | zaradi drzne vožnje. Vojaka Ca- zavozil proti sredini cestišča. Prav v tistem trenutku pa je zidar Gui-do Santo Mattighello, star 46 let iz Vidma, skušal prehiteti s svojim avtom «fiat 1100» vojaško vozilo. Namen se mu ni posrečil, ker je zadel z desnimi vrati svojega vozila ob os in blatnik tovornjaka. Sunek je bil tako močan, da je vojak Capellaro izgubil oblast nad vozilom, ki je takoj nato pokosilo deklice ob cesti. Učiteljica in peterica deklic je umrla takoj na kraju nesreče. Eno deklico pa so pripeljali v bolnišnico še živo, toda je kmalu potem umrla. Tri deklice so bile ranjene, vendar ne hudo. Na kraj nesreče so prišli takoj videmski državni pravdnik Grigani, njegov pomočnik Diez in sodnik iz Tarčenta. Preiskovalni organi so izdali zaporno povelje za Matti- pellara so pustili na svobodi, čeprav preiskovalni organi še vedno nadaljujejo preiskavo. Žrtve nesreče so naslednje deklice: 13-letna Liliana Ferrino iz Ro-viga, 13-letna Omella Scattolin iz Trevisa, 12-letna Giovanna Bottuz-zi iz Čedada, 13-letna Rita Zenna-ro iz Benetk, 13-letna Annamaria Tomasini iz Tipane, 12-letna Luciana Tonut iz Sovodenj pri Gorici in učiteljica Gilberta Tosolini, stara 21 let iz Tricesima. Predsednik republike Saragat je izrazil svojcem žrtev svoje sožalje, Predsednik deželnega odbora Berzanti je počastil spomin žrtev v mrtvašnici v Tricesimu ter se zanimal za zdravstveno stanje treh ranjenih deklic. Spomin žrtev sta počastila tudi videmski prefekt in k ves tor. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje moški in ženski ODBOJKARSKI TURNIR ki se bo zaključil 21. junija 1970 v Trstu, ob priliki osrednje proslave 25-letnice osvoboditve. Turnir bo veljal za pokal 25-letnice osvoboditve. Ekipe naj se prijavijo na sedežih SPZ v Trstu ln Gorici do 15. t. m. Vsako društvo lahko prijavi tud več šesterk. V ŽENSKI C LIGI Kot predvideno poraz «plavih» BOR B — OMA 0:3 (4:15, 4:15, 3:15) Bor B: Pahor, Kodrič, Švagelj, Bolčina, Kalan, Švab. OMA: Ferrari, Luchesi, Quattroc-chi, G. in L. Cociandch, Brovedani, Goina. Mlade borovke so se v okviru ženskega odbojkarskega prvenstva C lige spoprijeli z moštvom, ki je trenutno prvo na lestvici, s šesterko OMA. Poraz «plavih» je bil sicer predviden, toda kljub vsemu so borovke le preslabo igrale. Zgrešile so preveč servisov in so bile na polju preveč statične, tako da so nasprotnice nizale točke skoraj izključno s servisi. OMA tokrat ni posebno dobro zaigrala in Boru bi z igro ki je je zmožen verjetno uspelo iztrgati vsaj nekaj točk več, če že ne set. O poteku tekme priča dovolj zgovorno rezultat. Borovke se nasprotnicam sploh niso upirale in po tričetrtumi igri je bilo pekme konec. V četrtek bo na sporedu zaostalo srečanje med Borom B in goriškim AGI. V primeru zmage bi borovke .................................................liailllllllllMlM111'11 KOŠARKARSKO PRVENSTVO d. DIVISI0NE Bor za točko boliš1 jr namreč tudi nasprotnik na go dva prosta meta a Je lt oba. : .»F Tekmo so označevali šteVi«*j sts šeni kazenski meti: obe m°s a s® jih zbrali kar 23 od 32. B«r>^ ^ sicer zaigrali tako, kot so P^U, f sobni. Omembe vreden aas^jj " opravil Šare, čeprav je pF nekaj minut. Zelo uspešno F . f strezal odbite žoge, netočen ” bil v met;h na koš. Zmaga Bora je tem porri5 ^ ša, ker sta zaradi poškodb kal a še Kralj in Čermelj. "Jj-F prisotnostjo bi bil poraz še hujši. i|V Bor — Libertas TS 36:35 (16:18) BOR: Pertot 9, V. Hrvatič 8, S. Hrvatič 3, Zavadlal 6, Tavčar 10, Škerlj, Šare, Barazuttii, Kapič. LIBERTAS: Alzetta, L. in D. Bas si, Caipus, Ecoardi, Stedn, Tonini, Ferranti, Vatta in Pitacco. SODNIKA: Minussi in Cezzolini. PROSTI METI: Bor 2:10 (20 odstotkov), Libertas 7:22 (32 odstotkov). Bor si je zagotovil to zmago v zelo napeti in borbeni tekmi. V začetku je prevladoval Libertas, vendar je Bor odgovarjal z žeto točnimi meti. Ko pa so »plavi* u-reddli svojo cono so še lažje prihajala do odbitih žog in so tudi povedli s 14:9 (v 13, minuti). Toda nekaj zgrešenih podaj in nasprotnik si jc do polčasa priboril vodstvo dveh točk. V drugem polčasu so igrali borovci bolje v nlpadu in obrambi. Zmago so si dejansko zagotovili v obdobju med 3. in 7. minuto. Iz stanja 21:16 za Libertas so prešli na 25:21 v svojo korist. Odtlej sta ekipu napredovali »vzporedno* in 30 sekund pred koncem je bilo stanje izenačeno 35:35. Tedaj pa si je Pertot priboril dva prosta meta iin z drugiim je šla žoga skozi o-broč. Vendar pa tekme še ni balo konec. Tik pred koncem je imel * • # p Drevi bodo Borovi k('šarkj>r^/ nastopajo na turnirju v okyjrW|#J danskih iger*, igrali pro*1 rf1', peterki Ricreatori. Naši “ staivniki imajo malo zmago, saj so drevišnj« ki morda najmočnejši v 1 kUpr gotovo najboljši v tej * kjer nastopajo še Polet, in Don Bosco C. i, Tokrat bo Polet počival-Spored prvega kola pa J® ^ Č Drevi v Skednju: ^ j7- Don Bosco C — Servolana Bor — Ricreatori ob 18- ^ UREDNIŠTVO! TRST - UL. MONTECCH1 8, EL, TELEFON 93-808 In opnj starih dlmujev^ niMeeno MMUn^l.OOO starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) letna 2.700 Ur, polletna 5.200 Ur, celoletna 9.800 Ur, letna naročnlM za inozemstvo 5^500 1ii\ P Narodni r«nn v Ljubil ant - 501-3-270/1 - OGIJVSI: Cena: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, legami »imuuv« ^ i «•*«* <“•» y-im‘ «* »aSSK p« •»*»> - o*™« sianisl'v ■ienk0 - >*» * ^ «•«- aa“- ^ Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 9S0 Ur - Poštni tekoči račun: or finančno-upravnl 250, legalni 400, osmrtnice 150 Ur 15,8