D o p i s i. lz šmarskega okraja. (Prav zanimive re6i) vam moram danes poro6ati o ptujski korundi6i iz naših krajev. Lansko leto vozil se je neki ciklist iz Ptuja po cestah šmarskega okraja. Ves truden in vpehan se vstavi pred gostilno na Belem. Ogledujo6 si okolico, pravi sam pri sebi, to je izvrsten kraj za moje namene, luža pri luži, in zraven Smarski potok, ki se vije kakor izstreljena vrv; 6e jih le par tu ostane, potem se bodo že razmnožile. Imena bližnjih posestnikov, ki so se mu zdela nemška ali drugače ugodna, zapiše si v svojo knjigo. Ne dolgo potem prišli so prvi korundi6i po poštah v naše kraje. To vam je bilo kvakanje! Šmarski poStar je neki skoraj zbolel od samega strahu, na Podplatu in v Pristavi so pa rekli, da še nikoli niso slišali lepših glasov, kakor glasove teh živalic. Ja, ja, je že tako, vse se ne dopade vsem! Na Belo so dali dve lepi plemenski korundi6i, eno sta sprejeli devici Brunhilda in Krimhilda v Lembergu, eno neki fant blizu Sv. Eme itd. Na Belem sta lazili korundi6i od hiše do hiSe. Ce se je na oknu zaslišal znani kva, kva, hitro so ga odprli in korundiča je skočila na mizo. Koj so jo obsedli vsi doma6i, ter občudovali to lepo stvar6ico. Nekateri so dejali, samo zlobni jeziki morejo re6i, da je laška žaba giftna krota! Saj ni giftna, pritrdili so vsi; in bolj ko se je napenjala, bolj so se smejali, bolj se jim je dopadala. Možki in možički so v6asih imeli cele zbore, še na cestah, da so poslušali in ob6udovali korundieo, dokler se niso 6isto o6arani drug od druzega ločili. Tudi k Šoršovim bi jo korundi6i radi potegnili, pa kaj, upali se niste, ker v tisti hiSi Se je zmeraj nekaj dobrega duha od «gospoda» ostalo. Znano je, da imajo žabe rade muhe in pajke, a 6udno je, da se ta korundi6a križastega pajka boji. Zakaj li? Najbolj zapeljiva luža za korundi6e pa je na Belem Iov6eva, po doma6e jagrova ob veliki eesti. Sem sta se že sto in stokrat napotili, pa kaj, ko lovec zmeraj z nabito puško skrit za hlevom stoji, in posebno korundiče neki iz vrstno zadene. Na korundi6i je pa6 vse lepo! A mlademu fantu se na njej dopade najbolj njeni papirnati pas, na katerem stoji tiskano z lepimi 6rkami: N. pr. blagorodni gospod J. J. v . . . Tak pas se ne sme nobeden zgubiti. Fant jih nosi zmeraj s seboj po vseh žepih in Se za klobukovem traku. Dva fanta, eden blizu Šmarja, drugi blizu Sv. Eme doma, sta se prete6eni pust ženila. Ta bi imel vzeti Kosovo Zlatico, drugi Strnadovo Dragico. «Poglej Zlatica, poglej Dragica», rekla sta, «kaj je tu zapisano*. *A kaj pa?» Dekle re6e: «N. pr. blagorodni gospod J. J. v .. . .» in vpraša: «A kdo je to?> «1, Zlatica, i Dragica, kaj ne poznaš mojega imena?» «Kaj, li si gospod, a veš kaj, gospoda jaz ne bom vzela», rekli ste obe. Zdaj jima udari korundiein smrad v nos, obe si ga zatisnete. Vsled mastnih zaušnic je 4 krat po6ilo in tičiei ste odfr6ali kakor blisk, fanta sta pa ostala z ote6enimi lici. Tako slovo dajejo snuba6em, ki se družijo s korundi6i! Ta dva fanta sta toraj ostala sama, samici ste pa tudi še Brunhilda in Krimhilda. Pri nas je pa navada, da mora vsak, ki se vsled svoje okornosti pustni 6as ni mogel oženiti, pustni torek ploh vle6i. In vlekla sta ga imenovana fanta, Brunhilda in Krimhilda. Sestanek so imeli pri ciganu in od tod naj bi Slo 6ez GeSe do Šmarja. Da bi bolj korajžno potegnili, privoseili so si naturnih pijač iz najboljših fabrik. Pil je tudi Se peti veliki gospod iz Belega in 4 korundi6i, katere ima ta družba v reji. Vpregli so toraj spredaj dva para korundičev, potem sta vstopili lemberški gospiei in na zadnje imenovana fanta, veliki gospod pa je jahal ploh. Omeniti Se moramo, da ste Brunhilda in Krimhilda prinesli najlepših umetnih cvetlic, ker v tem 6asu naravnih ni, ter ste okrasili sebe, korundi6e, fanta in plohgospoda. To vam je bil krasen prizor, vse se je lesketalo v najlepših barvah! Proti GeSju je Slo po6asi, ker je precej breg. Na vrhu pred Šoršovo hišo pa se korundi6i kar na enkrat vstavijo, vihajo nose in ho6eio nazaj po vsej sili! Ploh-gospod je komaj vse v red spravil in potem vam je šlo na vdol, kakor sto peklenS6ekov! Kakor bi se zemlja odprla in vse požrla, zgine pred Iov6evo hiSo celi vlak. Korundi6i so poskakali namre6 v gnojnico in potegnili vse za seboj. Neko čudno grgljanje se je slišalo in se pokazalo potem pet črnih 6loveških podob, pred kojimi je od groze in strahu vse bežalo. — Žaba Se neki iz trona v lužo sko6i, ali ploh - gospod tega ne veste? Ni toraj varno voziti se s korundi6i! Ploh-gospod se snaži in pere, ter se sramuje sam pred seboj in pred svetom, da se je dal zapeljati od korundi6ev. Stem mu je minila tudi želja po županovi 6asti, tako, da se Se bojda ob6inskih volitev ne bode vdeležil, ki se bodo v kratkem vršile. Korundiče pa je jager pepelni6no sredo vse postreljal. Vsi korundi6arji se bodo vsled tega menda spametovali, belskemu lovcu pa gre 6ast, da je iztrebil naže luže teh poSasti, in zasluži, da ga volite za župana! Sv. II,j nad Mariborom. (Zlata poroka.) Dovolite, gosp. urednik, 6astitim bralcem »Slovenskega Gospodarja« na kratko popisati zlato poroko 70Ietne Magdalene in 791etnega Matija RoSker. Dne 10. februarja zbralo se je mnogo ljudstva blizu kolodvora ter od tod spremljalo slavljenca proti cerkvi. Marsikomu se je solza udrla od veselja, ko je videl, kako krepko sta korakala zlato-ženin in nevesta za godci med oven6animi dekleti. Za njima so §li krepki trije sinovi in sorodniki. Ob pol deseti uri prišla sta v cerkev, katera je bila že prenapolnjena. Stopila sta pred oltar; doma6i gosp. župnik opravili so cerkvene obrede in molitve, potem se je darovala v zahvalo slovesna sv. maša. Po sv. maSi, dasiravno je zelo deževalo, je hotelo vse staro in mlado videti zlato-ženina in nevesto. Spremili so nju do nekdanje narodne gostilne g. Franca Zelzerja, kjer se je nadaljevala gostija pri pogrnjenih mizah. Med sprevodom od cerkve se je slišala krasna godba, a oglasili so se tudi zvonovi, ker je bil zlatoženin že 6ez 50 let cerkveni upravitelj (križanec) ter vestno izpolnjeval to nalogo. Mu po vsej pravici 6astitamo; Bog ga živi Se mnogo let! V proslavo zlate gostije vdeležilo se ie tudi ve6 66. gospodov; po primernem nauku podarili so g. župnik v imenu milost. kneza in škofa prelepo darilce v papirnatem zavitku: zlat za 20 Kron. Samega veselja in hvaležnosti so solze zaigrale zlato-poro6encema, ko sta prejela visoki dar nadpastirjev. Vršilo se je mnogo napitnic; naSa ven6ana dekleta so nam prepevala kratko6asne pesmice.